V naši župniji že tri desetletja za na cvetno nedeljo (ponovitev je v velikem tednu) z mladimi pripravljamo dramsko uprizoritev Jezusovega trpljenja. Letos smo bili že v pripravah na pasijon, ki bi bil že 30 po vrsti, pa ga za radi korona virusa ne bo. Ob tej priliki na tem mestu objavljamo prispevek o pasijonih v naši župniji.

Pasijon nagovarja oboje – tiste, ki ga ‘pričujejo’ in tiste, ki ga spremljajo

Spominjam se, da me je pred nekaj leti potem, ko smo z mladimi v župniji pripravili pasijon, dan potem poklicala mlajša katehumenka (katehumen = prosilec za krst odraslih, tisti, ki se kot odrasli pripravlja na krst) in se mi je iz srca zahvalila za pasijon z naslednjimi besedami: »Hvala za pasijon, ki ste ga pripravili. Do sedaj me še nobena stvar v življenju ni tako močno nagovorila, kot včerajšnji pasijon.«

Pasijon najbolj nagovori tiste, ki ga »pričujejo« (ne igrajo), seveda pa tudi tiste, ki si ga pridejo ogledat. To sem še posebej videl lansko leto, ko sem imel možnost, da sem lahko opazoval ljudi, ki so si prišli ogledat pasijon. Opazil sem, da so mnogi med pasijonom sklenili roke v molitev in njihove roke so ostale sklenjene do konca pasijona.

Ko sem temeljito prebral župnijsko kroniko in oznanilno knjigo, sem ugotovil, da mladi v naši župniji na cvetno nedeljo popoldan ali zvečer redno vsako leto pripravljajo dramsko uprizoritev Jezusovega trpljenja vse od leta 1990. Kar dolga leta je bila ponovitev pasijona na veliko sredo po večerni maši, zadnjih osem let pa je ponovitev pasijona na veliki torek po večerni maši.

Iz zapisa župnijske kronike lahko ugotovimo, da pasijona ni bilo le leta 2000, ko je bil v župniji misijon. Letos bi tako bil na vrsti že trideseti pasijon.

Kako se je začelo?

Pri postni pobožnosti so v osemdesetih letih na cvetno nedeljo križev pot molili mladi. Iz oznanilne knjige razberem, da je mladinska pevska skupina leta 1989 pripravila križev pot s postnimi pesmimi in premišljevanji.

Leta 1990 pa so mladi prvič uprizorili Jezusov pasijon.

Ker sem v devetdesetih letih bival v kapucinskem samostanu, se z lepimi spomini spominjam pasijonov, ki so jih pripravili mladi. Zadnjih deset let pa sem bil kot kaplan ali župnik aktivno vključen v pripravo pasijonov.

Pasijoni so bili vedno kvalitetno pripravljeni in skoraj vedno tudi spremljani z živo mladinsko glasbo. Mladi so se ob spremstvu bratov kapucinov vedno poslužili kakšnega novega pristopa.

Izjemne možnosti za dobro izvedbo pasijona nudi tudi naša cerkev. Cerkev vedno popolnoma zatemnimo, pred oltar v prezbiterij postavimo oder, na kor damo gledališke luči in mešalno mizo, preko katere predvajamo scensko glasbo.

Že v začetku 90 let so prav za pasijon sešili posebne obleke, ki jih še vedno uporabljamo. Seveda pa, kadar le, moremo še kaj dopolnimo ali si izposodimo. Pri pasijonih sodeluje od 25 do 55 mladih. Še posebej v zadnjih letih se trudimo, da pasijon ni igra ampak »pričevanje Jezusovega trpljenja«, ki je namenjeno poglabljanju vere mladih, ki pasijon pripravijo in udeležencev. Zato tudi pri pasijonu ni nobenih aplavzov nastopajočim.

1990

Leta 1990 je vlogo Jezusa odigral tedanji župnik br. Miha Sekolovnik. Ko sem br. Miha povprašal, kako se spominja tega pasijona, mi je povedal, da je mlade, s katerimi je takrat pripravljal pasijon opozoril, da to ne sem biti šov. In kakor je povedal, so potem vse zelo dobro izpeljali, tako da so bili vsi nagovorjeni.

1992

Za pasijon leta 1992 je v župnijski kroniki za cvetno nedeljo zapisano naslednje: »Po maši ob 16. uri so mladi iz naše župnije pripravili pasijon v obliki drame. Pasijon je lepo uspel, ker so se mladi zelo lepo vživeli v svojo vlogo. Tudi udeležba je bila zelo lepa.«

1995

Od leta 1995 pa do leta 2010 je pasijon večkrat potekal v obliki procesije to pomeni, da se je začel v cerkvi, nato pa so bili različni prizori pred cerkvijo, na župnijskem travniku, pred samostanom in pred župnijskim domom. Vsi, ki so prišli pogledat pasijon, so se za vsak prizor v procesiji pomaknili naprej skupaj z igralci. Vsak obiskovalec je bil tako sredi dogajanja. V tem obdobju je pasijone kar nekaj krat režiral naš župljan in režiser Peter Bergant, ki je velikokrat napisal tudi vsa besedila.

Leta 1995 se je tako pasijon zaključil s križanjem pred župnijskim domom. Pred prizorom križanja so mladi vsem udeležencem razdelili na vrvice privezane velike žeblje, ki so si jih udeleženci obesili okrog vratu.

Po križanju so mladi v procesiji odpeljali Jezusa v znamenit božji grob, ki se nahaja desno od naše cerkve in so ga zaklenili v grob. Vmes so pritrkovalci v zvoniku pritrkovali žalostno melodijo. Spominjam se, da je bilo kar presunljivo.

Vlogo Jezusa je takrat odlično odigral Aleš Primc. Še sedaj se spomnim ene gospe, ki je potem, ko so se ljudje že razšli, prišla do me ne in me vprašala: »Saj vendar ne boste Jezusa pustili kar v grobu?«

1997

Leta 1997 sta pasijon povezovala dva svetopisemska preroka, ki sta napovedovala Jezusovo trpljenje. Med drugim sta pripovedovala spev o trpečem služabniku iz knjige preroka Izaija.

1998

Leta 1998 je pod mentorstvom br. Primoža Kovača okrog 40 mladih uprizorilo Škofjeloški pasijon.

1999

Za pasijon iz leta 1999 v časopisu Družina lahko med drugim preberemo naslednje: »Letošnji scenarij za pasijon je temeljil na Janezovem evangeliju. Nekateri prizori so bili odigrani v prezbiteriju, nekateri pa v kapeli Oljske gore, ki je neprimernejše ozadje za uprizarjanje Jezusovega trpljenja. Vse prizore je povezovala pripovedovalka pri oltarju. Med prizori pa smo vsi v cerkvi peli postne pesmi.«

2000 do 2010

Glavni organizator pasijonov v letih je 2001-2005 je bil takratni kaplan in kasneje župnik br. Milan Kvas, veliko pa mu je pomagal Igor Pigac, ki je v tem obdobju večkrat odigral vlogo Jezusa. Pasijon leta 2001, ki je zelo lepo uspel, je za oddajo Obzorje duha snemala Televizija Slovenija.

Leta 2004 so igralci vse prizore odigrali z mimiko, v ozadju pa se je slišal glas Jezusa, Marije in ostalih oseb, ki so pripovedovali, kako doživljajo ure trpljenja. Besedilo je bilo vzeto od duhovnika Frančiška Jeranta. Za vse, ki so si pasijon ogledali je bilo to lepo in pretresljivo doživetje in priprava na velikonočne praznike.

Leta 2005 je pasijon z glasbo spremljala takratna mladinska glasbena skupina, ki je med pasijonom zapela tudi naslednje pesmi: Nekdo kleči, Križaj ga, le križaj ga, Moji rojaki, Tiho so in Glej v daljavi.

V letih od 2006 do 2010 so pasijone animirali br. Marko Senica, br. Jože Smukavec in br. Jurij Štravs. Br. Jurij Štravs je tudi nekajkrat izjemno dobro odigral Jezusovo vlogo.

2011

Pri pasijonu, ki sem ga režiral leta 2011 je sodelovalo 39 mladih. Takrat smo med prizori brali zgodbe o otrocih, ki trpijo v različnih misijonskih deželah. Zgodbe o teh otrocih so nam poslali slovenskih misijonarji. Ker so nam od nekaterih otrok posredovali tudi slike, smo med branjem zgodb lahko na projekciji videli slike teh otrok.

Tisto leto smo vse prispevke, ki smo jih zbrali ob pasijonu dali misijonski skupini Pota, ki jih je odnesla v misijon v Corumbo v Brazilijo.

2012

Leta 2012 je pasijon, ki je nosil naslov »Žejen sem«, v obliki musicla režiral br. Jaro Knežević.

Jezusa pa je takrat prvič odigral srednješolec Boštjan Čerin. Ta pasijon je z res lepim petjem spremlja glasbena skupina Mladoletje.

2013

Leta 2013 je pri pasijonu sodelovalo okrog 50 mladih, od tega je bilo okrog 15 birmancev, ki od tega leta dalje redno sodelujejo pri pasijonu.

