Urnik svetih maš je na tej povezavi.
VABIMO VAS
VABIMO VAS, DA MOLITE ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!
• V naši župniji imamo molitveno uro za mir v Ukrajini vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi. Lepo vabljeni.
• Vsak prvi petek v mesecu bomo imeli celodnevno molitev pred Najsvetejšim od 8.30 do 19.00.
• MOLITEV KRIŽEVEGA POTA V POSTU v pripravi na veliko noč v Štepanji vasi vabimo k molitvi križevega pota:
– v Štepanji vasi bo križev pot ob petkih ob 18.30 in ob nedeljah ob 18.30.
– v Bizoviku bo križev pot ob četrtkih ob 17.30 in ob nedeljah ob 9.00.
– veroučenci bodo letos križev pot molili v okviru veroučnih srečanj.
• POSTNI GOVORI: Ob 60 letnici župnije bomo imeli vse postne nedelje pri mašah ob 19.00 zvečer postne govore. Pol ure pred mašo bo križev pot. Postni govore bodo imeli:
- postna nedelja, 6. 3., molitvene skupine, br. Jaro Kneževič
iz Kančevcev - postna nedelja, 13. 3., križev poto molijo pevci iz vseh zborov, mašo z nagovorom ima br. Stane Bešter
iz Kančevcev - postna nedelja, 20. 3., križev pot molijo člani Karitas, maša in nagovor – eksorcist frančiškan p. Peter Vrabec iz Novega mesta, po maši molitev za ozdravljenje in osvoboditev, ki bo trajala okrog 45 minut. Bo tudi blagoslov vode, olja in soli. Blagoslovljeno vodo in sol boste lahko prejeli v cerkvi. Olje (olivno olje) za blagoslov pa prinesite s seboj.
- postna nedelja, 27. 3., križev pot molijo mladi, skavti, mašo z nagovorom ima br. Miro Pavšek iz Vipavskega Križa
- postna nedelja, 3. 4., križev pot molijo člani ŽPS, mašo z nagovor ima Marko Čižman, župnik v Podutiku
- cvetna nedelja, 10. 4. rožni venec po maši pasijon
• ROMANJE LJUBLJANSKIH OTROK ZA MIR V UKRAJINI: V soboto 26. marca bo romanje ljubljanskih otrok z družinami k Mariji čudodelne svetinje v cerkev srca Jezusovega Na taboru v Ljubljani. Molitev v tamkajšnji cerkvi se bo začela ob 10. uri. Prijavite se pri lazaristu Borutu Poharju na 051 268 751.
• ROMANJE OB 30-LETNICI NAŠIH SKAVTOV: Skavti našega stega Ljubljana 4 se v soboto, 26. 3. odpravljajo na romanje na Kurešček, kjer se, bodo zahvalili za 30 let neprekinjenega delovanja v Štepanji vasi. Romanje bodo zaključili ob 15.00 s sveto mašo v cerkvi na Kureščku, na katero ste prav lepo vabljeni tudi ostali. Skavti se priporočajo v molitev.
• NADŠKOF STANISLAV ZORE BO IMEL MAŠO OB 32. LETNICI SLOVENSKIH SKAVTOV V ČETRTEK, 31. MARCA, OB 18.00 v Štepanji vasi. V primeru lepega vremena bo maša zunaj na travniku pred župnijsko cerkvijo, v primeru slabega vremena pa v cerkvi.
V četrtek 31. marca bo 32 let od kar je bila v stolnici v Ljubljani sveta maša ob ustanovitvi Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov in s tem skavtski rojstni dan. V spomin ta dan se vsako leto obhaja sveta maša, ki pa zadnji dve leti ni bila v živo. K tej sveti maši ste lepo vabljeni tudi ostali.
ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO
1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.
2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.
3. Denarno pomoč za Marijine sestre, ki delujejo v Ukrajini, lahko nakažete preko misijonske pisarne na njihov transakcijski račun: Vse informacije dobite v dopoldanskem času na Misijonsko središče: 01/300 59 50 missio@rkc.si. V Ukrajini delujejo tri slovenske Marijine sestre: Meško Marta, Peterlin Barbara, Sterle Jožica. Vse sestre so se sedaj iz Kijeva umaknile v njihov samostan v Zakrpatje. V kraju, kjer živijo, trenutno potekajo priprave na sprejem beguncev.
MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:
- Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
- Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
- Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.
KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:
- suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
- higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice,
- voda v plastenkah,
- oblačila se trenutno ne zbirajo več.
