ZA SVETE MAŠE IN SREČANJA SKUPIN JE OBVEZEN POGOJ PCT.

• Vsi verniki starejši od 15 let morajo za bogoslužje in za srečanja skupin izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani).

Obvezna je uporaba zaščitnih mask znotraj cerkva, zunaj je obvezna zgolj če ni mogoče zagotoviti 1,5 metra medsebojne razdalje.

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

IZ NAŠE ŽUPNIJE

• NABIRKA TE NEDELJE 16. januarja je namenjena za brate kapucine, ki delujemo v tej župniji. Kdor želi pa lahko svoj dar za nas nakaže tudi na transakcijski račun. Kapucinski samostan Ljubljana, Mekinčeva 3, Ljubljana. Namen nakazila: dar za brate. Trr. SI56 0317 1100 0806 149. Bog vam povrni za vsak vaš dar.

• TRIKRALJEVSKA AKCIJA: Pri letošnji trikraljevski akciji za projekte slovenskih misijonarjev se je naši župniji zbralo 910 eur, ki smo jih že oddali na misijonsko pisarno. Od tega je bilo v ta namen zbranih 539,28 eur pri nabirkah pri mašah na dan Gospodovega Razglašenja 6. 1., ostalo so darovi, ki ste jih namensko darovali v ta namen. Hvala tudi tistim, ki ste za to akcijo sami nakazali svoj dar na misijonsko pisarno. Bog povrni vsem.

• VERSKA STATISTIKA NAŠE ŽUPNIJE ZA LETO 2021

Krsti: 29 novokrščencev. 19 otrok je bilo krščenih v prvem letu življenja, 7 pa v starosti od 2 do 6 let, trije so bili starejši od 7 let. 11 jih je bilo krščenih iz cerkvenega zakona, 5 iz civilnega zakona, 13 iz izven zakonskih skupnosti.

Število otrok pri verouku: 184.

Prvo sv. obhajilo: 19 prvoobhajancev,

Birma: 23 birmancev. Poroke: 7 parov;

Pogrebi: 78 pogrebov, (le 24 jih je prejelo poslednje zakramente)

Obhajila: 32.600 svetih obhajil.

Bolniško maziljenje: okrog 110 oseb

Nedeljska sveta maša: Pri nedeljskih svetih mašah je bilo na 2. advento nedeljo 363 ljudi. Pomladi in jeseni, ko so bile še svete maše še zunaj je bilo pri nedeljskih svetih mašah nekaj čez 400 ljudi. V tem številu je upoštevana tudi sobotna večerna sv. maša.

Štirih zoom Večerov z gosti (Aleš Čerin, br. Jurij Štravs, Marija in Andrej Štremfelj in Tadej Vindiš), se je udeležilo okrog 320 udeležencev. Posnetke večerov, ki smo jih objavili na spletu pa si je ogledalo še okrog 600 ljudi.

• LETNA NAROČNINA VERSKEGA TISKA: Zelo priporočamo redno letno naročnino na verski tisk. Tu objavljamo cene za verski tisk za celo leto in kje jih se nanj lahko naročite in ga boste prejeli na svoj dom. Še vedno pa bo tisk v prodaji tudi v cerkvi.

Založba Družina naročila: 01/360-28-31, bernarda.vidmar@druzina.si Družina 140,40€, Mavrica 44,90€, Beseda med nami 27,00€, Božje okolje 33,00€, Cerkev danes 39,00€, Cerkveni glasbenik 39,00€, Communio 35,60€, Radovednež 23,70€, Magnificat 63,70€, Praznična 23,60, SLO 29,60€, Najst 29,40€.

Založba Ognjišče naročila: 05/611-72-23, ognjisce.uprava@ognjisce.si, https://revija.ognjisce.si/narocnine. Revija Ognjišče: 36,5 eur.

VABIMO VAS

• PASTIRSKO PISMO: Vabimo vas, da si preberete pastirsko pismo, ki ga je za našo nadškofijo v začetku leta napisal nadškof Stanislav Zore. Najdete ga na tej povezavi.

