Stiska nas ožema kot limone, a nismo sami

O tem kaj priteče iz nas, ko nas življenje stiska in ožema ter, da je treba “sok” ovrednotiti in da se je treba stisk celo veseliti. 

Smo kot limone

Če stisneš limono, iz nje priteče limonin sok. Skupaj s sladkorjem in vodo daje osvežilno pijačo. Limona mora biti zrela, da se razvije prava aroma, in limono je treba močno stisniti in jo zavrteti ob ostrino ožemalca.

Zdi se, da smo v teh časih kot limone. Stiskata in ožemata nas teža epidemije in teža ukrepov zoper hude posledice. Na nas je pritisnil popolnoma drugačen način življenja. Doma smo (bili). Z delom od doma in šolanjem od doma. Nevajeni. Nekateri po ves dan. Nekaj mesecev.

Ovrednotimo sok

Kaj je priteklo iz nas? Okusen sok, ki se ga – razredčenega in s sladkorjem – uporabi za okusno pijačo? Ali morda koncentrat grenkobe, gnilobe, smrdljivosti, ki ga ne moreš toliko razredčiti in dodati dovolj sladkorja, da bi prekril smrad? Sedaj je priložnost, da ta »sok« opazujemo, ga povonjamo in kritično ovrednotimo. Poudarjam: svoj sok, druge pustite pri miru.

Če »sok« smrdi, si to priznajmo. Če pa smrdi nam in ni primeren za osvežilno pijačo, potem smrdi tudi drugim in tudi drugih ne osveži. Ti drugi so najprej moji bližnji: žena, otroci, starši. Pač oni, ki lahko »vohajo« to, kar iz mene priteče. Na Facebook profilu še vedno lahko objavljamo slike lepe limone, tudi slike soka lahko objavim. Ne bo smrdelo.

Nismo sami

Bog pa je dober. Bog dopusti stiske, nas ne pušča samih in ima v stiskah dober načrt za nas. Zame in za družbo kot celoto. Daje nam možnost, da vidimo in »zavohamo«, kaj je v nas.

Bog pravi celo takole: Moji bratje, kadar pridete v razne preizkušnje, imejte to za čisto veselje, saj spoznavate, da preizkušenost vaše vere ustvarja stanovitnost. Za stanovitnost pa naj bo značilno popolno delo, da boste popolni in celoviti in vam ne bo ničesar manjkalo (Jak 1,2-4).

Bog nas očitno vabi v to, da se »stiskanja in ožemanja« veselimo, ker to preizkuša našo vero in nas naredi bolj stanovitne. Angleški prevod pravi vzdržljive (endurance). Za stanovitnost in vzdržljivost pa velja, da nas to dela popolne (tudi zrele, odrasle). Fino.

V bistvu moramo torej reči: »Stiskaj korona, stiskaj. Mi se ne damo. Še bolj bomo stanovitni in vzdržljivi.« In prav to bomo potrebovali, ker stisk še ni konec. In jih nikoli ne bo.

Še nas bo stiskalo …

Približuje se nam še gospodarska stiska in – upam, da ne – stiska družbenih nemirov. Še bo iz nas tekel sok. Tisti iz še večjih globin. Tudi tega bo treba ovrednotiti. In ga z Božjo pomočjo in milostjo izboljševati. O tem drugič.

Prvič objavljeno v tedniku Družina, 14.6.2020

Foto: Moritz Nie, Unsplash