Med prizori je pel SMC bend iz Rakovnika. Od tega leta dalje vsako leto povabimo glasbeno skupino, ki pasijon obogati z glasbo in tudi privabi večje število obiskovalcev.

Med pasijonom je bilo tudi nekaj video koncertnih posnetkov slavilne glasbe od Hillsongov. S tem smo želeli pokazati, kako tudi danes velike množice veselo slavijo Jezusa.

Vlogo Jezusa je zelo dobro odigral Boštjan Čerin, ki se je na to pripravljal z molitvijo in premišljevanjem. Boštjan mi je tudi zelo dobro pomagal pri režiji.

2014

Leta 2014 je pri pasijonu sodelovalo okrog 55 mladih. Med mašo in pasijonom je pel Primož Križaj z glasbeno skupino Odsev.

Igro pa od tega leta dalje redno spremljamo s scensko glasbo, ki jo z računalnika predvajamo preko mešalne mize. Tako je navadno skoraj celoten pasijon spremljan z glasbo. Posebnost tega pasijona je bila, da se je v ozadju odvijala projekcija slik iz Svete dežele. Tako so udeleženci lahko videli, kako danes izgledajo kraji, kjer je Jezus trpel. Pasijon sva režirala skupaj s Petrom Kastelicem.

Vlogo Jezusa je res pričevanjsko odigral Tomaž Rupar, ki danes biva v samostanu Trapistov v Novem dvoru na Češkem. Zelo živo se spominjam, kako sta pozno zvečer dan pred predstavo na cvetno nedeljo po končani vaji v cerkvi ostala le še Tomaž Rupar, ki je je igral Jezusa, in režiser Peter Kastelic, in sta še dolgo vadila Jezusovo umiranje. Spomnim se, da sta želela, da ima Jezus potem, ko umre, spokojen nasmeh na obrazu. In dolgo sta iskala pravo nianso tega nasmeha.

2015

Leta 2015 sta pasijon, pri katerem je sodelovalo nekaj čez 50 mladih, režirala naš kandidat Ambrož Brezovšek in Peter Kastelic. Vlogo Jezusa pa je odigral Matjaž Vidmar. Mašo in pasijon je zelo lepo glasbeno spremljal Skromni band. Za sklep smo vsi sodelujoči skupaj z bandom zapeli pesem Tu pred križem zdaj stojim.

2016

Pasijon leta 2016 je bil izjemno lep, doživet in pričevanjski. Za glasbeno spremljavo med mašo in pasijonom je poskrbela skupina Pusti sled.

Vlogo Jezusa je odigral Boštjan Čerin. Pasijon sta močno zaznamovala tudi Vid Planinc kot veliki duhovnik in Tomaž Rupar kot Pilat. Spominjam se, da so pri tem pasijonu, med tem ko si je Pilat umil roke in z rokami poškropil po ljudeh, trije mladi s kora z aspergilom škropili vodo po vseh ljudeh v cerkvi, kar je imelo poseben učinek na vse udeležence.

Posebnost tega pasijona je bila, da je bilo v pasijonu tudi nekaj senčnih prizorov. V prezbiteriju smo obesili zelo veliko rjuho za katero smo izvajali senčne prizore. Tako smo zadaj postavili Jezusa in dva vojaka, ko je bil Jezus v ječi, vmes pa je bila pesem, kar je ustvarilo občutek, da je bil Jezus dolgo v zaporu.

Ko je Jezus umrl na križu, pa je to zagrinjalo padlo na tla in v tistem trenutku smo v čisto temni cerkvi z eno samo lučko osvetlili odprt tabernakelj z Najsvetejšim. Nato smo se vsi igralci kleče zbrali ob tabernaklju in pasijon zaključili z 20 minutno adoracijo ob glasbeni spremljavi.

2017

Pasijon leta 2017 je bil precej drugačen od ostalih. Glasbeno je pasijon spremljala glasbena skupina Spregovori iz domače župnije.

Besedilo pasijona je napisala srednješolka Amadea Iva Delopst, ki je, preden je začela pisati besedila nekajkrat prebrala evangelije.

Vlogo Jezusa je odlično odigral Matej Mušič, ki je bil tedaj še v devetem razredu osnovne šole. Veliko pasijona je bilo odigranega le z mimiko.

Posebnost tega pasijona pa je bila, da je bil Jezus kot Bog oblečen v belo obleko, vsi ostali igralci, razen Marije, pa kot grešniki v črna oblačila. Po Jezusovi smrti pa je Jezus prišel na oder z prižgano velikonočno svečo, ob njem pa so se v belih oblačilih zbrali vsi ostali nastopajoči. Tako se je tudi simbolično pokazalo, kako nas Jezus s svojim vstajenjem očiščuje in odrešuje.

2018

Leta 2018 je pasijon režirala študentka Anamarija Božeglav. Mašo in pasijon je glasbeno spremljal Grega Strajnar – Odkloplen Grega.

Besedilo za pasijon je napisal 15 letni Matej Mušič, ki je tudi odlično odigral Jezusovo vlogo. Posebnost tega pasijona, ki je bil zelo doživeto odigran, so bile ilustracije Jezusovega trpljenja, ki so se odvijale v ozadju na projekciji, ki jih je narisala 15 letna Klara Farič.

2019

Leta 2019 so mladi, ki jih je spremljal kaplan br. Miro Pavšek, naredili izjemno lep pasijon. Mašo in pasijon je s čudovito glasbo spremljal aktualni Stična band.

Svetopisemsko besedilo za pasijon je bilo vzeto iz sodobnega prevoda Markovega evangelija, ki je namenjen predvsem mladim.

V tem pasijonu so mladi odigrali še prizor, kako Jezus prežene trgovce iz templja in priliko o vinogradu in viničarjih, ki so ubili gospodarjevega sina. S tem so želeli pokazati, kako si je Jezus »nakopal« jezo pri Judih, da so ga potem tožili.

Zelo močno doživetje v tem pasijonu je bila Jezusova molitev v vrtu Getsemani, ker se je takrat izpostavilo Najsvetejše in je bila ta molitev adoracija.

Pasijon je prišel gledat tudi predstavnik Europasijona iz Avstrije. In tega leta je bila tudi naša župnija pridružena evropskemu združenju Europasijon, ki povezuje vse kraje v Evropi, kjer pripravljajo pasijone.

Pasijon povezuje in poglablja vero

Sam kot duhovnik opažam, kako pasijon povezuje mlade v naši župniji. Najlepše ob vsem pa je, da pasijon vedno znova poglablja našo vero in je čudovit način za oznanjanje evangelija.

Ko pasijon pripravljamo, marsikdaj nastopijo tudi kakšne težave. S pasijonom oznanjamo Boga in njegovo slavo, in sam sem ob tem že večkrat občutil, da sovražniku človekove narave to ni všeč, zato nam kdaj tudi pošlje kakšno preizkušnjo. Toda ne da se opisati, kako lepo je videti, ko Bog spregovori po pasijonu, po mladih, ki ga pripravljajo.

Za konec pa še anekdota: “Spominjam se, kako so že dalj časa nazaj prišli na pasijon, ki je bil v naši cerkvi, tudi člani skupine vera in luč. In ko so vojaki tepli Jezusa, je eno mlado dekle s posebnimi potrebami, ki je danes že pokojna, to tako močno zabolelo, da je vstala iz klopi, šla do vojakov ter jih milo prosila, naj Jezusa ne tepejo več. Ko sem videl kako je prosila vojake, naj ne tepejo Jezusa, mi je postalo jasno, kako zelo rada je imela Jezusa.”

Kako so videli pasijon?

ALEŠ PRIMC (Aleš je v devetdesetih letih aktivno sodeloval pri naših pasijonih)

“V devetdesetih sem trikrat uprizoril Jezusa v Pasijonu. Dvakrat v pravi pasijonski igri, enkrat pa smo postavljali “pasijonske slike”. Mentor za Pasijone v začetku 90-tih je bil p. Primož Kovač, ki sem mu hvaležen, da mi je zaupal to veliko odgovornost. Mislim, da je bilo prvič pred Veliko nočjo leta 1992.

Priprave na pasijon so bile zelo resna stvar. Pogovarjati smo se začeli kmalu po Božiču, sledila je razdelitev vlog, potem govorne vaje, kjer smo trenirali samo besedilo, in v zadnjem mesecu igrane vaje od prizora do prizora. Vloga Jezusa v Pasijonu je zame bolj kot igranje, pomenila poskus vživljanja v Jezusa in njegovo trpljenje. Zanimivo, da Pasijonskega trpljenja skozi “Jezusove oči” med igro nisem dojemal kot mučenja, ampak kot dejanje ljubezni. Poseben je bil odnos ljudi do mene po Pasijonu. Se mi zdi, da so me še nekaj časa gledali nekako drugače.

Preko mojega prvega Pasijona sem prišel h gibanju Vera in Luč. P. Primož mi je rekel, če bi šel po Pasijonu pozdraviti člane štepanjske skupine, ki so imeli tisto Cvetno nedeljo srečanje. Tak kot sem bil: snet s križa, krvav, pretepen… In kaj sem tam doživel? Osebe s posebnimi potrebami so v meni videle pravega Jezusa in se tako obnašale do mene. Sočustvovali so z “mojimi ranami”, me spraševali, če me zelo boli, me objemali, izkazovali kako radi imajo Jezusa… Bolj kot med samim Pasijonom sem doživel Jezusa…. Rabiš kar nekaj časa, da se vrneš v običajen svet.

