Kaj nam je Slovencem povedal Nick Vujicic?

13. April 2011

Okoli nas

Kaj nam je Slovencem povedal Nick Vujicic?
[Facebook] [Twitter] [Email]

Želja po smislu

Menim, da je temeljno in najpomembnejše sporočilo Nicka, da ima vsako človeško življenje smisel. Da nas Bog ljubi in da nas je ustvaril prav vse s kakšnimi pomanjkljvostmi, a z namenom. Če je lahko hendikepirani mladenič našel smisel življenja, ga lahko tudi jaz, je po moje glavno sporočilo pričevanja.

Želja po iskanju presežnega

Koncept presežnega (kar presega človeka) – Kristjani rečemu temu Bog – smo toliko izrinili iz našega zavedanja, da nam sedaj ljudem kot bogupodobnim bitjem, preprosto manjka. In to nam mora prinesti nazaj globoko verni, hendikepirani mladenič in Avstralije. Tudi sam je bil, prav zaradi svoje hendikepiranosti, iskalec in v hudih težavah. Nameraval je je storiti samomor, pa ga prav zaradi vere ni storil. Njemu se zdi življenje vredno, vrednota, velika vrednota. Pravi: “Odkril sem razlog za svoje življenje in celo za svoje okoliščine.”

Želja po vedrini

V Sloveniji je trenutno tako vzdušje, da vsi samo jamramo. Predvsem je to povezano z ekonomsko krizo in krizo vrednot. Vedno najdemo razlog za jamranje in pritoževanje. In ga celo prav aktivno iščemo. Razlog namreč. Samo, da lahko jamramo in ob tem iščemo vzroke svoje nesreče – zunaj sebe. Nikoli znotraj, nikoli kot posledico svojih odločitev in ustvarjanja okoliščin v katerih živimo. Ko poslušaš Nicka in začutiš njegov življenjski optimizem, ti ne pride na misel, da bi jamral. Menim, da nas je vsaj nekaj tisoč Slovencev tega preprosto odvadil.

Želja po zanikanju pretiranega pomena telesnosti

Mediji nas vsakodnevno bombardirajo z informacijami, ki v podtonu skrivajo (ali pa kar direktno sporočajo), da moramo biti z nečem nezadovoljni, da moramo kaj izboljšati na svojem telesu, potem pa bomo srečni. In ko vidiš mladeniča, z nekajcentimetrsko nožico, s samo dvema prstoma, kako se veseli te svoje edine okončine in kako je bil nesrečen, ko si jo je poškodoval. Pravi nekako takole: “Takrat sem se pa res počutil invalida.”

Želja po poslanstvu

Tudi zelo hendikepiran človek, tudi človek, ki trpi, ima svoje poslanstvo. Zelo globoko spoznaje, tako stran od mišljenja današnega časa, ko je treba vse kar je “neuporabno” preprosto zavreči. Včasih, pravzaprav pogosto – še preden se sploh rodi. Morda bi marsikatera mama Nicka (če bi vedela, da se bo rodil brez rok in nog), preprosto zavrgla še pred rojstvom. Nickova ni.

Hvala Nicku za tole pričevanje.

Video z njegovo življenjsko zgodbo

Besedilo in foto: Aleš Čerin

Prispevek je bil objavljen na blogu Preprostost.

Komentirajte