Francetu Prešernu in Antonu Martinu Slomšku je bila posvečena tokratna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je 8. februarja 2020 znova do zadnjega kotička napolnila dvorano Kulturnega doma Hrušica, s tem pa ustvarjalcem in nastopajočim dala potrditev za njihov trud in vzpodbudo za naprej.

  • Čast in hkrati obveza, da nagovori zbrane, je letos pripadla župniku Mateju Štravsu. Slavnostni govornik je med drugim povedal: »Letos mineva 220 let od rojstva Franceta Prešerna kot tudi od rojstva Antona Martina Slomška. Pesnik Oton Župančič o njem zapiše: Nihče pred Prešernom, nihče za Prešernom se ne da primerjati z njim … On je zase, vse drugo je vrsta … Prešernovo delo je delo genija, je enkraten in nenadomestljiv. Vsem, ki živimo v Sloveniji, želim, da bi se znali veseliti drug drugega in se med seboj spoštovati. Naj nas naša različnost dopolnjuje in bogati. Držimo skupaj in lažje nam bo. Albert Camus pa: Brez kulture in s tem povezane svobode se zdi še tako popolna družba kot džungla. Zato je pristna ustvarjalnost darilo prihodnosti.«
  • Kot potrditev slavnostnemu nagovoru je moški pevski zbor Bizovik pod vodstvom dirigenta Ivana Kocipra zapel nekaj lepih narodnih pesmi.
  • Z vzpodbudnim aplavzom je dvorana pozdravila dolgoletnega recitatorja Igorja Semiča in prisluhnila njegovima dvema interpretacijama Slomškovih literarnih zapisov.
  • Oder je napolnila mladost in razigranost v izvedbi razigranih mažoretk pod vodstvom Brigite Kastelic.
  • Prešernovo pesem Ribič je deklamiral Janez Pogorelec.
  • Sledila je glasbeno-pevska predstava družine Primc s solistkama Evo in Elizabeto. Dvorano so napolnili s pesmijo: K tebi, sveto božje dete.
  • Prikaže se Krjavelj, nastane tišina, sliši se le pritajeno hihitanje v dvorani. Nakar priropota na oder gostilničarka Mici, ki najprej povzroči veseli špetir, da Krjavelj pobegne. Sedaj nastopi njenih pet minut za duhoviti prikaz raznih dogodkov in oseb, ki so se v preteklem letu izstopajoče obnašali v Štepanjski fari. Radi smo veseli in to so obiskovalci tudi pokazali z glasnim aplavzom.
  • Sledi prikupen par mladih plesalcev standardnega in latinsko ameriškega plesa Kaliste Švarc in Vita Smrekarja.
  • Vokalno instrumentalna skupina BI.BEND pod vodstvom Katje Anžič navduši s pesmijo Šuštarski most (priredba T. Krstič) in Kadar ljubljen si (priredba T. Krstič, T. Ban), ki poleg petja prikažejo tudi ritmične spretnosti.
  • Prikupna in neustrašna Veronika Čarman in Igor Pigac napovesta zadnji del proslave: nastop okteta Fantje izpod Golovca s skladbama Ljubezen mamina (Franc Flere) in Po rožah se pozna (Lojze Slak, Niko Zlobko). Obe skladbi je napisal naš nedavno gostujoči pisatelj Ivan Sivec.
  • Sledilo je presenečenje v zahvalo Petru Bergantu za dolgoletni trud. Bizoviški slikar in donator Franci Habič mu je v zahvalo za dolgoletno delo podaril oljno sliko Bohinja, ki je menda nastajala kar dolgo, saj se barva nikakor ni hotela posušiti.
  • Peter Bergant, pobudnik in soorganizator prireditve, se je zahvalil za darilo in vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri tej slovesnosti, ob tem pa izrazil željo, da bo tako tudi v prihodnje. Posebna pohvala je šla mladi napovedovalki Veroniki, ki je svoj prvi nastop opravila z odliko. Pa tudi občinstvu, ki je z gromkim aplavzom poskrbelo za dobro vzdušje.
  • Zaključilo se je z vabilom na skupno praznovanje Prešernovega dne tudi v letu 2021.