• LETNO POROČILO CERVKE NA SLOVENSKEM si lahko preberete na tej spletni strani.
Članek o letnem poročilu Cerkev na Slovenskem najdete na: +

• JASLICE V BIZOVIKU: Tudi letos so v Bizoviku narejene jaslice zunaj cerkve, ki jih je naredil Milan Boštele. Lepo vabljeni, da si jih ogledate.

• EXODUS 90: Program za moške; začne se 17. januarja

Kaj je: Exodus 90 je devetdeset dnevni duhovni program, ki po zgledu Jezusovega življenja vključuje: molitev, askeze in bratstvo. Moški, ki si želijo duhovne rasti in pridobiti večjo svobodo, se zberejo v bratovščino, ki jo sestavlja od 5 do 7 moških. Na poti v svobodo može spremlja zgodba Izhoda iz Egipta opisana v Drugi Mojzesovi knjigi in dnevna razmišljanja.

Skoraj vsi možje, ki prihajajo v Exodus 90, iščejo nov nivo svobode. Spoznali so, da niso tako svobodni, da bi lahko ljubili svoje družine in Boga ter jim služili, kot bi morali. Toda bodimo natančnejši. Na kakšen način smo možje nesvobodni?

Zasvojeni smo na mnoge različne načine, ko smo odvisni in nezdravo navezani na šport, elektronsko pošto, mobilne naprave, delo, televizijo, video vsebine, video igre, hrano, alkohol, kavo in kajenje, denar, trgovanje z delnicami, novice, domača opravila, javno podobo, moč, nadzor, hobije, igre na srečo, materializem, lenobo, aktivizem in samovšečnost. V našem času pa najbolj izstopa zasužnjenost mož s pornografijo in samozadovoljevanjem.

Exodus 90 je priložnost, da se možje odpremo Božjim milostim in s pomočjo molitve, askez in bratstva zaživiš svobodno življenje.

Kako: do 17. januarja poveži od 5 do 7 mož, prijavite se v program in začnite živeti drugače.

Več informacij: https://exodus90.com ali piši na: support@exodus90.com; telefon: 031 298 442 (Boštjan Čerin)

• TEDEN MOLITVE ZA EDINOST KRISTJANOV 2022 bo od torka 18. do torka 25 januarja. Vabljeni k molitvi in obisku maše v ta namen. Več informacij na: na tej povezavi.
Papež Frančišek bo teden molitve za edinost kristjanov sklenil z večernicami.

• ZOOM VEČER O MISIJONARJU MIHU DREVENŠKU bo v torek 24. januarja ob 20.30: Naša župnija organizira Zoom večer z minoritom p. Janezom Šamperlom, ki nam bo spregovoril o misijonarju Mihu Drevenšku. V sami predstavitvi bomo videli tudi krajše video nagovore Miha Drevenška. Rezervirajte si termin, ZOOM povezava pa bo objavljena na spletni strani župnije. Lepo vabljeni! Več informacij na: na tej povezavi.

PAPEŽ PRI KATEHEZI: TUDI DANES JE VELIKO IZKORIŠČANIH DELAVCEV BREZ DOSTOJANSTVA

Kateheza med splošno avdienco, 12. januarja 2022, je bila posvečena svetemu Jožefu kot tesarju. Papež je izpostavil, da delo ne pomeni samo poskrbeti za preživetje. Je tudi prostor, v katerem izražamo sebe, kjer se čutimo koristne in se učimo konkretnosti, ki pomaga duhovnemu življenju, da ne postane spiritualizem. Žal pa je delo pogosto talec družbene nepravičnosti in namesto da bi bilo sredstvo humanizacije, postane eksistencialno obrobje.

Frančišek je opozoril na mnoge težke situacije v svetu dela in zaposlitve, s katerimi se soočajo številni ljudje, ki so pri delu na različne načine izkoriščani ali pa ga sploh ne dobijo. Kot je dejal, se moramo vprašati, kaj lahko storimo, da bi povrnili vrednost delu, da bi se ga osvobodilo logike golega dobička in bi ga lahko doživljali kot človekovo temeljno pravico in dolžnost.