TEDEN DRUŽINE 2022: ZOOM VEČERI ZA DRUŽINE 19.- 25. MAREC
• Živimo v izrednih časih in v tem stilu bo tudi Teden družine od 19. do 25. marca nekoliko “izreden”, potekal bo namreč preko spleta.
V tem času bomo lahko vsak dan od 20.00 do 20.20 ure preko spleta prisluhnili družinam iz vseh slovenskih škofij in večjih družinskih organizacij, ki delujejo v Katoliški Cerkvi v Sloveniji, pa tudi družinam, ki živijo v tujini. Prav vse družine so povabljene, da se pridružijo na zoom-u in prisluhnejo njihovim pričevanjem, kako dajejo prostor Bogu v svojem vsakdanjem življenju. Skupaj se povežimo v petju in molitvi rožnega venca. Vsak dan bo škof posamezne škofije molil naprej desetko rožnega venca, družine pa bodo v to molitev vključile konkretne prošnje. Na koncu bo škof družinam podelil svoj blagoslov.
• Potekal bo pod geslom: Družinska ljubezen: Poklicanost in pot k svetosti
• Geslo Tedna družine je enako geslu 10. Svetovnega srečanja družin, ki bo junija 2022 v Rimu, pri nas pa bodo takrat vzporedno s tem organizirana srečanja družin po posameznih škofijah oziroma dekanijah. Upamo, da bo ta Teden družine prebudil željo za kasnejše junijsko srečanje in spodbudil družine k sodelovanju v pripravah.
• Prenos bo mogoče spremljati preko Zoom-a, Facebook strani in YouTube kanala. Povezave so objavljene na plakatu in tukaj: Zoom, Facebook profil Slovenske škofovske konference
MOLITVE ZA VOLITVE
Vabljeni, da se pridružite molitveni pobudi Molitve za volitve. Več
NOVO VODSTVO SLOVENSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE
Slovenski škofje so na 129. redni seji Slovenske škofovske konference (SŠK), ki je potekala v Vrbju pri Žalcu v ponedeljek, 14. marca 2022, izvolili novo vodstvo SŠK.
Za predsednika SŠK je bil izvoljen novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, za podpredsednika je bil izvoljen murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf ter za člana Stalnega sveta SŠK celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. Novo vodstvo SŠK bo nastopilo petletni mandat 24. marca 2022.
Novoizvoljenemu vodstvu SŠK iskreno čestitamo in priporočamo v molitev.
Dr. Tadej Strehovec
Generalni tajnik SŠK
PAPEŽ FRANČIŠEK: ODPUSTI NAM VOJNO, GOSPOD. USTAVI KAJNOVO ROKO.
Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco razmišljal o prihodnosti človeštva, ko je molil za Ukrajino z občuteno molitvijo, ki jo je napisal neapeljski nadškof Domenico Battaglia: »Odpusti nam o Bog, če še naprej ubijamo svojega brata. Odpusti nam vojno, Gospod. Ustavi Kajnovo roko«. Pred splošno avdienco v baziliki sv. Petra pa je učence iz Milana prosil, naj namenijo molitveno misel ukrajinskim otrokom, ki živijo pod bombami.
Molitev za Ukrajino
Papež Frančišek je pred molitvijo Očenaša in blagoslovom z občuteno molitvijo neapeljskega nadškofa Domenica Battaglie ponovno usmeril pozornost na zverinskosti, ki se izvajajo v Ukrajini.
Dragi bratje in sestre, z bolečino zaradi vojne molimo vsi skupaj tako, da prosimo Gospoda odpuščanja in ga prosimo za mir. Molimo z molitvijo, ki jo je napisal nek italijanski škof.
Odpusti nam vojno, Gospod.
Gospod Jezus Kristus, Božji Sin, usmili se nas grešnikov.
Gospod Jezus, rojen pod bombami Kijeva, usmili se nas.
Gospod Jezus, ki si umrl v naročju svoje matere v bunkerju v Harkovu, usmili se nas.
Gospod Jezus, kot dvajsetletnik poslan na fronto, usmili se nas.
Gospod Jezus, ki še vedno vidiš oborožene roke v senci svojega križa, usmili se nas!
Odpusti nam Gospod,
odpusti nam, če se zaradi tega, da so nam premalo žeblji, s katerimi smo prebodli tvojo roko, še naprej napajamo s krvjo mrtvih, ki jih je razkosalo orožje.
Odpusti nam, če so se te roke, ki si jih ustvaril za ohranjanje, spremenile v orodje smrti.
Odpusti nam, če nadaljujemo z ubijanjem svojega brata.
Odpusti nam, če kot Kajn nadaljujemo s pobiranjem kamenja z naše njive, da bi ubili Abela.