Bog živi vas Slovenke,
prelepe, žlahtne rožice;
ni take je mladenke,
ki naše je krvi dekle;
naj sinov
za rod nov
iz vas bo strah sovražnikov!
(F. Prešeren)

Hvaliti svoje rajne dobrotnike,
povzdigovati njihova lepa dela
in znamenite zasluge,
nam je prav toliko dolžnost,
kakor posnemati njihove zglede.
Kdor ne časti svojih slavnih prednikov,
ne zasluži biti njih naslednik.
Hvalimo torej sloveče može, rodoljube naše,
obnavljamo njihov spomin!
(A. M. Slomšek)

(Iz knjižice Slomškove drobtinice za 8. februar)

Foto: Milan Boštele

Na povabilo Petra Berganta smo v torek, 21. 1. v Štepanji vasi gostili Ivana Sivca.

Ta izredno plodovit in raznolik slovenski pisatelj, vedno peti med najbolj branimi, ki se ponaša z več kot 150 knjigami različnih zvrsti, med njimi so zgodovinski romani, kmečke povesti, biografije, pustolovski in športni romani, knjige za najmlajše in mladino, besedila narodnih pesmi in popevk in še kaj, je prvič obiskal to našo obrobno ljubljansko župnijo.

V polni dvorani župnijskega doma nam je več kot uro in pol v lepi in tekoči govorici pripovedoval svojo življenjsko in pisateljsko zgodbo, nas navduševal z resničnimi zgodbami iz svojega življenja, npr. s pripovedjo o svojem potovanju na Aljasko, kjer je odkril sled o izredno bogatem zlatokopu slovenskih korenin Antonu Prestopcu oz. Standerju, in še z mnogimi drugimi zanimivimi zgodbami in dogodki iz svojega bogatega življenja.

Večer so s petjem domačih viž s Sivčevimi besedili lepo popestrili Fantje izpod Golovca ob spremljavi glasbenega tria Nejca Kastelica. V zahvalo za obisk je pisatelj Sivec prejel darilo, simbolično povezano z nedavno bizoviško zgodovino in tradicijo, za življenjski jubilej 70 let, ki ga je praznoval v maju lani, pa oljno sliko ljubiteljskega umetnika Francija Habiča iz Bizovika.

Večer je potekal v zelo sproščenem in veselem vzdušju, za katerega je poskrbel avtor sam s svojim veselim značajem.

Besedilo: Karolina Adam

Foto: Milan Boštele

26. januarja, na tretjo nedeljo med letom, bomo nedeljo Božje Besede prvič obhajali v vesoljni Cerkvi, kakor je določil papež Frančišek v apostolskem pismu Aperuit illis.

Ob tej priložnosti je Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije pripravil tudi poseben logo, ki je lahko v pomoč pri razumevanju pomena nove pobude svetega očeta. Logo prikazuje znan prizor iz Lukovega evangelija: učenca na poti v Emavs, katerima se v določenem trenutku pridruži vstali Jezus.

Nedelja Božje besede

»Gre za pobudo, ki jo papež Frančišek izroča celotni Cerkvi, da bi se krščanska skupnost osredotočila “na veliko vrednost, ki jo ima Božja Beseda v vsakdanjem življenju” (Aperuit illis 2). 30. septembra lani, ob 1600-letnici smrti sv. Hieronima, velikega učenjaka Svetega pisma, katerega je iz originalnih besedil prevedel v latinščino, je papež objavil apostolsko pismo Aperuit illis, s katerim je določil, da bo od letos naprej tretja nedelja med letom na poseben način posvečena Božji Besedi«.

»To odločitev je papež Frančišek že nakazal v apostolskem pismu Misericordia et misera (Usmiljenje in usmiljenja potrebna) ob zaključku jubileja Usmiljenja: “Primerno bi bilo, da bi vsaka skupnost na eno izmed nedelj bogoslužnega leta obnovila zavzetost za širjenje, poznavanje in poglabljanje Svetega pisma; ta nedelja bi bila povsem posvečena Božji besedi, da bi razumeli neizčrpno bogastvo, ki prihaja iz tega nenehnega dialoga med Bogom in njegovim ljudstvom.” (št. 7)«.

