JASLICE WOLFAGNAGA KOLEGRJA V ŠTEPANJI VASI

Ker so naše jaslice iz Štepanje vasi, ki jih je med drugo svetovno vojno izdelala Elda Piščanec do konca februarja na razstavi v Narodni galeriji, smo si za jaslice v Štepanji vasi letos izposodili jaslice, na župniji Ljubljana sv. Križ (Ljubljana Žale). Te jaslice je naredil kartuzijan Kartuzijan Wolfgang Kogler.   Jaslice, ki so pri nas v cerkvi je p. Wolfgang naredil leta 1979 in 1980.

WOLFGAN KOGLER KARTUZIJAN, IZDELOVALEC JASLIC (1913-1993)

Zelo iskan izdelovalec jaslic je bil kartuzijan p. Wolfgang Kogler, doma iz Eisenerza v Avstriji. V kartuzijanski red je vstopil leta 1937 in kmalu začel izdelovati jaslice. Leta 1963 je prišel v kartuzijo Pleterje, kjer se je zaradi naročil posvetil jasličarstvu. Vsako leto je izdelal do 70 jasličnih garnitur iz žgane gline. Vodila ga je misel o božji ljubezni, ki se nam je razodela z rojstvom Božjega Sina.

O GLINENIH JASLICAH P. WOLFGANGA

Wolfgang je bil menih kartuzijan v kartuziji Pleterje na Dolenjskem.Njegova domovina, predvsem njegov rojstni kraj Eizenerz na avstrijskem Štajerskem, je središče jasličarske umetnosti in duhovnosti. Vseskozi je dihal in živel v jasličarskem okolju in s tem negoval otroško uboštvo v svojem srcu.

Kot kartuzijan je dobil vse možnosti za razvoj svojega izrednega talenta, ki ga je združeval s samotarskim poklicem hoje za Kristusom in življenjem v celici. Skrivnosti učlovečenja Božjega Sina, od rojstva do križa, so bile središče njegove duhovnosti, ki se je konkretizirala v izdelovanju glinenih jaslic in križev.

Mehkoba brezoblične gline se v patrovih rokah preobrazi v duhovno vsebino in se po njem počloveči. Ustvarjalni proces gnetenja, oblikovanja, žganja, s končnim nanosom naravnih barvil odseva integralni del menihovega molitvenega življenja v njegovi celici.

Posebnost njegovih jaslic:
– preprostost, realizem, nenarejenost, neizumetničenost figur – brez kiča in romantike;
– zvestoba evangeljskim poročilom Jezusovega rojstva – varuje pred popačenjem in fantazijskimi dodatki za komercializacijo božičnega praznovanja (namesto resničnega dogodka rojstva Božjega Sina);
– nad jaslicami visi skulptura Boga Očeta in Svetega Duha, ki skupaj z Jezusom, Božjim Sinom, v jaslih ponazarjajo Sveto Trojico;
– podpis p. Wolfganga s skulpturo kartuzijana v beli meniški kuti.

ŠTEPANJSKE JASLICE V NARODNI GALERIJI

Sakralna umetnost umetnice Elde Piščanec (1897–1967) razkriva pogled v z mistiko prežeto srednjeveško umetnost, ki jo je privlačila in katere elemente je večkrat vpletala v svojo nabožno ustvarjalnost. V svojem dnevniku je zapisala, da bi se rada specializirala za izdelovanje jasličnih figur in križevih potov. V jesenskih mesecih leta 1944 je začela izdelovati jaslične figure za cerkev svetega Štefana v Štepanji vasi pri Ljubljani. V duhu svoje zamaknjenosti v spiritualni svet se je naslonila na staro tradicijo ter zasnovala monumentalne figure, ki slogovno predstavljajo preplet elementov ljudske umetnosti in izraznosti preteklih umetniških slogov. Pripravila je celotno scenografijo z uprizoritvami dogajanja. Pri ustvarjanju je uporabila različne materiale, kot so les, furnir, juta, različne tkanine, mavec, cement, opeke, strešne opeke, kamenčki, žeblji, razna lepila, sukanec, barvno steklo in barve.

Do današnjih dni se je ohranila le skupina osrednjih figur, ki pa so bile že večkrat restavrirane. Umetnica jih je izdelala s pomočjo kalupa, v katerega je vlila mavec. Figure je nato dodatno obdelala in polihromirala. S svojim naivnim izrazom nam podarjajo ekspresivno doživetje in pričajo o likovnem ustvarjanju Elde Piščanec.

Več o naših jaslicah v Narodni galeriji si lahko ogledate na tej strani.

Fotografije: Matej Štravs