Odpusti nam, če še naprej s svojim delom opravičujemo krutost, če s svojo bolečino opravičujemo krutost svojih dejanj.
Odpusti nam vojno, Gospod. Odpusti nam vojno, Gospod.
Gospod Jezus Kristus, Božji Sin, milo te prosimo, ustavi Kajnovo roko!
Razsvetli našo vest,
naj se ne zgodi naša volja,
ne zapusti nas v našem delovanju!
Ustavi nas Gospod, ustavi!
In ko boš ustavil Kajnovo roko, poskrbi tudi zanj. Naš brat je.
O Gospod, zavri nasilje.
Amen.
PAPEŽ FRANČIŠEK: SAMO LJUBEZEN LAHKO REŠI ČLOVEŠTVO. KAJ STORIM KO SLIŠIM NOVICE O VOJNI.
Sveti oče je v petek, 18. marca, v avdienco sprejel udeležence kongresa z naslovom »Vzgajati za demokracijo v razdrobljenem svetu«, ki ga organizira Papeška fundacija Gravissimum Educationis. Preden je prebral pripravljeni govor, je zbranim namenil nekaj besed glede vojne v Ukrajini. Povabil je, naj se vsakdo vpraša, kaj stori ob tem, ko sliši novice o vojni in njenih posledicah: »Ali molim? Ali se postim? Ali delam pokoro? Ali pa živim brezskrbno, kot običajno, kadar gre za oddaljene vojne?«
- Leonida Zamuda SL – Vatikan
Najprej je dejal, da smo navajeni poslušati novice o vojnah, vendar pa se nam te zdijo daleč stran, kot npr. Sirija, Jemen. »Zdaj pa se je vojna približala, praktično je pred našim pragom, in to nas sili k razmišljanju o okrutnosti človeške narave ter o tem, kako daleč smo sposobni iti. Morilci svojih bratov. … Govorimo o vzgoji, in ko pomislimo na vzgojo, pomislimo na otroke, na mlade. Pomislimo na mnoge vojake, ki jih pošiljajo na fronto, zelo mlade ruske vojake. Pomislimo na številne mlade ukrajinske vojake, na prebivalce, na mlade, na fante in dekleta, otroke … To se dogaja blizu nas.«
Papež Frančišek je spomnil tudi na otroke, ki so bili ranjeni v bombardiranjih in se zdravijo v bolnišnici Bambino Gesù. Povabil je, naj se vsakdo vpraša, kaj stori ob tem, ko sliši novice o vojni in njenih posledicah: »Ali molim? Ali se postim? Ali delam pokoro? Ali pa živim brezskrbno, kot običajno, kadar gre za oddaljene vojne? Vojna je vedno – vedno – poraz človeštva: vedno. Nas, izobražence, ki delamo v vzgoji, je ta vojna porazila, saj smo po drugi strani odgovorni. Pravične vojne ne obstajajo.«
Sveti oče je poudaril, da je demokracija zelo aktualna tema, o kateri se tudi veliko razpravlja. Ob tem je dodal, da se je kljub temu ne obravnava pogosto z vidika vzgoje. Ta postavitev je po besedah svetega očeta na poseben način lastna izročilu Cerkve in je edina, ki more dati dolgoročne rezultate.
Govor papeža Frančiška
Rad bi vam predlagal kratko razmišljanje izhajajoč iz besede, ki nam jo Gospod namenja v evangeliju današnjega bogoslužja, to je prilika o morilskih viničarjih (Mt 21,33-43.45-46). Jezus svari pred skušnjavo, ki je značilna za vse ljudi in vse čase: skušnjava posedovanja. Viničarji iz prilike, ki so zaslepljeni zaradi pohlepa po vinogradu in si ga hočejo prilastiti, ne oklevajo, da bi uporabili nasilje in umorili. To nas spominja, da kadar človek zanika svojo poklicanost, da bi sodeloval pri Božjem delu in si drzne postaviti sebe na Njegovo mesto, izgubi sinovsko dostojanstvo in postane sovražnik svojih bratov.
Dobrine stvarstva so na razpolago vsem in vsakomur sorazmerno z njegovimi potrebami, da nihče ne bi kopičil nepotrebnega in nikomur ne bi manjkalo to, kar je nujno potrebno. Nasprotno, ko egoistično posedovanje napolni srca, odnose ter politične in družbene strukture, je bistvo demokracije zastrupljeno.
Zaustavil se bom ob dveh degeneracijah: to sta totalitarizem in sekularizem.
