Oratorij ‘Zdaj gre zares!’ v naši župniji

29. Junij 2016

Dogodki

[Facebook] [Twitter] [Email]

1. dan

Pa smo končno dočakali počitnice in z njimi oratorij. Radovedni in navdušeni otroci ter animatorji polni novih idej, smo se zjutraj zbrali in ob himni dvignili zastavo. Ja letos imamo zastavo in je zelo lepa!

Sestra Petra nas je razvrstila v skupine in razveselili smo se obrazov, ki smo se jih spomnili od lani, v tiste neznane pa smo strmeli še nekoliko sramežljivo. A smo se hitro sprostili. Za to so takoj poskrbeli naši dramski mojstri, ki so skozi igro predstavili Ostržka in nas z njegovimi vragolijami zelo nasmejali, a nas hkrati naučili tudi nauka: “Kdor ne uboga, ga tepe nadloga.”

Sledilile so kateheze, kjer smo se pogovorili o pomembnosti družine. Zgled smo iskali pri Mariji in Jožefu in njuni ljubezni, s katero sta v svoja življenja sprejela Jezusa. Po molitvi v cerkvi smo pri delavnicah pokazali svoje ustvarjalne talente, pri skavtski delavnici smo zakurili ogenj in se na eni izmed delavnic odpravili na orientacijo.

Dan smo zaključili z veliko igro, pri kateri smo zbirali cekine s katerimi smo si kasneje lahko kupili prevoz do različnih držav. Z avtobusi, taksiji in metroji smo se odpravili v Španijo, Turčijo, Nemčijo in druge kraje, kjer smo lahko skozi igre spoznavali njihove običaje.

Kljub oblačnemu vremenu, je bil naš dan sončen in veselimo se dogodivščin, ki nas v tem tednu še čakajo.

2. dan

Drugi dan oratorija nam je Ostržek že zjutraj pri igrici v razmislek ponudil vrednoto znanja. O pomembnosti znanja in kako z znanjem postati moder, smo se pogovarjali po skupinah in skupaj prišli do zaključka, da pregovor, ki pravi ‘Kdor se uči, bogastvo gradi!’ še kako drži.

Tudi danes smo imeli, po nekoliko bolj razmišljujočem delu dopoldneva, delavnice. Ustvarili smo lutke, kape, ponovno smo zakurili ogenj, najstarejši pa so se preizkusili v orientaciji in poznavanju zemljevida.

Vsako leto se vsi zelo razveselimo, ko je na jedilniku pica in danes ni bilo nič drugače. Dala nam je novih moči, za popoldne, ko sta na naš oratorij prišla Zvitorepka in Berljav. Ta dva sta povzročila pravo zmedo, ki pa smo jo k sreči uspešno razrešili. Naplahtala sta nas, da lahko iz denarja zraste drevo, na katerem rastejo bomboni. Seveda smo jima verjeli in denar, ki smo ga pridno prislužili na delu zbrali v jamo, ki sta jo izkopala. Vendar pa nista bila poštena in sta nam denar ukradla. To nas je zelo razburilo, tako da smo poklicali policaja, s čigar pomočjo smo pripravili zasedo v katero sta se lopova ujela. Od njiju smo zahtevali opravičilo in jima za kazen vzeli bombone!

Za razliko od včeraj smo dan zaključili pod jasnim nebom in komaj čakamo jutrišnji dan, ko odhajamo na izlet.

3. dan

Danes smo se zbrali že nekoliko bolj zgodaj kot pretekle dni. Posedli smo se v avtobuse in se s pesmijo na ustih podali odkrivat nove kraje.

Pot nas je zanesla proti Gorenjski in ustavili smo se pod prelazom Vršič. Po gozdnih poteh, smo se mimo hudournih voda podali do koče v Krnici. Občudovali smo naravo in zrli v mogočne gore, ki so nas obdajale in si želeli, da bi lahko dosegli njihove vrhove. Med potjo smo prejemali nasmehe mimoidočih in nič čudnega, saj smo imeli vsi oblečene rumene oratorijske majčke, ki smo jih dobili danes in smo ves čas glasno prepevali z bratom Stanetom na čelu.

Čeprav je bil današnji dan popotniško obarvan pa smo vseeno nekaj časa posvetili tudi temu, da smo prisluhnili Ostržku. Skupaj z njegovim zaščitnikom Murnom sta nam spregovorila o tem kako pomembno je, da smo delavni in da smo se za svoje uspehe pripravljeni potruditi. Da uspeh ni podarjen smo se naučili iz nesrečne Ostržkove prigode, ko je nasedel praznim obljubam, da denar lahko posadimo in ga tako pomnožimo.

Naš izlet smo zaključili s sveto mašo na Brezjah, kjer smo stopili skozi Svetoletna vrata in v mirnem zavetju cerkve, Mariji v varstvo priporočili sebe in svoje bližnje.

4. dan

Današnji dan je bil nekaj posebnega. Čakale so nas vodne igre. Vsi smo nestrpno čakali, kdaj se bodo začele, a za začetek nas je čakalo še veliko opravkov.

Kot vsako jutro smo začeli z dvigom zastave in petjem himne, sledila pa je igrica. Danes je Ostržek spoznal vilo Plavolasko, ki ga je naučila, kako pomembno je, da v življenju ne lažemo. Temu smo namenili tudi katehezo. Skupaj smo sklenili, da reki kot so ‘Laž ima kratke noge!’ in ‘Laž ima dolg nos!’ držijo in da lagati ni častno.

Še zadnjič v tem tednu smo se udeležili delavnic, kjer smo zopet ustvarjali. In nato je počasi končno napočil trenutek, ko smo se oblekli v kopalke, se namazali s sončnimi kremami in pričeli z vodnimi igrami. Zopet smo sodelovali po družinah in si pri različnih nalogah priskrbovali cekine, s katerimi smo kasneje lahko kupili vodne balone za končno bitko. Vsem najljubša točka je bil namiljen polivinil, po katerem smo se spuščali, eden izned animatorjev pa nas je zraven še dodatno zalival z vodo. Na koncu skoraj nihče ni ostal suh. Mokri smo zaključili oratorijski dan in se odpravili domov.

5. dan

Prišel je zadnji dan oratorija. Vsako leto je teden tako hitro mimo in na zadnji dan smo vedno nekoliko potrti, ko pomislimo da se bomo morali raziti s svojimi oratorijskimi prijatelji.
Ostržek nam je danes povedal še zadnji del svoje zgodbe. Končno je postal dober, in zato se je iz lesene lutke lahko spremenil v pravega dečka. S skrbjo, s katero je skrbel za svojega očeta, nam je vsem postal zgled. Pri katehezi smo se pogovarjali o lutkah in o tem, kdaj smo sami lutke in kdaj z drugimi upravljamo kot da bi bili naše lutke. Pripravili smo se tudi na sveto mašo, pri kateri smo se Bogu zahvali za vse lepo kar smo doživeli ta teden.

Po kosilu smo dobili obiske. Obiskala sta nas gospa Sonja in gospod Mušič, ki sta nam predstavila vsak svoj poklic. Gospa Sonja je lutkarka in predstavila nam je svet lutkovnega gledališča, gospod Mušič pa se ukvarja z rezbarstvom in iz lesa ustvarja čudovite izdelke.

Za konec smo še zadnjič spustili zastavo in zapeli himno, ki smo jo tekom tedna zelo vzljubili, in si razdelili pošto, ki smo jo napisali svojim peijateljem. Čakalo pa nas je še presenečenje- sladoled.
Komaj čakamo, da se drugo let spet zberemo skupaj.

, ,

Komentirajte