Oznanila začetek februarja (2019)

7. Februar 2019

Oznanila

[Facebook] [Twitter] [Email]

rokeIZ ŽIVLJENJA NAŠE ŽUPNIJE

V veliki hvaležnosti za vse župljane, ki darujete za življenje naše župnije, želim na tem mestu navesti okvirne podatke stroškov in prihodkov v naši župniji v letu 2018. Zdi se mi prav, da ste s temi podatki seznanjeni.

Najprej želim pojasniti, da del obratovalnih stroškov za župnijski dom krije Vrtec Nazaret (glede na porabo), ki ima v župnijskem domu svojo enoto vrtca. Obratovalni stroški za hišo Karitas pa se v glavnem krijejo iz najemnin od študentov (v prvem nadstropju hiše bivajo štirje študenti), in iz župnijske Karitas.

ODHODKI 2018

Ogrevanje – Energetika (Toplarna) 

mesec župnijska cerkev župnijski dom hiša Karitas skupaj
1 459,96 eur 404,92 eur 252,93 eur 1.117,81 eur
2 561,78 eur 460,46 eur 293,04 eur 1.315,28 eur
3 477,15 eur 461,36 eur 260,42 eur 1.198,93 eur
4 257,63 eur 214,05 eur 120,69 eur 592,37 eur
5 231,12 eur 135,48 eur 72,94 eur 439,54 eur
6 224,13 eur 133,74 eur 69,94 eur 427,81 eur
7 223,25 eur 132,87 eur 68,14 eur 424,26 eur
8 223,69 eur 131,64 eur 64,63 eur 429,96 eur
9 235,48 eur 131,86 eur 67,81 eur 435,15 eur
10 273,17 eur 203,27 eur 145,35 eur 621,71 eur
11. 275,06 eur 382,77 eur 201,97 eur 859,8 eur
12. 588,14 eur 519,78 eur 299,84 eur 1.407,76 eur
skupaj 4.030,20 eur 3.312,20 eur 1917,70 eur 9.260,10 eur

SPODAJ NAVEDENI STROŠKI SO ZA CELOTNO LETO 2018

Ogrevanje Bizoviške cerkve: 285 eur

Elektrika:

župnijska cerkev župnijski dom hiša Karitas Klančarjeva d. Bizovik* cerkev Bizovik**
846,00 eur 812,49 eur 852,44 eur 942,3 eur 909,24 eur

*V ceno elektrike v Klančarjevi domačiji je všteto tudi ogrevanje Klančarjeve domačije.

**V ceno elektrike v cerkvi v Bizoviku je všteto tudi ogrevanje učilnice nad zakristijo.

Vodovod: 

župnijska cerkev župnijski dom hiša Karitas Klančarjeva d. Bizovik* cerkev Bizovik*
122,28 eur 285,91 eur 204,95  eur 97,39 eur 43,52 eur

 

Snaga Štepanja vas: 1701,24 eur, Snaga Bizovik: 131,64 eur

DRUGE STVARI:

volcaHostije 384 eur
Tiskana oznanila: 889,00 eur
Tekoči vosek za sveče: 92 eur
Beljenje v hiši Karitas: 410 eur
Računovodski servis Regal, ki vodi župnijske finance: 1756,80 eur
Popravilo pip v cerkvi, župnijskem domu in Karitas hiši: 406 eur
Namestitev interneta v župnijskem domu in Karitas hiši: 303 eur (prej je
bila internetna povezava iz sosednje študentske hiše, ki je sedaj že prazna.)

Obnova Bizoviške cerkve: Podatkov za obnove bizoviške cerkve tu ne navajam, ker je bilo to objavljeno že v prvih decembrskih oznanilih.

Drugi stroški župnije so še: vzdrževanje in gorivo za župnijski avto (črni klio), stroški v zvezi z veroukom, vzdrževanje prostorov, pisarniški material, vino za maše, hrana in pijača za pogostitve, (župnijski prazniki, za posamezne skupine), oratoriji, honorarji za škofe in duhovnike, ki so maševali v župniji, avtobusni prevozi…..

PRIHODKI: 2018

Večino prihodkov župnija prejme pri nabirkah v cerkvi. Neoznanjene nedeljske nabirke so v tem letu znašale med 600 eur in 840 eur. Oznanjene nabirke (prva nedelja v mesecu, za obnovo cerkve v Bizoviku) pa so bile med 940 eur in 1.220 eur.).

Večje so bile še posebne namenske nabirke: Za socialno zavarovanje duhovnikov v maju 1.416,63 eur, misijonska nabirka oktobru: 1.390 eur, nabirka za Karitas v decembru 1.282,83 eur.

V zimskem času več kot polovico vseh nabirk gre za ogrevanje in ostale obratovale stroške župnijskih objektov. Ob koncu tega poročila se želim iskreno zahvaliti vsem Vam župljanom, ki po s svojimi darovi pomagate, da župnija lahko živi. Bog vam povrni tam kjer najbolj potrebujete.