Njen namen je poživiti odgovornost, ki jo imajo verniki glede poznavanja Svetega pisma, ter Božjo besedo ohranjati živo preko stalnega prenašanja in razumevanja, ki more osmisliti življenje Cerkve v različnih okoliščinah, v katerih se verniki nahajajo« je pojasnil msgr. Fisichella.

Kako bodo Nedeljo Božje besede obhajali v Vatikanu?

»V nedeljo, 26. januarja, ob 10. uri bo papež Frančišek daroval sveto mašo v baziliki sv. Petra. Ob začetku maše bo lekcionar slavnostno umeščen na posebno mesto.

Ob koncu evharistije bo sveti oče izročil Sveto pismo 40 osebam, ki predstavljajo različne izraze našega vsakdanjega življenja: od škofov do tujcev; od posvečenih oseb do policistov in švicarskih gardistov; od veleposlanikov do učiteljev in vzgojiteljev; od revežev do novinarjev; od žandarjev do zapornikov; od družin do športnikov. Papež bo Sveto pismo izročil tudi predstavnikoma pravoslavne Cerkve in evangeličanskih skupnosti.

To spominja na dejstvo, da smo vsi poklicani biti pozorni na Božjo Besedo, da ne bi ostala le knjiga v naših rokah, ampak nenehna spodbuda k molitvi, branju, premišljevanju in študiju. Ta nedelja želi spodbuditi vse kristjane, da ne bi imeli doma Svetega pisma na polici, kot eno izmed mnogih knjig, ki so morda polne prahu, ampak da bi bilo sredstvo, ki ponovno prebudi našo vero. Ob izhodu iz bazilike bodo verniki dobili izvod Svetega pisma, ki bo izdano ob tej priložnosti«.

Gradiva za obhajanje nedelje Svetega pisma

V naši krajevni cerkvi ta pobuda ni nova, saj že vrsto let obhajamo Nedeljo Svetega pisma. Gradiva za obhajanje letošnje nedelje Svetega pisma najdete na naslednji povezavi.

Vir: Radio Vatikan

Foto: Radio Vatikan (logo), Aleš Čerin (Sveto pismo)

Na Štefanovo 26. decembra smo praznovali našega župnijskega zavetnika sv. Štefana. Slovesno mašo ob 9.15 uri je vodil nadškof Anton Stres. Po maši je bil blagoslov konj, na katerega je prišlo okrog 20 konjenikov.

Ob 15. uri je bila v Domu starejših občanov sveta slovesna maša ki jo je prav tako daroval nadškof Anton Stres. Z njim sva po maši obiskala kar lepo število starejših po sobah, ki so bili najinega obiska zelo veseli.

Sveti Štefan je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem. Po tradiciji Cerkve je Sveti Štefan zavetnik konj in živine. Blagoslov konj ob godu svetega Štefana, 26. decembra, prvič omenja nek rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja.

Na Slovenskem je o tem obredu prvič poročal Janez Vajkard Valvasor. Pri nas v Štepanji vasi je znano, da so kmetje iz okolice pripeljali k blagoslovu že med obema vojnama. Po pripovedovanju je bil to praznik, ki so ga kmetje obhajali kar cel dan.

Člani konjeniškega društva iz Sostrega so letos že 27-tič sodelovali pri maši in po maši ljudem postregli s toplo pijačo.

Foto: Lojze Mušič

V sredo 18. decembra ob 18.30 je bil v naši župnijski cerkvi v Štepanji vasi slavilni večer pred Najsvetejšim z glasbeno skupino Abend. Nekaj predstavnikov skupine je na ta dan k nam prišlo že ob 10. uri dopoldan in so do poznega popoldneva pripravili sceno, ozvočenje, luči, projekcije in še vse druge stvari za večerno slavljenje.