Svetopisemski odlomek: Mt 13,54-55.57

[Jezus] je prišel v svoj domači kraj in jih učil v njihovi shodnici, tako da so strmeli in govorili: »Od kod temu ta modrost in ta mogočna dela? Ali ni to tesarjev sin? Ali ni njegovi materi ime Marija? […] In spotikali so se nad njim. Jezus pa jim je rekel: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju in v svoji hiši.«

Kateheza: Sveti Jožef, tesar

Dragi bratje in sestre, dober dan!

Evangelista Matej in Marko Jožefa imenujeta »mizar« ali »tesar«. Prej smo slišali, da so se prebivalci Nazareta, ko so slišali Jezusa govoriti, spraševali: »Ali ni to tesarjev sin?« (Mt 13,55; prim. Mr 6,3). Jezus je opravljal poklic svojega očeta.

Grški izraz tekton, ki se ga uporabi za opis Jožefovega dela, je bil preveden na različne načine. Latinski cerkveni očetje so ga prevedli kot »tesar«. A upoštevajmo, da v Palestini v Jezusovem času lesa niso uporabljali samo za izdelavo plugov in različnega pohištva, temveč tudi za gradnjo hiš, ki so imele leseno ogrodje in terasaste strehe iz tramov, med seboj povezanih z vejami in zemljo.

Zato je »mizar« ali »tesar« splošna oznaka, ki je označevala tako lesarske obrtnike kot delavce, ki so opravljali dela, povezana z gradbeništvom. To je bil precej naporen poklic, saj je bilo treba delati s težkimi materiali, kot so les, kamen in železo. Z ekonomskega vidika ni zagotavljalo velikega zaslužka, kar lahko sklepamo iz dejstva, da sta Marija in Jožef, ko sta Jezusa darovala v templju, darovala samo dve grlici ali dva goloba (prim. Lk 2,24), kot je bilo predpisano po postavi za revne (prim. Lev 12,8).

Jezus se je torej kot mladostnik naučil od svojega očeta te obrti. Ko je kot odrasel začel pridigati, so se zato začudeni sosedje spraševali: »Od kod temu ta modrost in ta mogočna dela?« (Mt 13,54) in so se nad njim pohujševali (prim. Mt 13,57).

Ob tem biografskem podatku o Jožefu in Jezusu mislim na vse delavce sveta, na poseben način na tiste, ki garajo v rudnikih in nekaterih tovarnah; na tiste, ki jih izkoriščajo z delom na črno; na žrtve dela; na otroke, ki so prisiljeni delati, in na tiste, ki brskajo po smetiščih in iščejo kaj uporabnega za prodajo.

Naj ponovim, kar sem rekel: skriti delavci, delavci, ki garajo v rudnikih in nekaterih tovarnah. Pomislimo nanje. Pomislimo na tiste, ki se jih izkorišča z delom na črno, ki so plačani na skrivaj, brez pokojnine, brez vsega. In če ne delaš, nimaš nobene varnosti. Delo na črno. Danes je veliko dela na črno. Žrtve dela, ki so utrpele nesreče pri delu. Otroci, ki so prisiljeni delati: to je grozno! Otroci, ki bi se v obdobju igranja morali igrati, a so prisiljeni delati kot odrasle osebe. Otroci, ki so prisiljeni delati. In tisti ubožčki, ki brskajo po smetiščih, da bi našli kaj uporabnega za menjavo in hodijo na smetišča. Vsi ti so naši bratje in sestre, ki se preživljajo na ta način. Razmislimo o tem. To se dogaja danes, v svetu, to se dogaja danes. Mislim pa tudi na tiste, ki so brez dela. Koliko ljudi trka na vrata tovarn, podjetij. »Je kakšno delo?« »Ne, ničesar ni, ničesar.« Pomanjkanje dela. Mislim tudi na tiste, ki čutijo, da je njihovo dostojanstvo prizadeto, ker ne morejo najti zaposlitve. Vrnejo se domov: »Si našel kaj?« »Ne, nič. Ustavil sem se na Karitas in prinesel kruh.« Kar ti daje dostojanstvo, ni prinesti domov kruh. Lahko ga dobiš na Karitas. Ne, to ti ne daje dostojanstva. Kar ti da dostojanstvo je, da zaslužiš za kruh. To je socialna nepravičnost na tistem mestu, v tisti državi, na tisti celini. Vladajoči bi morali vsem dati možnost, da zaslužijo za kruh, kajti ta zaslužek jim prinaša dostojanstvo. Delo je maziljenost z dostojanstvom. In to je pomembno.