NAPOVEDNI KOLEDAR

PRAZNIK LURŠKE MATERE BOŽJE in SVETOVNI DAN BOLNIKOV bo v ponedeljek, 11. februarja 2019. Slovesna maša in procesija po pokopališču bo ob 19.00. Ob svetovnem dnevu bolnikov vas iskreno vabimo, da če poznate kakšno bolno ali ostarelo osebo, da nas pokličete in bomo tej osebi prinesli sv. obhajilo in jo po potrebi mazilili.

ŽUPNIJSKI IZLET V HRIBE bo to soboto 16. februarja. Več informacij je na razpolago na listu zadaj v cerkvi.

KAJŽARSKA KAVICA bo to v sredo, 13. februarja ob 10.00 v Klančarjevi domačiji v Bizoviku. Gost bo monsignor Franci Petrič.

33/XXXVIII – 993, 10. 2. 2019: UBOGI PETROV ČOLN

(Iz 6,1-2a.3-8; Ps 138; 1 Kor 15,1-11; Lk 5,1-11)

Ko se človek sreča z Bogom, se ustraši, ker se zave svoje majhnosti in grešnosti. Vendar ne sme pri tem ostati. Ko se je apostol Peter zbal ob srečanju s Kristusovo božjo močjo in se zavedel svoje nesposobnosti in grešnosti, je prosil: »Pojdi od mene, ker sem grešen človek« (8). Obenem pa je zaupal Gospodu, saj je dejal: »Na tvojo besedo bom vrgel mreže (5). Apostol Peter, ki je pozneje postal prvi med apostoli, ni šel na delo v zavesti lastne sposobnosti, ampak v veri v Gospodovo besedo. Njegove skromne danosti mu niso bile več ovira, ampak jih je dal na voljo Gospodu. Ta jih je sprejel in blagoslovil ter jih nadvse koristno uporabil. Naše sposobnosti, naša grešnost in zavest majhnosti nas ne smejo ovirati na poti za Kristusom. Popolnoma se moramo izročiti Gospodu.

Poznam duhovnika, ki so ga v času priprave na poklic nekateri »učeni« profesorji in (pre)strogi vzgojitelji hoteli odvrniti od duhovništva in so menili, da ni sposoben zanj. Toda on je dal svoje skromne sposobnosti v zaupanju v njegovo besedo na voljo Gospodu. Prav tako pa poznam ljudi, ki imajo sposobnosti, se jih zavedajo in so nanje zelo ponosni. A velikega in mogočnega čolna svojega življenja ne ponudijo Gospodu, da bi iz njega učil ljudi. Njihov čoln se lahko ponaša z lepoto in mogočnostjo, vendar je sam sebi namen. Nikomur ni koristen in nihče si z njim ne more pomagati.

Prosimo Gospoda, da nam čoln našega življenja, pa naj bo kakršen koli, ne bo ovira na poti za Kristusom, ampak ga bomo v zaupanju v Njegovo besedo posodili, naj z njim naredi, kar hoče in kakor hoče.

(Po: Božo Rustja: Tvoje obličje iščem)

6. nedelja med letom – C, 17. 2. 2018: ZAŽELENI LJUDJE BLAGROV

(Jer 17,5-8; Ps 1; 1 Kor 15,12.16-20; Lk 6,17.20-26)

francisekKo mi kdo zatrjuje, da so evangeljske zahteve, na primer te, izražene v blagrih, nemogoče in neživljenjske, ga vprašam, s kakšnimi ljudmi bi raje imel opravka: z usmiljenimi ali neusmiljenimi, z ubogimi, ki imajo še vedno čut za bližnjega, ali z bogatimi, ki so obogateli na račun ubogih … Pri odgovoru opazim kar malo zadrege. Sogovorniki morajo priznati, da si želijo imeti opravka z ljudmi blagrov, čeprav menijo, da so zahteve blagrov neživljenjske.

Zanimivo je, da so v vzhodni Cerkvi blagri molitev. Pri bizantinskem obredu jih slovesno pojejo ob prenosu evangeljske knjige, in sicer v obliki, kakor jo je zapisal evangelist Matej. Zdi se mi, da upravičeno, saj so prav blagri nekakšen povzetek evangeljskega učenja. Blagri so torej molitev. Kdor moli, prosi Boga, naj ga blagoslavlja. In kdaj? Vedno in v vsakršnih razmerah. Tako v pomanjkanju kot v blaginji. Tako v žalosti kot v veselju. Gospod nam zagotavlja: »Ne bojte se! Jaz vas blagoslavljam in sem z vami tudi v preizkušnjah. Ker sem z vami, vam ponavljam, da ste blaženi!«

Da bi imeli tako močno vero, moramo večkrat ponavljati besede blagrov kot molitev. Kot iskreno in preprosto prošnjo. Trenutki, ko naj bi blagri veljali tudi za nas (žalost, nemoč, revščina, preganjanje, poniževanje zaradi vere v Kristusa), pridejo sami v naše življenje. Da bi v takih trenutkih bili deležni duhovne tolažbe in moči zaupanja v nebeškega Očeta, večkrat berimo blagre kot iskreno in ponižno prošnjo h Gospodu.

(Po: Božo Rustja: Tvoje obličje iščem)

br. Matej Štravs

Foto: Pavel Mušič, Aleš Čerin

Komentirajte