Pri večerni maši se je zbrala polna cerkev naših župljanov in drugih vernikov. Po maši je sledil slavilni večer pred Najsvetejšim, ki je trajal nekaj več kot eno uro in pol. Člani skupine so zapeli 14 slavilnih pesmi. Med slavljenjem so bile še tri kratke meditacije in vabilo k osebni molitvi.

Meni osebno je bil večer zares čudovit. Člani skupine Abend so z res lepim petjem in pričevanjem za nas vse ustvarili ozračje, ki nas je kar samo vabilo k iskreni molitvi in zahvaljevanju dobremu Bogu.

Hvala skupini Abend za čudovito poslanstvo, ki ga opravljate. Na njihovi FB strani lahko spremljate, v katerih krajih in kdaj bodo imeli naslednja slavljenja. Če tokrat niste imeli možnosti vam toplo priporočamo, da se udeležite, kakšnega njihovega slavilnega večera, ki ga bodo še pripravili.

Foto: Lojze Mušič

V torek, 19. novembra 2019 je bil v naši župniji gost večera za starše dr. Andrej Perko, psiholog, terapevt z dolgoletno prakso, naslednik dr. Janeza Ruglja. Večer na katerem se je zbralo se je okrog 90 staršev je bil zelo lep.

Andrej Perko je spregovoril o vlogi moža in očeta ter žene in matere v današnji družini in družbi, ki moškemu ni naklonjena in ga pogosto izriva iz svoje srede.

Temeljne faze razvoja osebe po Eriksonu

  • I. Temeljno zaupanje: Otrok opazuje svet iz maminega naročja, zato je v tem obdobju najpomembnejša mama, naloga očeta pa je, da poskrbi zanjo, da je pomirjena in lahko nudi otroku, kar potrebuje – tako se lahko ustvarjajo pogoji za temeljno zaupanje.
  • II. Obdobje avtonomije: Otrok shodi in začne razvijati samostojnost, očetova vloga postaja vse večja.
  • III. Obdobje iniciativnosti: V času od 4. do 6. leta se oblikuje vest – otrok prehaja vse bolj na očetovo stran, ki postavlja meje in ima vlogo pri razvoju odgovornosti otroka.
  • IV. Obdobje delavnosti: Oblikujejo se delovne navade, kjer je vloga očeta zelo pomembna – oče prevzame vlogo učenja otrok. Če je oče korekten, ga bo otrok poslušal in ubogal.
  • V. Iskanje identitete: Gre za temeljna vprašanja: kdo sem, kaj sem, zakaj živim, otrok se upira vrednotam, družini, staršem, kar je normalen psihološki proces. S kom naj se mladostnik identificira, če ni očeta, če je ta izrinjen iz družine in družbe? V tem obdobju se vzgoja konča in se začne dogovarjanje.

Nekaj misli dr. Perka

  • Občutki, ki se začnejo v človeku, imajo nastavke v otroštvu, ko otrok ponotranja sporočila najbolj pomembnih oseb. Svojih staršev ne moremo spremeniti, lahko pa spreminjamo sebe, da v odnosu do staršev ne čutimo več bolečine in krivde.
  • Mama predstavlja pribežališče za otroka, je tolažnica in če mu mora postavljati še meje, je v dvojni vlogi, kar ni dobro. Tu vstopa oče, da postavi meje in ima nalogo, da odpelje otroka od matere v realno življenje. Mati pa mu mora dati možnost, da to nalogo korektno izpelje.
  • Može je potrebno vpeti v vzgojni proces. Če izrivamo moža oz. očeta iz družine in družbe, s kom se bo mladostnik oblikoval, se identificiral? Postaja nekritičen potrošnik.
  • Vprašanje je, kako pridobiti može, da bodo tvorno sodelovali. Žena vzgaja moža in mora zahtevati, da je korekten in da svojo vlogo opravi tako, kot se spodobi. Tu gre za vprašanje njenega dostojanstva – pod kakšnimi pogoji je pripravljena živeti z moškim, z možem? Če je ne upošteva, ko ga prosi, naj mu postavi ultimat.
  • Oče ne sme nikoli udariti hčere, saj ta preko odnosa z očetom vstopa v odnos z bodočim izbrancem. Od odnosa z očetom je odvisno, kako bo doživljala moški svet. Če je dobila občutek, da je lepa, vredna, bo izbirala prave moške.
  • Otroci ponesejo v življenje notranje spoznanje, ali se imata oče in mama rada, to je dota. Vzgaja odnos med očetom in materjo. Otroci hrepenijo po očetu in materi, ki se imata rada.
  • Vzgajamo po notranjem redu in to otroci srkajo. Vsi nasveti strokovnjakov so tu nesmiselni.
  • Izogibajte se strokovnjakov, zlasti pedagogov in psihologov,« pravi dr. Perko.