Mnogi mladi, mnogi očetje in matere doživljajo dramo, ker nimajo dela, ki bi jim omogočalo mirno življenje. Živijo iz dneva v dan. Iskanje je pogosto tako dramatično, da izgubijo vse upanje in željo po življenju. V teh časih pandemije je veliko ljudi izgubilo delo, nekateri pa, zlomljeni pod neznosnim bremenom, so prišli do točke, da so si vzeli življenje. Danes se želim spomniti vsakega od njih in njihovih družin. Za nekaj trenutkov se v tišini spomnimo teh moških in žensk, obupanih, ker ne najdejo dela.

Premalo se upošteva dejstvo, da je delo bistvena sestavina človeškega življenja in tudi poti posvečevanja. Delo ne pomeni poskrbeti samo za preživetje. Je tudi prostor, v katerem izražamo sebe, kjer se čutimo koristne in se učimo pomembne lekcije konkretnosti, ki pomaga duhovnemu življenju, da ne postane spiritualizem. Žal pa je delo pogosto talec družbene nepravičnosti in namesto da bi bilo sredstvo humanizacije, postane eksistencialno obrobje. Večkrat se vprašam: S kakšnim duhom opravljamo svoje vsakdanje delo? Kako pristopamo k utrujenosti? Ali vidimo svojo dejavnost povezano le z lastno usodo ali tudi z usodo drugih? Dejansko je delo način izražanja naše osebnosti, ki je po naravi odnosna. Delo je tudi način, kako izrazimo svojo ustvarjalnost. Vsak opravlja delo na svoj način, s svojim stilom. Isto delo, a z drugačnim stilom.

Lepo je pomisliti, da je Jezus sam delal in se učil te umetnosti ravno pri svetem Jožefu. Danes se moramo vprašati, kaj lahko storimo, da bi povrnili vrednost delu, in kaj lahko kot Cerkev prispevamo, da bi se delo rešilo logike golega dobička in bi ga lahko doživljali kot temeljno pravico in dolžnost osebe, ki izraža in spodbuja njeno dostojanstvo.

Dragi bratje in sestre, zaradi vsega tega bi danes želel z vami izreči molitev, ki jo je sveti Pavel VI. 1. maja 1969 namenil svetemu Jožefu:

O sveti Jožef,
zavetnik Cerkve,
ti, ki si ob utelešeni Besedi vsak dan delal, da bi zaslužil za kruh,
ki si iz Njega črpal moč za življenje in delo;
ti, ki si izkusil tesnobo jutrišnjega dne,
grenkobo revščine, negotovost dela;
ti, ki danes izžarevaš zgled svojega lika,
ponižen pred ljudmi, a zelo velik pred Bogom,
zaščititi delavce pri njihovem težkem vsakdanjem življenju,
brani jih pred obupom, zanikanjem in skušnjavami hedonizma;
in varuj mir na svetu,
mir, ki edini lahko zagotovi razvoj narodov.
Amen.

Andreja Červek – Vatikan

Vir: spletna stran VatikanNews

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (križ na Kuclju pri Čavnu), br. Matej Štravs (jaslice Bizovik), br. Luka Modic (razstava)

Exodus 90 smo do sedaj možje iz Sloveniji kake tri leta delali v angleščini. Sedaj ga bomo – hvala Bogu – imeli v slovenščini. 

Kaj je

  • Exodus 90 je devetdeset dnevni duhovni program, ki po zgledu Jezusovega življenja vključuje: molitev, askeze in bratstvo. Moški, ki si želijo duhovne rasti in pridobiti večjo svobodo, se zberejo v skupini, ki jo imenujemo bratstvo (možje smo bratje Jezusa Kristusa in s tem tudi bratje med seboj), ki jo sestavlja od 5 do 7 moških.
  • Na poti v svobodo može spremlja zgodba izhoda Izraelcev iz Egipta opisana v Drugi Mojzesovi knjigi in dnevna razmišljanja.