Leta 2011 me je ponovno doletela čast, da sem igral Jezusa. Tokrat na Kodeljevem. Pobudo je dala in ga tudi režirala navdiha in čudovitih idej polna Alenka Javornik, ki je bila v 80-tih članica legendarne skupine Divji golobi iz Rakovnika. Ta Pasijon je bil vmes med igro in musikalom, podobno kot so štepanjski. V njem sva drugič moči združila z mojo drago ženo Aljo v vlogi Marije. Tako je bilo tudi ob mojem tretjem Pasijonu v Štepanji vasi, le da sva bila takrat še fant in punca.

PETER BERGANT (Peter Bergant je naš župljan, ki je med leti 1995 in 2011 večkrat režiral pasijone in napisal besedila za pasijon). Peter je tudi soustvarjalec akcije Slovenija moja dežela za kar je skupaj s sodelavci prejel priznanje od predsednika republike Slovenije Boruta Pahorja). 

»Sam sem se vedno rad ukvarjal z kreativnimi dejavnostmi, čeprav sem po poklicu univ. dipl. psiholog. Če je pa ob tem še duhovna stran, ki jo ponujajo svetopisemski zgodbe, pa še toliko bolje. To je delček mene, ki me spremlja vse življenje. Vera je zrasla ob mami, očetu, sestrah, bratih. Vedno pravim: cula zavezana v otroštvu, ki človeka vse življenje usmerja po pravi poti.

Pasijonske igre sem skupaj z drugimi pripravljal kar nekaj let. Dobili smo različne predloge za besedilo in izbrali med njimi tistega, ki se nam je zdel primeren. Mimogrede, obstaja vrsta različnih variant zadnjih dni Jezusovega življenja. Najprej smo, navadno s kaplanom, razmislili o glavnih osebah. Predvsem o izbiri tistega, ki bo zaživel Jezusa. Ne pravim zaigral. Moram povedati, da se v vsem mojem dolgoletnem ukvarjanju z mladimi, le-ti v tistih velikonočnih dneh resnično doživljali na odru Jezusovo trpljenje. Posebej fantje, ki so podoživljali Zveličarja. Še sedaj jih vidim, kako polno so se vživeli v vlogo. Nekaterih prizorov ne bom pozabil nikoli. Moram povedati, da je bila pri enem od fantov, prav Jezusova vloga, zadnji klic v duhovniški poklic.

Če so bile vaje prej še tako razigrane in včasih naporne, saj je skupino dvajsetih ali več mladih težko pripraviti k resnosti in omejiti njihovo razganjajočo energijo.

Ampak vedno, res vedno, so na koncu pripravili pasijon, ki se je dotaknil ljudi in tudi njih samih.

In kaj je več vredno kot to, da so dali ljudem v tistih dneh velikonočnih praznikov, nekaj, kar jim je še poglobilo videnje Jezusovega trpljenja. In njim samim drugačno doživljanje Njegovega trpljenja, ki jim je najbrž ostal za vedno.

Vredno je bilo. Za vse.«

 MATEJ MUŠIČ (Matej Mušič je v zadnjih letih imel v pasijonu vlogo Jezusa)

Ko je govora o igranju v pasijonu, in ko ljudje sprašujejo, kako je ko igraš Jezusa… Kar lahko rečem je, vsekakor ni lahko, je pa neka posebna milost. Kot nosilec te vloge sem se poskušal čimbolj vživeti v to kar je Jezus doživljal takrat. Vsekakor me je igranje v pasijonu zelo zbližalo z dojemanjem velikonočnih dogodkov. Je milost, ki ti jo da Jezus, da se mu lahko približaš na čisto človeški način, da vsaj malo doživiš trpljenje, s katerim nas je odrešil.

Pasijon iz evangelija po Mateju, ki so ga preko ZOOM-a posneli skupaj z brati kapucini mladi iz naše župnije. Prisluhnite!

Galerija

Letošnja cvetna nedelja bo malo drugačna kot po navadi. Kako pripraviti butarice ali zelenje? O pomenu cvetne nedelje. Kako jo bomo obhajali?

Butarice in zelenje

Letos bo težko kupiti butarice. Naredite jih sami. Morda imate kje še lansko. “Razmontirajte” jo, da dobita oblance, zelenje naberite na vrtu, ali v gozdu, leskove šibe prav tako dobite v gozdu, nekaj vrvic pa imate. Spodnji video prikazuje izdelavo butaric, obenem pa omenja naš Bizovik.

Če butaric ne boste delali sami, naberite samo zelenje. Tako predlagajo tudi naši škofje: “Verniki naj doma pripravijo zelenje (npr. zelenje z vrtov, butare) in ga blagoslovijo z blagoslovljeno vodo.”

Navodilo slovenskih škofov

Škofje bodo obhajali bogoslužje cvetne nedelje v svojih stolnicah brez navzočnosti ljudstva.

  • Škofje določajo, da župnik opravi blagoslov zelenja v zaprti cerkvi brez navzočnosti vernikov.
  • Verniki naj doma pripravijo zelenje (npr. zelenje z vrtov, butare) in ga blagoslovijo z blagoslovljeno vodo.
  • Duhovniki blagoslovljenega zelenja ne smejo deliti vernikom ali jim ga na določenem mestu pustiti na razpolago, saj bi pri tem lahko prišlo do okužb, oziroma širjenja epidemije.

Poglej si še oznanila za druge dneve v velikonočnem času (klikni).

Pomen cvetne nedelje

S cvetno nedeljo se začne neposredna priprava na Veliko noč, ki je največji praznik v krščanstvu, in uvaja dneve velikega tedna. Prvi dan velikega tedna je cvetna nedelja ali oljčna nedelja, ko se spominjamo prihoda našega Gospoda Jezusa v Jeruzalem, kjer je obhajal pasho, ki je spomin na osvoboditev iz egiptovskega suženjstva (več o pashi).

V cerkvi je na cvetno nedeljo slovesno branje ali petje pasijona, to je odlomka iz evangelija, ki poroča o Jezusovem trpljenju od zadnje večerje do snemanja s križa in pokopa v grob.

Preberi si v Svetem pismu kako evangelisti – vsi štirje – govorijo o cvetni nedelji (klikni na povezave ali poišči v Svetem pismu):

Matej: Množica spremlja Jezusa v Jeruzalem (Mt 21,1-11)

Marko: Slovesni prihod v Jeruzalem (Mr 11,1-11)

Luka: Slovesni prihod v Jeruzalem (Lk 19,28–40)

Janez: Slovesni prihod v Jeruzalem (Jn 12,12–19)

Kako na cvetno nedeljo?

Cerkev v Sloveniji Župnija Ljubljana Štepanja vas
Televizijski prenos sv. maše ob 10.00 (TV SLO 2)

Televizijski nagovor nadškofa Zoreta ob 11.20

Video prenos svetih maš preko župnijske spletne strani bo ob 8.00, 9.15 in 10.30.

Foto: Miguel ángel villarPixabay

Molitev v Bizoviku

Naš župljan Peter Bergant mi je poslal naslednje vabilo: “V Bizoviku se bo vsak večer ob 18h oglasil zvon iz podružnične cerkve Sv. Nikolaja. Zvonil bo 5 minut. To je čas, ki si ga vzemimo za razmišljanje o težkih časih, ki so zajeli ves svet. Predvsem pa se spomnimo obolelih za korona virusom in tistih, ki so zaradi njega odšli v večnost. V ta namen zmolimo desetko rožnega venca: ‘Ki je za nas težki križ nesel’ in molitev, ki jo je Cerkev predpisala v času korona virusa. Ostanimo povezani!” 

V Štepanji vasi skupina ljudi, ki je se je povezala tudi z drugimi kraji, vsak dan ob 17. uri zmoli rožni venec Božjega usmiljenja in molitev, ki jo je Cerkev predpisala v času korona virusa. (vsak večer se v tej molitvi poveže vsaj 100 molivcev)

Molitev v Štepanji vasi

Naša župljanka Irma Veljič mi je poslala spodnje vabilo: “Spoštovani župljani Štepanje vasi in vsi, ki se nam želite pridružiti.”

Letošnji postni čas je za vse nas čas velikih milosti, a tudi doživljanja hudih preizkušenj. V zaupanju in veri, da je Gospod z nami, se mu zahvaljujemo in Ga prosimo, da nas obvaruje nevarne bolezni.

Ogrožajoči korona virus nam onemogoča druženja z Gospodom v naših cerkvah, a smo prav zato močno nagovorjeni, da se v duhu vsak dan ob 17. uri povežemo in pridružimo skupini ob  molitvi rožnega venca Božjega usmiljenja ter molitvi za varstvo v času epidemije v Sloveniji in povsod po svetu.

V svoj objem in varstvo nas  Gospod vabi ob zbrani molitvi, vztrajnosti in pogumu; s postom, pomočjo vsem potrebnim, z medsebojno duhovno povezanostjo in odpuščanjem vsega, kar smo drug drugemu storili in ni Njega vredno.