Zapisala in povzela: Polona Vesel Mušič

Foto: Lojze Mušič

Pred kratkim so slovenski škofje v skladu z navodili vesoljne cerkve izdali navodila – pastoralne smernice za krščanski pogreb in žarni pokop.

V teh navodilih je v zvezi z raztrosom pepela pokojnika zapisano naslednje:

  • Če se iz tehtnih razlogov izbere kremacija pokojnika, mora biti pepel pokojnika praviloma shranjen na svetem kraju, torej na pokopališču ali, če je primerno, v cerkvi oziroma na za to s cerkvene strani posebej namenjenem območju. Želja, da bi bil umrli raztresen v morju, gorah, gozdu oziroma na pokopališču, je krščansko nesprejemljiva, saj je v takšnih primerih bolj poudarjena ljubezen do narave, to je želja ostati povezan s tistim, s čimer je bil pokojnik povezan v zemeljskem življenju, kot pa z Bogom in bližnjimi. Pri tem ni prostora za upanje na večno življenje in življenje v Bogu.
  • Raztros pepela izpušča možnost za molitveno spominjanje pokojnika, ki izhaja iz obiskovanja grobov. Kdor nima groba, ne dopušča spomina, zato hitro pride do pozabljanja. To lahko vodi v panteistično ali nihilistično dojemanje življenja in smrti. Če ni določenega kraja pokopa, groba, ne more biti molitve niti spomina, s tem pa se hitreje izbriše sled o obstoju določene osebe. Naslednjim generacijam se tako odvzame vsaka možnost zgodovinskega spomina.
  • Da bi se izognili vsaki obliki zmotnega pojmovanja, ni dovoljen raztros pepela v zrak, zemljo, vodo ali na pokopališče kakor tudi pretvorba pepela v spominke, zlatarske izdelke ali druge predmete, saj v teh primerih ne moremo upoštevati higienskih, socialnih ali ekonomskih razlogov, ki bi utemeljevali odločitev za kremacijo.
  • Če je utemeljen sum o odločitvi za raztros pepela iz krščanski veri nasprotnih razlogov, se odreče tudi cerkveni obred pred upepelitvijo, kakor določa pravo. Več o tem bo objavljeno na spletni strani župnije.

SPOŠTOVANJE TELES UMRLIH, KRŠČANSKI POGREB, ŽARNI POKOP IN RAZTROS PEPELA – Pastoralne smernice za krščanski pogreb in žarni pokop (CELOTEN DOKUMENT)

Foto: splet

V župniji Štepanja vas je navada, da obhajanje zakonskih jubilejev vsako leto združimo z zahvalno nedeljo, ko se Bogu zahvaljujemo za vse darove in še posebej za dar svetega zakona. Tudi letos se je v cerkvi pri maši ob 8.uri, ki jo je daroval g. župnik br. Matej Štravs, zbralo 32 jubilantov, ki praznujemo 10., 20., 25., 30., 35., 40., 45., 50., 55. ter 60. let skupnega zakonskega življenja.

Vsako leto zakonce med mašo nagovori par, ki je povabljen, da kratko poda svojo življenjsko zgodbo. Letos sta to vlogo prevzela in lepo opravila Nada in Matjaž Maležič in Zadobrove, ki z župnijo sicer sodelujeta tudi v zakonski skupini in v skupini odraslih skavtov.

Poglejte si še galerijo fotografij Matjaža Maležiča.

Po maši navadno sledi skupinsko fotografiranje, nato pa druženje ob živi glasbi in dobrotah, za katere poskrbijo pridne roke župnijskih sodelavk in sodelavcev.