Zakaj

  • Skoraj vsi možje, ki prihajajo v Exodus 90, iščejo nov nivo svobode. Spoznali so, da niso tako svobodni, da bi lahko ljubili svoje družine in Boga ter jim služili, kot bi morali. Toda bodimo natančnejši. Na kakšen način smo možje nesvobodni?
  • Zasvojeni smo na mnoge različne načine, ko smo odvisni in nezdravo navezani na šport, elektronsko pošto, mobilne naprave, delo, televizijo, video vsebine, video igre, hrano, alkohol, kavo in kajenje, denar, trgovanje z delnicami, novice, domača opravila, javno podobo, moč, nadzor, hobije, igre na srečo, materializem, lenobo, aktivizem in samovšečnost.
  • V našem času pa najbolj izstopa zasužnjenost mož s pornografijo in samozadovoljevanjem.

Exodus 90 je priložnost, da se možje odpremo Božjim milostim in s pomočjo molitve, askez in bratstva zaživiš svobodno življenje.

Kako

  • Do 17. januarja poišči od 5 do 7 mož, prijavite se v program in začnite živeti drugače.
  • Več informacij: https://exodus90.com/sl ali piši na: support@exodus90.com; telefon: 031 298 442 (na mail in telefon odgovarja Boštjan Čerin)

Podrobno

V obdobju pred začetkom Exodus 90 se marsikdo sprašuje: “Grem v Exodus 90 izziv in kaj sedaj?” V pomoč naj vam bodo spodaj opisani koraki, ki jih je potrebno opraviti pred prvim dnem.

1. Ustvari Exodus račun. Račun lahko ustvariš:

2. Nastavi jezik aplikacije. Pomoč je na tej povezavi.

3. Poveži se v skupino mož (bratstvo):

  • Če ste že zbrana skupina 5-7 mož, vodja skupine članom pošlje vabilo v bratstvo s klikom na gumb “Invite brothers”.
  • V kolikor skupine mož še nimaš, poišči može: Povabi može v tvoji bližini – očeta, brata, prijatelja, sodelavca, sožupljana, prijatelja iz zakonske skupine, …

4. Pred začetkom: V aplikaciji preberi vodič duhovnega programa Exodus 90. Pred samim začetkom te čaka nekaj besedila in premišljevanja o svojem razlogu: Zakaj si sprejel izziv Exodus 90?

5. Za poročene može: Obvezno se je o odločitvi za program pogovoriti z ženo. Exodus 90 ne bo vplival le nate, pač pa tudi na tvoje bližnje – ženo in družino, zato je prav, da odločitev narediš skupaj z ženo.

6. Z bratstvom se dogovorite za pripravljalno srečanje. Pred pričetkom programa Exodus 90:

  • Izberite svoja sidra (razporedite se po parih).
  • Dogovorite se za termin srečanj.
  • Pogovorite se o odzivih vaših žena (za poročene).
  • Izberite duhovnega voditelja bratstva (po izbiri).
  • Izberite dan in uro dodatne tedenske maše bratstva (po izbiri).
  • Izberite dan in uro za tedensko sveto uro bratstva (po izbiri).

Pričevanja mož, ki so že bili v Exodus 90

Poglej VIDEO: Karlo Gašperič in Boštjan Čerin v pogovoru z Benjaminom Siterjem – Exodus 90: Za kaj se pa ti boriš?

Poslušaj PODKAST: Eksodus 90: Boštjan Čerin in Matevž Mehle o 90-dnevnem izzivu za moške

Zanimivost: Exodus 90 je v slovenščino prevedel naš župljan Jože Sojer. Hvala Jože.

Foto: Exodus 90 Slovenija, Matic Jelovčan (možje na pohodu)

Iz Bizovika je prišla še ena vzpodbuda. Za božične praznike so skupaj s pevci vokalne skupine Krila organizirali božično podoknico v ljubljanskem Kliničnem centru.