Vsak od nas moli v svojem domu, notranje močno povezan s skupino, ki je vsak dan številčnejša.

V zbranosti, ponižnosti in veri tako podoživljamo Gospodovo trpljenje in Njegov postni mimohod, spremljan za nas z ljubeznijo, blagoslovom, usmiljenjem in odpuščanjem. Vabljeni, da se pridružite naši molitvi.« V imenu molivcev Irma Veljič

Molitev z brati kapucini

Kdor želi, se lahko preko župnijske spletne strani pridruži molitvi preko avdio prenosa nas bratov v samostanu vsako jutro ob 7h in vsak večer ob 18.15 (na prvi strani klikni na trikotnik pri ‘Poslušajte mašo, hvalnice in večernice’).

Molitev v času korona virusa

Oče usmiljenja in tolažbe, tvoj Sin Jezus Kristus
nam je s križem pokazal vrednost trpljenja.
Pomagaj našim bratom in sestram,
ki že nosijo križ bolezni in so preizkušani.
Nakloni jim izboljšanje zdravja,
njihovim svojcem pa pogum in zaupanje.
Vsem zdravstvenim delavcem daj moč in zdravje,
da bodo vztrajali v ljubezni do bolnikov,
raziskovalcem pa, da bodo čim prej odkrili uspešno zdravilo.
Nam in vsemu svetu daj svoj blagoslov,
da bomo rešeni bolezni
in se ti bomo mogli s tvojo Cerkvijo zahvaljevati. Amen.

Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.
Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.
Vsi božji svetniki in svetnice – prosite za nas.

Rožni venec božjega usmiljenja

Na običajni rožni venec molimo:

Na prvih treh jagodah: Oče naš., Zdrava, Marija., Vera. .

Pri vseh petih desetkah molimo.

a) Pri velikih jagodah:
Večni Oče, darujem Ti telo in kri, dušo in božanstvo tvojega preljubega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.

b) Pri malih jagodah (desetkrat):
Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.

Na koncu dodamo (trikrat):
Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni, usmili se nas in vsega sveta.

***

Jezus: ” Moli stalno ta rožni venec, ki sem ti ga razodel. Kdor ga bo molil mu bom podelil veliko usmiljenje že v življenju, posebno pa ob smrti.”

Vzkliki božjemu usmiljenju

To niso litanije, temveč vzkliki Božjemu usmiljenju. Jezus je razodel sr. Faustini veliko moč teh vzklikov.
,,Božja ljubezen je cvet, usmiljenje pa sad tega cveta. Če kdo dvomi, naj bere te vzklike Božjemu usmiljenju in našel bo zaupanje!”

Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, izraz njegove največje moči,
Božje usmiljenje, ki si se razodelo v stvarjenju nebeških duhov,
Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje,
Božje usmiljenje, ki obsegaš ves svet,
Božje usmiljenje, ki nam daješ nesmrtno življenje,
Božje usmiljenje, ki nas varuješ zasluženih kazni,
Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha,
Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje,
Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran,
Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega,
Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja ,
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkvi, ki obsega vesoljni svet,
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov,
Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore,
Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva,
Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri,
Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov,
Božje usmiljenje, ki posvečuješ pravične,
Božje usmiljenje, ki k popolnosti vodiš svete,
Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim,
Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca,
Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo,
Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi,
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo,
Božje usmiljenje, mir umirajočim,
Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja,
Božje usmiljenje, ki lajšaš trpljenje dušam v vicah,
Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih,
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere,
Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev.

V.: Bog je usmiljen in poln svetosti, počasen z jezo, poln dobrote.
O.: Zato bom vekomaj klical Božje usmiljenje.

Molimo.

O Bog, tvoje usmiljenje je neskončno, tvoja milost neizčrpna. Milostno poglej na nas, pomnoži v nas delo svojega usmiljenja , da ne bomo obupali tudi v največjih preizkušnjah, temveč bomo bolj zaupali v Božjo voljo, ljubezen in usmiljenje. – Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, Kralju usmiljenja , ki s teboj in s Svetim Duhom izkazuje usmiljenje vekomaj. Amen.

br. Matej Štravs, župnik

Foto: Vid Planinc (cerkev v Bizoviku), Aleš Čerin (cerkev v Štepanji vasi), James ColemanUnsplash (rožni venec)

V času samoizolacije nekateri najdejo prav zanimive načine, da si krajšajo čas.

Jani Bergant, naš župljan, je pokazal kako spreten je z “žogo” – z rolico WC papirja. Ste opazili, da nam je “žogo” podal? Lep izziv nam je dal. Poskusite še vi. Če se boste posneli, bomo objavili.

Takole delajo profesionalci. Jani je boljši kot mnogi od njih. Bravo!

#ostanidomainvadizWCpapirjem

#kerpogresamofuzbal

Foto: Janijev Facebook video

Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je 19. marca 2020 vsem škofom posredovala navodila in predloge za obhajanje bogoslužja v času epidemije COVID-19. Na osnovi omenjenega dokumenta so slovenski škofje ordinariji na 23. redni seji Stalnega sveta SŠK, ki je 24. marca 2020 potekala po videokonferenci, sprejeli naslednja navodila za obhajanje velikonočnih praznikov v Sloveniji v času epidemije:

Radijski misijon na Radiu Ognjišče

1. Škofje vabijo vernike, da v okviru priprave na velikonočne praznike spremljajo radijski misijon Radia Ognjišče, ki bo potekal od 29. marca do 4. aprila 2020.

Cvetna nedelja, 5. april 2020

1. Škofje bodo obhajali bogoslužje cvetne nedelje v svojih stolnicah brez navzočnosti ljudstva.

2. Župnik obhaja v zaprti župnijski cerkvi sveto mašo, če je mogoče ob 10.00 (ko je prenos svete maše iz mariborske stolnice), brez navzočnosti ljudstva in brez somaševanja. Pri bogoslužju prebere pasijon po Mateju. Župnik naj vernike povabi k spremljanju svete maše po TV SLO 2 ob 10.00 oziroma k spremljanju spletnega prenosa iz župnijske cerkve.

3. Škofje določajo, da župnik opravi blagoslov zelenja v zaprti cerkvi brez navzočnosti vernikov. Verniki naj doma pripravijo zelenje (npr. zelenje z vrtov, butare) in ga blagoslovijo z blagoslovljeno vodo. Duhovniki blagoslovljenega zelenja ne smejo deliti vernikom ali jim ga na določenem mestu pustiti na razpolago, saj bi pri tem lahko prišlo do okužb oziroma širjenja epidemije.

4. Škofje vabijo vse vernike k ogledu tedenskega nagovora nadškofa Zoreta (TV SLO 1, predvidoma ob 11.30).

5. Duhovniki naj po spletu, e-pošti in socialnih omrežjih župljane povabijo k darovanju za mašne namene in vzdrževanje župnije z nakazili na bančni račun župnije. Dekani naj spodbudijo duhovnike, ki imajo zadostno število intencij, da jih posredujejo na škofijo oziroma tistim duhovnikom, ki jih nimajo. Če dekanija ne more poskrbeti za intencije, naj se duhovnik obrne na škofijskega ekonoma.

Veliki četrtek, 9. april 2020

1. Krizmena maša na veliki četrtek bo prestavljena na čas, ko se bodo razmere uredile. Vsaka škofija bo določila datum krizmene maše; takrat bodo duhovniki prejeli sveta olja.

2. Vsem župnikom (duhovnikom) se za ta dan izjemoma dovoljuje, da obhajajo večerno sveto mašo ob 18h v zaprti cerkvi brez udeležbe vernikov. Umivanje nog, že dano na izbiro, se opusti. Ob koncu svete maše se opusti procesijo z Najsvetejšim zakramentom. Najsvetejše se shrani v tabernakelj. Duhovniki, ki ne morejo obhajati svete maše, zmolijo večernice (prim. Liturgia Horarum). Župnik naj vernikom sporoči, kdaj bo obhajal večerno mašo, in jih povabi, da se mu pridružijo v duhu in zmolijo rožni venec za duhovne poklice oziroma preberejo pasijon po Janezu.

3. Škofje prosijo Radio Ognjišče in TV Exodus, da v svojem programu, v času svetega tridnevja, vernikom omogočita spremljanje neposrednega prenosa svete maše iz ene izmed cerkva, kjer imajo že postavljeno tehnično opremo. Vabijo jih, naj video oziroma avdio signal delijo z drugimi lokalnimi radii in televizijami oziroma naj se lokalne televizijske in radijske postaje obrnejo na lokalne župnike stolnic posameznih škofij za izvedbo prenosa bogoslužja.

4. Po večerni sveti maši zvonovi utihnejo.

Veliki petek, 10. april 2020

1. Škofje oziroma stolni župniki bodo v zaprtih stolnicah ob 18.00 brez navzočnosti vernikov opravili bogoslužje velikega petka.