Ob vprašanju zakoncem, ki obhajajo najvišje obletnice, kaj je pomembno v življenju, so odgovorili, da potrpežljivost in seveda ljubezen ter da je »teh 60 let (pre)hitro minilo«.

Bogu hvala za vse, kar nam daje, župniji pa za vso podporo, sprejetost in gostoljubje, ki ga vsako leto izkazuje zakonskim jubilantom.

Polona Vesel Mušič

Foto: Pavel Mušič

Letošnje jesensko romanje župnije sv. Štefana je potekalo v soboto 19.10. in sicer smo se podali v Varaždin, Ludbreg in Kančevce.

V Varaždinu, nekdanji hrvaški prestolnici, smo najprej obiskali kapucinski samostan s cerkvijo sv. Trojice iz 18. stoletja, kjer smo imeli sv. mašo, tej pa je sledila prijazna pogostitev in druženje v samostanski obednici.

Potem smo si spotoma ogledali mesto Varaždin, mesto cerkva in zvonikov, in seveda najpomembnejšo od cerkva, prelepo baročno stolno cerkev Marije Vnebovzete. Pokukali smo še v frančiškansko cerkev, zatem pa se malo porazgubili po lokalih na izredno lepem mestnem trgu…

Sledila je vožnja do romarskega svetišča v Ludbregu, znanem po evharističnem čudežu iz leta 1411, ki privablja množice romarjev. V Kapeli sv. Križa je namreč izpostavljena relikvija Predragocene Jezusove krvi.

Domači kaplan nam je opisal zgodovino kraja in dogodke, povezane s čudežem. Po litanijah smo se sprehodili še do bližnjega zaobljubljenega Svetišča Predragocene Kristusove krvi, ki se nahaja v čudovitem naravnem okolju in lahko sprejme nekaj tisoč ljudi, zgradil pa ga je po 200 letih od zaobljube 1.demokratično izvoljeni hrvaški sabor v letih 1993 – 1996. Ludbreg naj bi bil po lokalni legendi »center sveta«, kar je tudi ponazorjeno na glavnem trgu.

Nazadnje smo se odpeljali še na pozno kosilo v Kančevce k našim kapucinom, kjer smo v prijaznem vzdušju in dobri hrani zaključili naše vsakoletno župnijsko romanje. Na letošnjem romanju je bila najštevilnejša udeležba doslej, saj nas je bilo čez 80.

Besedilo: Dragica Adam

Foto: Milan Boštele

Rožni venec govori o Kristusovi skrivnosti. V litanijah to molitev celo imenujemo sveti rožni venec. To pa zato, ker se v njej poglabljamo v samo skrivnost Božje prisotnosti v našem življenju.

Zgodovina

Zgodovina in izvor rožnega venca se ujemata s staro prakso menihov in posvečenih oseb, da so molili psalme. S temi psalmi je bil prepleten vsakdan posvečene osebe. Sčasoma se je razvila molitev 150 zdravamarij in 30 očenašev, številka 150 ustreza enakemu številu psalmov v Svetem pismu.

Rožni venec je razdeljen na tri temeljne dele. Veseli, žalostni in častitljivi. Sveti oče, sveti Janez Pavel II., je dodal tem delom še svetli del rožnega venca.

Molitev ponavljanja

Rožni venec je molitev ponavljanja, saj kar 50 ponovimo eno molitev zdravamarija v enem samem delu rožnega venca. Zdi se, da se to ne ujema z mislijo sodobnega človeka. Toda molitev rožnega venca ni podajanje informacij, je ustvarjanje Božjega okolja, v katerem mi lahko Bog zelo osebno spregovori.

Rožni venec, ki je najbolj razširjen, so zelo spodbujali bratje dominikanci. Poznamo še druge oblike te molitve: serafinski rožni venec, rožni venec Božjega usmiljenja in druge.

Danes je rožni venec molitev mnogih laikov in družin. Obenem pa je postal skupna molitev vse Cerkve, kraj, kjer se različni stanovi v Cerkvi srečamo.