Vokalna skupina, pod vodstvom g. Mojce Lorber, je pripravila veselo presenečenje na treh koncih bolnice, prav na božični dan, 25.12., zvečer. Z nekaj božičnimi pesmimi so najprej razveselili zdravstveno osebje pred stavbo Infekcijske klinike, kjer so najtežji Covidni bolniki. Pevke in pevci z svečkami v rokah, lepo zapete pesmi so privabile na okna in balkone ljudi, ki so tisti praznični dan skrbeli za bolnike. Aplavz je bila tiha nagrada vokalni skupini. Prav gotovo so pesem slišali tudi bolniki.

Sveta noč zapeta pod razsvetljenimi okni klinike ni bila za prisotne nikoli tako doživeta, kot tisti večer. Za okni bolniki, ki se borijo za življenje. In poleg ljudje, ki se neprecenljivo žrtvujejo za pomoč v tej borbi.

Skupina Krila, s svojo energijo in res polnim veseljem do petja, kar ni hotela končati svojega plemenitega poslanstva. Zapeli so še na dvorišču med UKC-jem in Pediatrično kliniko, ter v avli.

Namen je bil dvojni. Zahvala zdravstvenim delavcem za njihovo delo in vzpodbuda bolnikom, za uspešno ozdravitev. In to na praznik, ki govori o Ljubezni, ki prihaja in je osnovno sporočilo človeštvu. Samo Ljubezen lahko razume, odpušča, daje, zbližuje… Ne pesti in sikajoče besede, ampak odprte dlani in božajoče besede lahko naredijo svet lepši.

Besedilo: Peter Bergant

Foto: Matic

Včeraj smo v naši župniji praznovali god našega farnega zavetnika Svetega Štefana. Tradicionalno so nas obiskali člani Konjeniškega društva Sostro. Mašo je daroval ljubljanski pomožni škof g. Franc Šuštar.

Na spleti pa smo opazili tudi članek umetnika Lana Seuška, ki ga je pritegnila znamenita slika svetega Štefana slikarja Jurija Šubica.

Nas lahko slika, ki je bila naslikana v čisto drugem času, danes nagovori na nov in za ta čas enkraten način? Velja prepričanje, da nas umetniško delo nagovarja, če poznamo vsebino naslikanega. Pa poglejmo …

Slika ima ’tisto nekaj’, kar pritegne pogled

Zgodilo se je takole: K nedeljski maši sem šel v Štepanjsko naselje v cerkev svetega Štefana. Po nekaj trenutkih, ko so se mi odrosila očala, sem zagledal sliko slikarja Jurija Šubica.

Na glavni oltarni podobi je upodobljen sveti Štefan, njegovo glavo obdaja svetniški sij, ki je tako žareč, da portret svetega Štefana prav izstopi. Slika ima ’tisto nekaj’, kar pritegne pogled, da se človek zazre in gleda. Seveda za tem stoji spretnost in znanje likovne teorije, barvnega kontrasta med svetlo modrim nebom in temnomodro draperijo ter kot protiutež različni odtenki kožnega inkarnata.

Poleg barvitosti slike – v tem so bili impresionisti, med katere spada Jurij Šubic – mojstri, me je pri njegovi sliki pritegnil prizor, kako je Štefan, postavljen med razjarjeno množico, zazrt v nebo. Moji možgani so prizor s to množico moških, ki imajo v rokah kamenje, takoj povezali s protestniki, ki jih je bilo moč videti ob petkih in so protestirali proti vladnim ukrepom.

V Štefanu sem v tistem trenutku prepoznal zdravnika, morda celo mojega brata, kirurga. Sam pri sebi sem dejal: »Štefan, kako si lahko tako miren, ob dejstvu, da te hočejo ubiti, ob dejstvu, da te prezirajo?«

Kdo je bil sv. Štefan?

Dovolite mi, da na tej točki nekoliko osvetlim, kdo je sveti Štefan. Sveti Štefan je eden prvih diakonov v Cerkvi in eden od prvih mučencev. Diakon je postal, ker je bil cenjen pri mestnih vratih in je užival zaupanje pri ljudeh. Apostoli so nanj položili roke in zanj molili.