2. Župnik (duhovnik) opravi bogoslužje velikega petka ob 18.00 sam in brez navzočnosti vernikov, v zaprti cerkvi, v najbolj osnovni in preprosti obliki (brez petja in prinašanja križa v procesiji). Pri obredu duhovniki izrečejo posebno prošnjo za bolnike, pokojne in tiste, ki se nahajajo v stanju preizkušnje (prim. Missale Romanum, str. 314, št. 13):

  1. Nebeški Oče, tvoj Sin je z odrešilno smrtjo na križu prenovil človeštvo. Naj skrivnost preizkušnje utrjuje bolnike v veri, upanju in ljubezni.
  2. Nebeški Oče, ti si naše zavetje v stiski. Naj pokojni pri tebi najdejo počitek, žalujoči pa tolažbo in upanje.
  3. Nebeški Oče, tvoj Sin nas je s svojo smrtjo in vstajenjem odrešil. Stisko, ki jo trpimo, združi z daritvijo svojega Sina, da bomo rešeni preizkušnje.

3. Župnik naj vernike obvesti, da bo obred velikega petka obhajal ob 18.00, in jih povabi, da se mu v duhu pridružijo in zmolijo žalostni del rožnega venca oziroma molijo križev pot ob 15.00 (na Radiu Ognjišče). Prav tako jih povabi, da spremljajo križev pot papeža Frančiška (TV SLO 1 zvečer). Če obstaja možnost, naj duhovnik poskrbi za spletni prenos (npr. Facebook, Youtube itd.) obreda iz svoje cerkve. Ta dan naj prevladujeta sveta tihota in premišljevanje Gospodovega trpljenja.

4. Na veliki petek se ne zvoni z zvonovi (do velikonočne vigilije).

5. Nabirka za Sveto deželo je prestavljena z velikega petka na praznik povišanja svetega Križa (14. september 2020).

Velika sobota, 11. april 2020

1. Blagoslov in delitev ognja letos odpade.

2. Škofje ordinariji določajo, da je zaradi epidemije veljaven blagoslov jedil po televiziji oz. radiu.

3. Škofje vabijo vse vernike, da pripravijo velikonočna jedila in se udeležijo televizijskega prenosa blagoslova velikonočnih jedil iz mariborske stolnice, ki bo na TV SLO 1 predvidoma ob 15.00 in 17.00.

4. Župniki (duhovniki) ob 15.00 opravijo blagoslov jedil iz zaprtih župnijskih cerkva brez navzočnosti vernikov za vso župnijo in za vse podružnice.

5. Verniki lahko doma sami spoštljivo blagoslovijo jedila.

Blagoslov velikonočnih jedil

1. Znamenje križa

2. Desetka rožnega venca

3. Božja beseda

Berilo iz pete Mojzesove knjige (Mz 8, 2-3).
Mojzes je govoril izvoljenemu ljudstvu: Spominjaj se vsega pota, po katerem te je Gospod, tvoj Bog, teh štirideset let vodil po puščavi, da bi te ponižal in preskusil, da bi spoznal, kaj je v tvojem srcu, ali boš spolnjeval njegove zapovedi ali ne. Poniževal te je in te stradal, potem pa hranil z mano, ki je nisi poznal in je niso poznali tvoji očetje, da bi ti pokazal, da človek ne živi samo od kruha; kajti človek živi od vsega, kar nastaja po Gospodovih ustih.

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,47-51).
Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vasi očetje so v puščavi jedli mano in so umrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da kdor od njega je, ne umrje. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.

4. Blagoslovna molitev velikonočnih jedil (po možnosti z blagoslovljeno vodo)

Molimo. Bog, naš Oče, od tebe so vse dobrine, od tebe je vse, kar smo in kar imamo. Blagoslovi te jedi in nas nauči, da bomo v tvojih darovih gledali tvojo neskončno ljubezen. Vsi, ki jih bomo uživali, naj se veselimo telesnega in dušnega zdravja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

6. Škofje bodo velikonočno vigilijo obhajali v zaprtih stolnicah ob 20.00, brez udeležbe ljudstva.

7. Duhovniki velikonočno vigilijo opravijo ob 20.00 sami zgolj v zaprtih župnijskih cerkvah. Na začetku se opusti začetek vigilije ali lucernarij, prižiganje ognja. Takoj se prižge svečo. Procesijo se opusti, nato pa mašnik izreče velikonočno oznanilo (Exsúltet). Sledi besedno bogoslužje. Pri krstnem bogoslužju se samo obnovijo krstne obljube (prim. Missale Romanum, str. 371, št. 55). Sledi evharistično bogoslužje. Duhovnik, ki se na noben način ne more udeležiti obhajanja velikonočnega bdenja v cerkvi, zmoli opravilo bogoslužnega branja za velikonočno nedeljo (prim. Liturgia Horarum).

8. Župnik naj vernike seznani, da bo ob 20.00 obhajal velikonočno vigilijo, in jih povabi, naj se mu v duhu pridružijo. Če obstaja možnost, naj duhovnik poskrbi za spletni prenos obreda velikonočne vigilije iz svoje cerkve. Verniki so povabljeni, da spremljajo obred s prižganimi svečami v svojih domovih.

9. Škofje ordinariji bodo določili, kako se obhaja velikonočna vigilija v ženskih skupnostih posvečenega in apostolskega življenja.

10. Vstajenjske procesije letos odpadejo.

11. Župniki (duhovniki) naj vernike po elektronskih oznanilih in župnijskih spletnih straneh povabijo k ogledu velikonočne poslanice slovenskih škofov, ki bo na TV SLO 1 na veliko soboto zvečer (poslanico bo predstavil škof msgr. dr. Jurij Bizjak).

12. Zvonovi po velikonočni vigiliji lahko spet zvonijo.

Velika noč, 12. april 2020

1. Škofje vabijo vse vernike (družine) v Sloveniji, da se ob 8.00 zberejo na velikonočnem zajtrku in zmolijo naslednjo molitev:

Blagoslov velikonočnega zajtrka

Znamenje križa.

Oče naš.

Molimo. Nebeški Oče, blagoslovi ta velikonočni zajtrk. Naj nas velikonočni prazniki tako prenovijo, da bomo vedno bolj hrepeneli po duhovni hrani ter jo našli v tvoji besedi in sveti evharistični skrivnosti. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Župniki ob 8.00 zvonijo z vsemi zvonovi kot vabilo k zajtrku in v znamenje velikonočnega praznika.

2. Škofje bodo ob 10.00 v svojih zaprtih stolnicah darovali velikonočno sveto mašo brez navzočnosti vernikov.

3. Župniki (duhovniki) darujejo velikonočno mašo sami v svojih zaprtih župnijskih cerkvah brez udeležbe vernikov in brez somaševanja. Župnik naj obvesti župljane, kdaj bo obhajal sveto mašo, in jih povabi, naj se mu v duhu pridružijo. Če obstaja možnost, duhovnik poskrbi za spletni prenos vstajenjske svete maše iz svoje cerkve.

4. Škofje vabijo vse vernike, da spremljajo prenos velikonočne svete maše iz mariborske stolnice (TV SLO 2 ob 10.00).

5. Škofje vabijo vse vernike k ogledu tedenskega nagovora nadškofa Zoreta (TV SLO 1, predvidoma ob 11.35).

6. Škofje vabijo vse duhovnike, redovnike in redovnice ter vernike, da spremljajo prenos papeževega blagoslova Urbi et Orbi, ki bo predvidoma ob 12.00 na TV SLO 1.

7. Župniki (duhovniki) naj po spletu, e-pošti in socialnih omrežjih povabijo župljane k darovanju za mašne intencije in za vzdrževanje župnije z nakazilom na bančni račun župnije.

Velikonočni ponedeljek, 13. aprila 2020

1. Škofje oziroma stolni župniki bodo v svojih zaprtih stolnicah darovali sveto mašo brez navzočnosti vernikov.

2. Duhovnik obhaja sveto mašo sam in brez navzočnosti vernikov v zaprti cerkvi. Če je to mogoče, izvede spletni prenos svete maše.

3. Na velikonočni ponedeljek naj se odpovedo obiski (t. i. Emavs), da se prepreči nevarnost širjenja epidemije.

Bela nedelja oziroma nedelja Božjega usmiljenja, 19. april 2020

1. Škofje oziroma stolni župniki bodo v svojih zaprtih stolnicah opravili sveto mašo brez navzočnosti vernikov.

2. Duhovnik opravi sveto mašo sam in brez navzočnosti vernikov v zaprti cerkvi. Če je to mogoče, izvede spletni prenos svete maše.

3. Škofje vabijo vse vernike, da spremljajo prenos svete maše iz mariborske stolnice (TV SLO 2 ob 10.00).

4. Škofje vabijo vse vernike k ogledu tedenskega nagovora nadškofa Zoreta (TV SLO 1, predvidoma ob 11.30).

5. Duhovniki naj po spletu, e-pošti in socialnih omrežjih povabijo župljane k darovanju za vzdrževanje župnije z nakazilom na bančni račun župnije.