Ob poplavi duhovnih tehnik, ki zasužnjujejo, ker grobo in nesvobodno preoblikujejo našo dušo, spoznavamo rožni venec kot blago šepetanje skrivnosti Gospoda, ki po Mariji vstopa v naše srce.

Rožni venec nam pomaga, da na poti upodabljanja po Kristusu rastemo naproti cilju, ki je svetost. Najpomembnejši razlog za ponovno odkritje in poživitev molitve rožnega venca je poklicanost vseh k svetosti.

»Potrebujemo krščanstvo, ki se bo odlikovalo predvsem po umetnosti molitve«. Krščanska občestva naj postanejo »pristne šole molitve« v novem tisočletju.

(Iz Apostolskega pisma: Rožni venec Device Marije, papeža Janeza Pavla II.)

Vir: www.marija.si

Kako moliti rožni venec?

1. Križ: Molitev Rožnega venca začnemo tako, da se pokrižamo in ob tem izrečemo: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

2. Apostolska veroizpoved: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega; ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device; trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen; šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal; šel v nebesa; sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega; od ondod bo prišel sodit žive in mrtve. Verujem v Svetega Duha; sveto Katoliško Cerkev, občestvo svetnikov; odpuščanje grehov; naše vstajenje in večno življenje. Amen.

3. Oče naš: Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.

4. Zdrava Marija + prošnja: Nato molimo molitev Zdrava Marija, za besedo Jezus pa povemo prošnjo (skrivnost), ter nadaljujemo s Sveta Marija.

Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri. Amen.

5. Slava: Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

6. Molimo enega od delov rožnega venca:

Veseli del (molimo ob ponedeljkih in sobotah)

Apostolska veroizpovedOče naš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:

  1. ki nam poživi vero;
  2. ki nam utrdi upanje;
  3. ki nam vžgi ljubezen.

Slava Očetu.
Oče naš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:

  1. ki si ga Devica od Svetega Duha spočela;
  2. ki si ga Devica v obiskovanju Elizabete nosila;
  3. ki si ga Devica rodila;
  4. ki si ga Devica v templju darovala;
  5. ki si ga Devica v templju našla.

Svetli del (molimo ob četrtkih)

Apostolska veroizpovedOče naš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:

  1. ki nam daj duha pokorščine;
  2. ki nam daj srečo uboštva;
  3. ki nam podeli milost čistosti.

Slava Očetu.
Oče naš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:

  1. ki je bil krščen v reki Jordan;
  2. ki je v Kani Galilejski naredil prvi čudež;
  3. ki je oznanjal Božje kraljestvo;
  4. ki je na gori razodel svoje veličastvo;
  5. ki je postavil sveto evharistijo.

Žalostni del (molimo ob torkih in petkih)

Apostolska veroizpovedOče naš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:

  1. ki nam utrdi spomin;
  2. ki nam razsvetli pamet;
  3. ki nam omeči voljo.

Slava Očetu.
Oče naš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:

  1. ki je za nas krvavi pot potil;
  2. ki je za nas bičan bil;
  3. ki je za nas s trnjem kronan bil;
  4. ki je za nas težki križ nesel;
  5. ki je za nas križan bil;

Častitljivi del (molimo ob sredah in nedeljah)

Apostolska veroizpovedOče naš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:

  1. ki nam vodi naše misli;
  2. ki nam vodi naše besede;
  3. ki nam vodi naša dejanja.

Slava Očetu.
Oče naš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:

  1. ki je od mrtvih vstal;
  2. ki je v nebesa šel;
  3. ki je Svetega Duha poslal;
  4. ki je tebe, Devica, v nebesa vzel;
  5. ki je tebe, Devica, v nebesih kronal.

7. Molitev O Jezus, odpusti: Po vsaki desetki rožnega venca za Slava Očetu lahko dodamo še naslednjo molitev: O Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja, privedi v nebesa vse duše, posebno še tiste , ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja.

8. Križ: Molitev Rožnega venca končamo tako, da se pokrižamo in ob tem izrečemo: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

Viri: katoliska-cerkev.si

Foto: James ColemanUnsplash