Mestna vrata so bila v judovski kulturi nekaj podobnega kot agora v grški, tam so Judje sklepali pomembne kupčije in razpravljali o pomembnih verskih in političnih vprašanjih. Sveti Štefan si je zaradi pričevanja za Jezusa nakopal ogromno nasprotnikov. Na zaslišanju pred velikim zborom so se našle krive priče, ki so pričale proti njemu. Štefan pa je ostal zvest resnici in, ko je vanj priletel prvi kamen, se je zdelo, da bodo z njim vred ubili tudi resnico. Ampak apostolska dela nam izpričajo, da je iz te prelite krvi, zrasla nova množica sledilcev Resnice.

Čisto možno je, da je pri kamenjanju svetega Štefana sodeloval tudi Savel, ki se je nato spreobrnil in postal Pavel.

Podoba, ki pritegne, a je ne razumem

A vrnimo se v leto 2021, v cerkev svetega Štefana v Štepancu. Pred menoj je podoba, ki me pritegne, a je ne razumem. Kako lahko nekdo moli za svoje krvnike in v čem je tu smisel? Odgovor mi ponudi obraz svetega Štefana, ki pravi, da je prav ta razjarjena množica najbolj žejna topline, odpuščanja, željna tega, da bi svobodno zaživela in opustila zgrešene predstave, ki jo zasužnjujejo.

Sveti Štefan mi danes pripoveduje, da je tisti, ki nas najbolj glasno zmerja z ovcami, med vsemi najbolj prestrašena in zavržena ovčka, ki kliče na pomoč. Vendar svetega Štefana še zmeraj ne razumem in ne da mi miru misel na lažnive priče, ki zavajajo. Kaj je z njimi? Čisto potihem slišim glas, da bodo te vedno prisotne, zato pa stojim za Resnico do zadnjega kamna. Resnice se ne da zasuti nikoli.

Mednaslovi so uredniški

Vir: Galerija Fortunata Berganta

Foto: Lojze Mušič

Na razstavi je predstavljenih čez 600 slovenskih misijonarjev in misijonark. Razstava je odprta:

  • na Božič 25. 12. po vseh svetih mašah,
  • na svetega Štefana po maši ob 9.15.

Pri nas bo ta razstava predvidoma do konca januarja. Lepo vabljeni k ogledu.

Razstavo so pripravili sodelavci misijonskega središča in je bila že predstavljena po različnih krajih po Sloveniji.

Razstava obsega kronologijo vseh dosedanjih slovenskih misijonarjev do današnjega dne, začenši z blaženim Odorikom iz Pordenona, ki je v misijone odšel daljnega leta 1318. Na svojem 12-letnem potovanju preko Bližnjega in Srednjega vzhoda, Indije in Indonezije je prišel vse do Kitajske in Pekinga, kjer je ostal tri leta. Na svoji misijonski poti je krstil več kot 20.000 ljudi. Odorika poznavalci uvrščajo ob bok Marcu Polu, Giovanniju de Marignolliju in Ibn Batuti – največjim svetovnim popotnikom tistega časa.

Poleg predstavitvenih plakatov o misijonarski dejavnosti skozi zgodovino razstava obsega tudi vitrine s številnimi zanimivimi eksponati, ki so jih misijonarji prinesli iz različnih dežel po celem svetu.

Foto: Luka Modic

V četrtek, 9. decembra smo imeli v naši župniji pogovor s Tadejem Vindišem, možem in očetom treh otrok, sodelavcem v Družini in Življenju (DiŽ), ki je v slovenski javnosti najbolj poznan kot avtor krščanske slavilne glasbe in pevec skupine Svetnik.

Pogovor je bil lep, poglobljen in odmeven. Na ZOOM-u se ga je udeležilo okoli 50 ljudi iz mnogih krajev po Sloveniji. Pogovor je vodil Aleš Čerin, Tadejev sodelavec v DiŽ-u.

Pogovor je tekel o teh temah:

  • od metalca do avtorja glasbe, ki izrazito vabi v slavljenje Boga,
  • od melanholičnega iskalca v najstništvu do družinskega očeta in kakšna je tu vloga vernega dekleta,
  • od tradicionalno vernega mladeniča do njegovega osebnega odnosa do Boga, ki ga tako čutimo v njegovih pesmih,
  • dotaknili smo se tudi njegove izkušnje nemoči v bolezni in kako je tam deloval Bog.