Spovedovanje v postnem in velikonočnem času

1. Škofje vabijo vse vernike, da v letošnjem postnem in velikonočnem času, ko je zaradi izrednih razmer onemogočen prejem zakramenta svete spovedi, v srcu obudijo iskreno kesanje ter zmolijo kesanje (Moj Bog, žal mi je …). »Kesanje morajo navdihovati nagibi, ki izhajajo iz vere« (KKC 1492). Papež Frančišek je med jutranjo sveto mašo 20. marca 2020 v kapeli doma sv. Marte v Vatikanu med pridigo spregovoril o odpuščanju grehov, ko vernik ne more prejeti zakramenta svete spovedi: Vem, da greste mnogi izmed vas ob veliki noči k spovedi, da bi se ponovno srečali z Bogom. Vendar pa mi bodo mnogi rekli: »Oče, kje lahko najdem duhovnika, spovednika, ker ne smem iti od doma? In jaz se želim spraviti z Gospodom, želim, da me On objame, da me moj Očka objame … Kaj naj storim, če ne najdem duhovnikov?« Stori to, kar pravi Katekizem. Zelo jasno je: če ne najdeš duhovnika, da bi se spovedal, se pogovori z Bogom, on je tvoj Oče, povej mu resnico: »Gospod, zakuhal sem to, to in to … Oprosti mi.« In prosi ga odpuščanja z vsem srcem, z molitvijo kesanja in mu obljubi: »Kasneje se bom spovedal, vendar zdaj mi odpusti.« In takoj se boš vrnil v Božjo milost. Če v bližini ni duhovnika, lahko sam pristopiš k Božjemu odpuščanju, kakor nas uči Katekizem. Pomislite: to je pravi trenutek, to je primeren trenutek. Dobro opravljena molitev kesanja – tako bo naša duša postala bela kot sneg. Kadar kesanje prihaja iz ljubezni do Boga, ljubljenega nad vse, se imenuje »popolno kesanje« (kesanje iz ljubezni). Takšno kesanje odpušča male grehe. Če vsebuje trdni sklep čim prej pristopiti k zakramentalni spovedi, doseže tudi odpuščanje smrtnih grehov (KKC 1452).

2. Škofje določajo, da duhovniki zaradi nevarnosti širjenja okužb vernikom ne smejo podeljevati zakramenta sprave.

3. Spoved po telefonu oziroma spletu ni veljavna.

4. V primeru, ko zdravstvene ustanove (bolnišnice), dom upokojencev oziroma civilna zaščita zagotovijo zaščitno opremo duhovniku, lahko ta vernikom (bolnikom) v smrtni nevarnosti podeli zakrament bolniškega maziljenja, ki odpusti vse grehe.

5. Škofje določajo, da glede na trenutne razmere še ne veljajo pogoji za podelitev dovoljenja duhovnikom za skupno odvezo. Če bi v posameznem kraju prišlo do izrazitega povečanja števila okuženih, se lahko lokalni župnik obrne na krajevnega škofa in ga prosi za dovoljenje za podelitev skupne odveze.

Dar posebnih odpustkov okuženim s COVID-19, družinskim članom, zdravstvenim delavcem in vsem, ki skrbijo za bolnike

1. Apostolska penitenciarija je 19. marca 2020 izdala dekret, s katerim podeljujejo vernikom poseben odpustek. Da bi mogli vsi, ki trpijo zaradi Covid-19, prav v skrivnosti tega trpljenja ponovno odkriti »odrešujoče Kristusovo trpljenje« (prav tam, št. 30), Apostolska penitenciarija ex auctoritate Summi Pontificis v zaupanju v besedo Kristusa Gospoda in z duhom vere, upoštevajoč trenutno epidemijo, ki se širi, ter da bi zaživeli v luči osebnega spreobrnjenja, podeljuje dar odpustkov pod sledečimi pogoji. Popolni odpustek se podeli vernikom s koronavirusom, ki se po odredbi zdravstvenih oblasti nahajajo v karanteni v bolnišnicah ali na svojih domovih, če so v stanju nenavezanosti na kakršen koli greh in so po komunikacijskih sredstvih duhovno navzoči pri obhajanju svete maše, molitvi rožnega venca, križevem potu ali pri drugih oblikah pobožnosti ali če vsaj zmolijo vero, očenaš in se v molitvi pobožno obrnejo k blaženi Devici Mariji ter to preizkušnjo v duhu vere v Boga in ljubezni darujejo bratom in sestram z željo, da bi izpolnili običajne pogoje (zakramentalno spoved, sveto obhajilo in molitev po namenu svetega očeta), čim bo to mogoče. Zdravstveni delavci, družinski člani in tisti, ki se po zgledu usmiljenega Samarijana izpostavljajo tveganju okužbe ter pomagajo obolelim za koronavirusom v skladu z besedami božjega Odrešenika: »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13), bodo na enak način deležni daru popolnega odpustka pod istimi pogoji. Poleg tega Apostolska penitenciarija ob enakih pogojih ob trenutni svetovni epidemiji voljno podeljuje popolni odpustek tudi tistim vernikom, ki obiščejo ali počastijo Najsvetejši zakrament ali vsaj pol ure berejo Sveto pismo ali zmolijo rožni venec, križev pot ali rožni venec Božjega usmiljenja, da bi po posredovanju vsemogočnega Boga prenehala epidemija, v olajšanje vseh okuženih in za večno zveličanje vseh, ki jih je Gospod že poklical k sebi. Cerkev moli za tiste, ki ne morejo prejeti zakramenta bolniškega maziljenja in svete popotnice, in izroča Božjemu usmiljenju vse in vsakogar v moči občestva svetnikov ter podeljuje verniku popolni odpustek v trenutku smrti pod pogojem, da je pravilno pripravljen in da je običajno za časa življenja molil kakšno molitev (v tem primeru nadomesti Cerkev tri običajne zahtevane pogoje). Za prejem tega odpustka je priporočljivo, da ima vernik pri sebi razpelo ali križ (prim. Enchiridion indulgentiarum, štev. 12).

Zvonjenje

1. Škofje določajo, da duhovniki zvonijo ob običajnih urah tako med tednom kot ob nedeljah in praznikih. Vernikom naj sporočijo, da se zvoni v priprošnjo Mariji za konec epidemije. Župniki vsak ponedeljek z zvonjenjem ob 20.00 vabijo vernike k molitvi, ki je povezana z molitvijo škofov na Radiu Ognjišče. Verniki ta dan prižgejo sveče na oknih v znamenje solidarnosti z vsemi žrtvami epidemije. Župniki naj vernike o tem predhodno obvestijo.

Verouk in svete birme

1. V skladu z Izrednimi navodili slovenskih škofov za preprečevanje širjenja COVID-19 je verouk do preklica odpovedan. Kateheti naj tam, kjer je to mogoče, organizirajo verouk na daljavo (po spletu).

2. Škofje so prestavili birme na čas, ko bodo odpravljeni ukrepi za omejevanje epidemije in ko bodo birmanci ustrezno pripravljeni. Krajevni škofje bodo duhovnikom pravočasno posredovali navodila o birmah.

Zaradi resnosti trenutka in izrednih razmer, ki so nastale ob epidemiji, naj duhovniki vedno mašujejo spoštljivo in dostojanstveno ob upoštevanju liturgičnih opravil. Mašujejo naj v zaprti cerkvi oziroma kapeli, da se prepreči zbiranje vernikov oziroma zmanjša možnost širjenja epidemije. Naj bo v letošnjih praznikih več prostora in časa namenjenega sveti tihoti, ki nas nagovarja bolj kot poplava nepremišljenih besed: »Brez tihote Bog izgine v hrupu. Če svet ne bo ponovno odkril tihote, je izgubljen. Potem se zemlja pogreza v nič« (kard. Robert Sarah, Moč tihote).

Škofje vabijo vernike, da po svojih zmožnostih darujejo svete maše in podprejo svoje duhovnike s prostovoljnimi darovi, ki jih lahko nakažejo na bančni račun župnije ali osebno izročijo po prenehanju epidemije. Vse duhovnike in vernike vabijo, da redno spremljajo spletno stran www.katoliska-cerkev.si ter spletno stran svoje škofije in župnije.

Škofje poudarjajo, da še vedno veljajo vse določbe, vsebovane v Izrednih navodilih slovenskih škofov za preprečevanje širjenja COVID-19, ki so jih škofje ordinariji sprejeli 12. marca 2020. Duhovniki, redovniki in redovnice ter verniki naj odločno uresničujejo državna navodila za preprečevanje epidemije ter ohranitev svojega zdravja in zdravja bližnjih.

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK
Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK
Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof
Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof
Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

Foto: Aleš Čerin

Slovenski redovniki in redovnice so se dali na razpolago za pogovor. Tudi naši kapucini. Zelo velikodušno.

Ljudje so v stiski in slovenski redovniki in redovnice so odgovorili nanjo.

Slovenski redovniki in redovnice smo slišali stiske ljudi v izrednem času koronavirusa. Ob teh stiskah smo doživeli Gospodovo besedo: “Dajte jim vi jesti”.

Vprašali so se: “Kako naj to uresničimo?”

Odgovor: “Ne moremo dajati materialne pomoči niti postavljati diagnoz. Nismo vsi usposobljeni za terapevtske pogovore. Kaj pa lahko naredimo? Lahko prisluhnemo človeku in ga usmerimo v Božjo bližino.”

Iz teh spoznanj smo oblikovali naslednjo pobudo: “V tem izrednem času se bomo na razpolago po telefonu za pogovor. Namen pogovora je molitev ali poslušanje Božje besede za pomoč v stiski.”