Sv. Janez Pavel II. je poudaril, da je država totalitarna, kadar »stremi za tem, da bi narod, družbo, družino, verske skupnosti in ljudi same “posrkala vase”.« (Okrožnica Centesimus annus, 45) Totalitarna država z izvajanjem ideološke prevlade odvzame vrednost temeljnim človekovim in družbenim pravicam, vse do te točke, da odpravi svobodo.
Radikalni sekularizem, ki je prav tako ideološki, deformira demokratičnega duha na bolj subtilen in zahrbten način: s tem, ko odstrani transcendentno razsežnost, oslabi in postopoma izniči vsako odprtost za dialog. Če ne obstaja poslednja resnica, je mogoče človeške ideje in prepričanja zlahka izkoristiti za oblast. »Humanizem, ki izključuje Boga, je nečloveški humanizem,« je dejal Benedikt XVI. (Caritas in Veritate, 78). In tukaj je razlika, majhna, a bistvena, med zdravo laičnostjo in zastrupljeno laičnostjo. Ko laičnost postane ideologija, se spremeni v laicizem, to pa zastruplja odnose in tudi demokracije.
Tema degeneracijama ste se zoperstavili s preobrazbeno močjo vzgoje. Na nekaterih univerzah po svetu ste na primer začeli izvajati dejavnosti, s katerimi iščete najučinkovitejše strategije za posredovanje demokratičnih načel, da bi vzgajali za demokracijo. Vabim vas, da nadaljujete v tej smeri, ter navajam nekaj predlogov, ki jih izročam vsem vam, ki ste vključeni v različna področja. Ti predlogi se mi zdijo dobri:
- V mladih gojiti željo po demokraciji. Gre za to, da bi jim pomagali razumeti in ceniti vrednost življenja v demokratičnem sistemu, ki se ga da vedno izpopolniti, vendar pa more varovati soudeležbo državljanov (prim. Centesimus annus, 46), svobodo izbire, delovanja in izražanja.
- Naučiti mlade, da je skupno dobro prežeto z ljubeznijo. Skupnega dobrega ni mogoče braniti z vojaško silo. Skupnost ali narod, ki se želi uveljaviti s silo, to počne na škodo drugih skupnosti ali narodov in postane hujskač nepravičnosti, neenakosti in nasilja. Lahko je stopiti na pot uničenja, vendar pa povzroči veliko ruševin; človeško družino lahko reši le ljubezen. Najhujši takšen primer imamo v naši bližini.
- Vzgajati mlade, da bodo avtoriteto živeli kot služenje.Potrebno je formirati »ljudi, ki bodo pripravljeni služiti skupnosti.« (Sporočilo ob začetku vzgojnega dogovora, 12. september 2019) Vsi smo poklicani, da služimo, ko izvajamo oblast v družini, na delovnem mestu, v družbenem življenju. Izvajanje oblasti ni enostavno: gre za služenje. Ne pozabimo, da nam Bog ne zaupa določenih vlog zaradi osebne potrditve, ampak zato, da bi z našim delom rasla celotna skupnost. Ko občutek avtoritete preseže pravice družbe, posameznikov, postane avtoritarizem in nazadnje diktatura. Avtoriteta je zelo uravnotežena stvar, vendar je lepa stvar, ki se je moramo naučiti ter naučiti mlade, da bodo z njo nadaljevali.
To so tri vzgojne poti, ki so, kot bi rekel sveti Pavel VI., usmerjene v civilizacijo ljubezni. In te tri poti je treba pogumno in ustvarjalno nadaljevati. Mislim, da se lahko dobro vključijo v okvir vzgojnega dogovora, ki smo ga začeli izvajati skupaj s Kongregacijo za katoliško vzgojo. Ob tej priložnosti bi rad ponovno oživil ta dogovor, to zavezo, ki želi združiti vse, ki jim je pri srcu vzgoja mladih generacij, in ki lahko postane sredstvo za uresničevanje globalnega skupnega dobrega. V kontekstu, ki ga je povzročila vojna v Ukrajini, še bolj izstopa pomen tega vzgojnega dogovora, da bi spodbujali univerzalno bratstvo v eni človeški družini, ki temelji na ljubezni, še toliko večja. Molitev za mir mora spremljati potrpežljivo prizadevanje za vzgojo, da bi otroci in mladi pridobili trdno zavest, da se konflikti ne rešujejo z nasiljem in nadvlado, temveč s soočenjem in z dialogom.
Dragi prijatelji, zahvaljujem se vam za vaše delo. Iz srca blagoslavljam vse vas in vaše drage. In prosim vas, da ne pozabite moliti zame. Hvala.
br. Matej Štravs
Foto: Aleš Čerin (Kalvarija Smlednik)