Kdor bi želel takšen pogovor, naj pokliče na eno izmed objavljenih telefonskih številk v času dežurstva:

Redovna ustanova

Telefonska številka

Ure dežurstva

1 Hčere krščanske ljubezni 064 244 729 od 9h do 16h
2 Hčere Marije Pomočnice

 

02 522 17 91

07 384 44 21

04 574 10 75

01 428 83 76

01 428 83 73

od 9h do 10h in od 16h do 18h

od 10.30 do 12h in od 16h do 17h

od 10h do 12h

od 14h do 15h

od 18h do 20h

3 Inštitut Frančiškank Marijinih misijonark 068 605 365 od ponedeljka do sobote od 10h do 11h

sreda od 15h do 16h
četrtek od 15h do 16h
petek od 16h do 17h

4 Marijine sestre čudodelne svetinje 01 586 39 50 od 9h do 10h
5 Šolske sestre de Notre Dame 05 714 51 73

07 302 16 92

031 268 865

od 14h do 15h

od 15h do 17h

od 20.30 do 21.30

6 Šolske sestre Frančiška K K 031 444 439

02 23 45 804

pon. – sreda od 15h do 16h

čet. – ned. od 15h do 16h

7 Uršulinke 041 765 496

031 236 729

01 512 64 29

01 251 31 19

01 251 31 19

01 251 31 19

kadarkoli

od 9h do 12h in od 15h do 18h

od 14h do 15h

od ponedeljka do petka od 15h do 17h

torek od 10h do 12h

sobota od 20h do 21h

8 Družina Kristusa Odrešenika 064 105 603

041 273 146

069 613 683

068 194 492

od 7h do 9h

od 9h do 12h

od 14h do 16h

od 20h do 22h

9 Družba Jezusova 041 632 626

031 364 339

od 14h do 15h

od 15h do 16h

10 Lazaristi 041 723 691 kadarkoli
11 Kapucini

041 780 109

031 735 644

041 860 350

031 434 520

031 364 316

kadarkoli

kadarkoli

kadarkoli

kadarkoli

od 16h do 17.30

12 Minoriti 0590 73 000 od 20h do 21h
13 Salezijanci

 

040 360729

030 716 422

051 337 556

dopoldne

na voljo cel dan

večerne ure

Vir: KORUS – Konferenca redovnih ustanov Slovenije

Foto:  Christian ErfurtUnsplash

Medicinska sestra Alison Kogoj je na svojem Facebook profilu odlično razložila kaj točno pomeni #ostani doma. Preberite si, upoštevajte in delite naprej.

Kaj pomeni?

Opažamo namreč, da si to NAVODILO vsak malo po svoje razlaga. Za dneve/tedne, ki prihajajo je ključno, kako se bomo tega navodila držali že DANES!

Zdravstveni delavci smo se te dni za nekaj časa poslovili od (večine) domačih, saj ne želimo biti (prikriti) prenašalci virusa. Živimo med službo in samoizolacijo!

Vsak dan dajemo vse od sebe, vendar pa, da v zdravstvenem sistemu ne bi prišlo do kolapsa, NUJNO potrebujemo vašo pomoč in sodelovanje! Pomagate nam prav s tem, da #ostanidoma vzamete ODGOVORNO in ZARES!

Ostani doma pomeni:

1. Ostajaš v svojem domu, nimaš stikov z ljudmi izven svojega doma, ne hodiš na obiske, ne sprejemaš obiskov, ni skupnih druženj in poskrbiš za samoizolacijo v največji možni meri.

2. Doma večkrat prezračiš prostore.

3. Poskrbiš za redno pitje tekočine (mlačna voda), kar preprečuje izsuševanje sluznice.

4. Poskrbiš za večkratno temeljito umivanje rok z vročo vodo in milom!

5. Z roko si ne dotikaš sluznice oči, nosa in ust!

6. Opozarjaš druge, da se z roko ne dotikajo sluznice oči, nosa in ust!

7. Kašljaš in kihaš v rokav ali v robec, ki ga potem zavržeš.

8. Na zrak in na rekreacijo se odpraviš SAMO v primeru, da se dobro počutiš in nimaš simptomov bolezni!

9. Ven se odpraviš SAM oz. v družbi z ljudmi s katerimi bivaš doma. Izven doma se NE DRUŽIŠ z drugimi ljudmi. Ob srečanju mimoidočih upoštevaš razdaljo 1,5 – 2 m.

10. Ko se vrneš domov, si umiješ roke!

11. V trgovino greš sam! Za v trgovino si vnaprej pripraviš seznam najbolj nujnih potrebščin in v trgovini upoštevaš razdaljo med ljudmi 1,5 – 2 m. V trgovini se zadržuješ kar se da kratek čas. Plačaš s kartico (ne z gotovino)!

12. Ko se vrneš iz trgovine, si umiješ roke!

13. Starih staršev NE obiskuješ! Njihovo stanje preverjaš po telefonu. Če zanje opraviš nakup v trgovini, vrečo z živili pustiš pred vrati in poskrbiš, da z njimi NIMAŠ stika.

14. Ne lotiš se nikakršne stvari, ki bi utegnila biti nevarna in bi te morebiti pripeljala do nesreče in poškodbe zaradi katere bi bila potrebna oskrba nujne medicinske pomoči!

15. Za čiščenje in razkuževanje doma so primerna čistila, ki jih imaš doma. Po čiščenju prezračiš prostor in si temeljito umiješ roke – s toplo vodo in milom. Tkanine ob sumu na stik z okužbo pereš na 90 stopinj.

16. Če si kadilec, je morda sedaj skrajni čas za opustitev kajenja. Potek bolezni je namreč pri kadilcih mnogo slabši!

17. Uživaš sadje, zelenjavo, piješ dovolj tekočine, migaš in globoko dihaš.

18. Si zgled drugim!

19. K enakemu ravnanju brez slabe vesti neprenehoma spodbujaš tudi druge! Še posebej tiste, ki nimajo oz. ne uporabljajo socialnih omrežij in zato niso v stiku s tovrstnimi opozorili!

20. Če občutiš tesnobo in ti je doma težko zdržat s samim seboj, POKLIČEŠ prijatelja ali pa enega izmed terapevtov, ki te dni ob določenih urah ponuja brezplačne terapevtske pogovore!

Nobena preventiva NI pretirana! Zdravstveni delavci odhajamo na delavno mesto vsak dan, skrbimo za druge, rešujemo življanja in tvegamo svoje zdravje! Tu smo za vas, vendar bodite za nas tudi vi! #ostanidoma

Deli dalje.

Zahvala

Hvala draga Alison. Vse dobro pri vašem plemenitem poslanstvu in tudi pri vašem poslanstvu naravnega načrtovanja družine Abili.

Priporočila o telesni dejavnosti v času samoizolacije (Vir: MMC)

Foto: Fusion Medical Animation, Unsplash

Škofje ordinariji do preklica podeljujejo slovenskim katoličanom spregled od dolžnosti udeležbe pri nedeljski sveti maši.

Verniki naj nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja:

V ta namen je Katehetski urad je pripravil katehezo (SSKJ: metodična obravnava kakega zaključenega verskega vprašanja) za to nedeljo, ki naj bo pomoč za poglobitev osebne molitve, nedeljsko besedno bogoslužje in prejem duhovnega obhajila, pa tudi za spodbudo vsem veroučencem in njihovim staršem.

Odprite si tale dokument in ga uporabite v nedeljo

Foto: James ColemanUnsplash

Slovenski škofje spremljajo ukrepe države na področju preprečevanja virusnih okužb in širjenja koronavirusa COVID-19, zato so določili izredne ukrepe, ki stopijo v veljavo v petek, 13. marca 2020, ob 00.00 in trajajo do preklica.

Kako prejemamo duhovno obhajilo?

Ukrepi škofov in nekatera navodila glede umivanja rok ter higiene kašlja

Konkretna navodila za našo župnijo

Bratje, ki delujemo v naši župniji pa smo včeraj sprejeli še konkretna navodila za našo župnijo. Pozorno jih preberite.

1. ODPOVEDANE SO VSE SKUPINE: Do nadaljnjega, so v župniji vse maše brez ljudi, ni verouka, skavtov, zakonskih skupin, bibličnih skupin in vseh ostalih skupin. Zaprta je župnijska Karitas.

2. ŽUPNIJSKA PISARNA: Do nadaljnjega bo župnijska pisarna zaprta. Za vse stvari se obrnite na župnika br. Mateja Štravsa po elektronski pošti (matej.stravs@rkc.si) ali po telefonu (031 434 520). Pokličite v času uradnih ur. Če gre za nujni primer ali ne morete drugače, pokličite tudi izven uradnih ur.

3. SVETE MAŠE:

Župnijska cerkev sv. Štefana in cerkev v Bizoviku bosta do preklica ZAPRTI!

  • Neposredni prenosi maš iz naše župnijske cerkve: Bratje smo se dogovorili, da bomo do preklica v cerkvi brez ljudi maševali po naslednjem urniku:
    – med tednom (od ponedeljka do sobote) bo sveta maša ob 19.00,
    – v nedeljo bodo svete maše ob 8.00, 9.15 in 10.30.
    Te maše lahko v živo poslušate preko preko župnijske spletne strani – na desni strani poiščite “Poslušaj mašo”. Navodila so na tej povezavi.
  • Prenos maše papeža Frančiška: Vsako jutro ob 7.00 lahko po televiziji v živo spremljate mašo papeža Frančkiška s simultanim slovenskim prevodom.
  • Exodus TV: Svete maše lahko vsak dan (ob 6.00, 12.00 in 18.00) spremljate tudi po televiziji Exodus.
  • Kdaj bodo opravljene ostale že plačane svete maše?
    – Svete maše, ki so bile darovane za zjutraj ob 8. 00, bomo vedno na tisti dan kot so bile oznanjene, opravili v samostanu.
    – Nameni za nedeljske svete maše ob 6.30 uri in 18.00 v Štepanji vasi in ob 9.15 v Bizoviku bodo opravljeni med tednom po nedelji, ko so bile darovane. Na kateri dan bomo te maše opravili v samostanu, bo vedno za teden naprej zabeleženo na naslednji povezavi (objava se posodobi v soboto ob 24h).
  • Kako darujete za svete maše v bodoče?
    – Ker bo župnijska pisarna zaprta, v času uradnih ur pokličite župnika br. Mateja Štravsa (031 434 520). Ob naročilu svete maše tudi izveste kdaj bo opravljena.
    – Ko pa bo pisarna ponovno odprta, pa boste prinesli dar za sveto mašo. Veseli bomo, če boste sedaj na takšen način darovali za sveto mašo, ker bomo verjetno imeli manj mašnih namenov.

4. KRSTI: Vsi že sprejeti krsti so prestavljeni na kasnejše termine po dogovoru.

5. POGREBI: Duhovniki bomo do preklica imeli cerkvene pogrebe v ožjem družinskem krogu. Vse podrobnosti glede urejanja pogreba najdete na tej povezavi.

6. PREVIDEVANJE BOLNIKOV: V smrtni nevarnosti lahko duhovniki delimo zakrament bolniškega maziljenja ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena. Vljudno vas prosimo, da če je nekdo zelo bolan ali umira, da pokličite župnika br. Mateja Štravsa (031 434 520) in bomo bolnika zagotovo obiskali in mu podelili zakramente.

Hvala za razumevanje. V času širjenju korona virusa vas vabimo do molimo, drug za drugega, za vse bolne, za vse zdravnike in vse voditelje.

br. Matej Štravs, župnik

Foto: Vektor KunstPixabay

Slovenski škofje spremljajo ukrepe države na področju preprečevanja virusnih okužb in širjenja koronavirusa COVID-19.

Glede na zaostrene razmere, po posvetu s strokovnjaki in z željo, da se zaščiti zdravje in življenja vernikov, škofje določajo izredne ukrepe, ki stopijo v veljavo v petek, 13. marca 2020, ob 00.00 in trajajo do preklica.

1. V izogib širjenju koronavirusa COVID-19 in za ohranjanje zdravja prebivalstva, so do nadaljnjega odpovedane vse svete maše, podeljevanje zakramentov, zakramentalov, ljudske pobožnosti, župnijska praznovanja in drugi dogodki ter vsa srečanja. 

2. Duhovniki darujejo svete maše po sprejetih namenih izključno zasebno, brez prisotnosti vernikov. Somaševanje duhovnikov in skupno obhajanje ni dovoljeno.

3. Svete maše in križevi poti ter druge oblike pobožnosti na prostem niso dovoljeni.

4. Škofje ordinariji do preklica podeljujejo slovenskim katoličanom spregled od dolžnosti udeležbe pri nedeljski sveti maši. Verniki naj nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem Božje besede, spremljanjem svete maše po radiu, TV oziroma spletu ter s prejemom duhovnega obhajila. (priloga št. 1).

Svete maše iz Štepanje vasi lahko poslušate tudi preko župnijske spletne strani – na desni strani poiščite “Poslušaj mašo”. Navodila in kdaj so svete maše so na tej povezavi.

Naši bratje se bodo danes pogovorili katere maše bodo obhajali v cerkvi (brez vernikov) in bodo sporočili. Spremljajte!

5. Župniki na vrata cerkva pritrdijo obvestilo, na katerem naj bo napisano: »Svete maše so do nadaljnjega odpovedane. Možna je osebna molitev zdravih vernikov pod pogojem, da v cerkvi/kapeli ni več kot 10 oseb in so med seboj oddaljene vsaj 1,5 metra.«

6. Kjer je to mogoče, so lahko cerkve v času epidemije odprte izključno pod naslednjimi pogoji:

a) Cerkve so odprte samo za osebno molitev zdravih vernikov brez simptomov akutne pljučne bolezni.

b) Istočasno je lahko v cerkvi največ 10 oseb, med katerimi mora biti vsaj 1,5 metra razdalje.

c) Cerkev, ki je odprta za vernike, je treba vsaj dvakrat na dan očistiti z razkužilnimi sredstvi (kljuke vrat, klopi itd.).

č) Vernikom mora biti v cerkvi na voljo razkužilno sredstvo za roke.

7. Spovedovanje je odloženo za nedoločen čas. 

8. Dovoljeni so cerkveni pogrebi ob strogem upoštevanju navodil državnih ustanov. Pogreb se opravi brez pogrebne svete maše in samo z najožjimi sorodniki. Pogrebna sveta maša bo lahko darovana po preklicu tega navodila.

9. V smrtni nevarnosti je dovoljeno podeljevanje bolniškega maziljenja ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena.

10. Podeljevanje zakramenta svetega krsta in poroke se preloži.

11. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele in druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb.

12. Do preklica po župnijah ni verouka in drugih oblik izobraževanja ter župnijskih srečanj. Kateheti naj starše prosijo, da manjkajočo snov predelajo skupaj s svojimi otroki.

13. Škofijske in župnijske pisarne, cerkveni arhivi ter drugi cerkveni uradi ostanejo do nadaljnjega zaprti. Verniki se lahko na župnijske urade obrnejo samo po telefonu oziroma e-pošti.

14. Katoliški vrtci, šole in druge izobraževalne ter karitativne ustanove morajo slediti navodilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Ministrstva za zdravje RS.

15. V samostanih naj redovnice in redovniki omejijo izhode ter stike z zunanjimi obiskovalci. V samostanskih kapelah naj izpraznijo kropilnike z blagoslovljeno vodo.

16. Vsi verniki (še zlasti starejši) naj se preventivno samoizolirajo ter posvetijo čas molitvi za zdravje bolnikov, zdravstvenega osebja in čim prejšnji konec epidemije.

17. Škofje vabimo vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja, da v zahtevnem času epidemije okrepijo molitev za zdravje in blagoslov našega naroda. 

Duhovnike in druge pastoralne delavce lepo prosimo, da navodila natisnejo in objavijo v župnijskih listih, na oglasnih deskah oziroma na spletnih straneh ter z upoštevanjem naštetih ukrepov pomagajo pri preprečevanju širjenja virusnih okužb.

Navodilo so sprejeli škofje na dopisni seji Slovenske škofovske konference, ki je potekala 12. marca 2020.

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

Vir: Katoliska-cerkev.si

Kako ravnati ob sumu na okužbo?

Umivanje rok

Higiena kašlja

Vir: Vlada RS, www.gov.si/teme/koronavirus (tu najdete še veliko uporabnih informacij)

Kako prejemamo duhovno obhajilo?

Škofje ordinariji do preklica podeljujejo slovenskim katoličanom spregled od dolžnosti udeležbe pri nedeljski sveti maši. Verniki naj nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem Božje besede, spremljanjem svete maše po radiu, TV oziroma spletu ter s prejemom duhovnega obhajila.

Ko nikakor ni mogoče, da bi sodelovali pri sveti maši in prejeli sveto obhajilo, je primerno, da ga prejmemo v duhovni obliki.

Možna in priporočena oblika:

1) Na mirnem kraju se umirimo in se nato pokrižamo.

2) Zavemo se Božje navzočnosti in obudimo ter zmolimo kesanje.

3) Preberemo evangelij dneva.

4) Nekaj časa premišljujemo ob Božji besedi (bodite pozorni na to, kaj vam govori in kakšne občutke prebuja v vas).

5) Zmolimo veroizpoved.

6) Sledi duhovno obhajilo.

Jezus, verjamem, da si navzoč v Najsvetejšem zakramentu. Zahvaljujem se Ti za Tvojo ljubezen do mene, ki si mi jo izkazal s svojo smrtjo na križu. Želim Te ljubiti bolj kakor vse drugo, predvsem pa Te želim sprejeti v svojo dušo. Ker Te ne morem prejeti zakramentalno, Te prosim, da prideš k meni duhovno: prosim Te, da vstopiš v moje srce in prebivaš v njem.

(Kratek premor, da se povežemo z Jezusom …)

Hvala, Jezus, za to duhovno obhajilo, hvala za Tvoj objem, hvala za to duhovno združitev s Teboj. Ne dovoli, da bi se ločil od Tebe, ampak mi pomagaj, da ostanem v Tebi.

6) Molitev končamo z znamenjem križa.

Vir: msgr. dr. Marjan Turnšek

Foto: CDC, Unsplash