Posnetek pogovora (hvala br. Ambrožu in br. Mateju za snemanje):

Tadej je tudi v živo zaigral in zapel tri pesmi.

Prva pesem je povezana z njegovo ženo Dominiko. To pesem je Tadej zaigral med poročnim obredom in z njo presenetil vse, najbolj pa Dominiko.

Druga pesem – Ozdravi me – je povezana z njegovo izkušnjo bolezni. Refren je napisal pred operacijo, kitice pa po njej.

S tretjo pesmijo – Ne glede na vse – pa smo zaključili uradni del pogovora. Pesem je izzvenela kot molitev in slavljenje Najvišjega. Br. Primož nas je pa še blagoslovil.

Po zadnji pesmi smo se s Tadejem zadržali še kar nekaj časa v neformalnem pogovoru.


Objavljamo še video pogovora Tadeja z Benjaminom Siterjem v okviru oddaj Odnosi so zakon.

Foto: You Tube izrez (Ljubezen popolna)

ZA SVETE MAŠE IN SREČANJA SKUPIN JE OBVEZEN POGOJ PCT

• Vsi verniki starejši od 15 let morajo za bogoslužje in za srečanja skupin izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani).

Obvezna je uporaba zaščitnih mask znotraj cerkva, zunaj je obvezna zgolj če ni mogoče zagotoviti 1,5 metra medsebojne razdalje.

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

IZ NAŠE ŽUPNIJE

• Kadilo in oglje za svete večere lahko dobite v obeh cerkvah. Prav tako je na razpolago blagoslovljena voda (imejte svojo steklenico za blagoslovljeno vodo)
• ZAVHALA ZA DAROVANO HRANO ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE, ki ste jo darovali preteklo sredo.

  • Hvala lepa vsem, ki ste sodelovali pri dobrodelni akciji za zdravstveno osebje Kliničnega centra v Ljubljani. Hvala vsem, ki ste prinesli takšna ali drugačna darila za Ljudi z veliko začetnico.
  • Hvala lepa tistim, ki ste pomagali pri organizaciji izvedbe akcije.
  • Hvala tudi bizoviškim gasilcem. Kot vedno: brez njih ne bi speljali stvari.
  • Ampak verjemite, da zahvala ni toliko vredna, kot spoznanje in zavedanje, da smo naredili nekaj dobrega in lepega. Posebej v sedanjih časih, ko je tega vse premalo.

Prinašamo tudi zahvalo medicinskega osebja, ki je sprejelo poln kombi daril. Še enkrat hvala! Dokazali smo, da v srcu dobro mislimo in da naše dlani niso stisnjene v pest, ampak so odprte za sočloveka!

Več o akciji

 • KOŠARA ZA KARITAS: Ves advent lahko v obeh cerkvah oddate v Karitasovo košaro živila, ki jih bodo delili v naši župnijski Karitas pomoči potrebnim. Bog povrni. Vabimo vas, da po družinah molite ob adventnem vencu.

• BOŽIČNA DEVETDNEVNICA, 16. – 23. december, je neposredna priprava na božič. Začenja se v četrtek, 16. decembra. V cerkvi bomo prepevali: »Kralja, ki prihaja, pridite molimo!«, poslušali Božjo besedo in devetdnevnično pripoved in obhajali sv. mašo. Vsak dan bodo družine lahko sprejele v goste Marijino podobo ali kip, jo postavile doma k adventnemu venčku in se zbirale k družinski skupni molitvi. Devetdnevnica je v Štepanji vasi ob 19.00, v Bizoviku ob 18.00. Lepo vabljeni, še posebej vsi veroučenci in starši.

• LUČ MIRU IZ BETLEHEMA bodo skavti prinesli v župnijsko cerkev v Štepanjo vas v nedeljo, 19. decembra, na koncu maše ob 8. uri. V Bizovik pa jo bodo prinesli v nedeljo, 19. decembra, pri maši ob 9.15.

Plamen si boste nato lahko ponesli na svoje domove. Sveče bodo na razpolago v cerkvi. Del sredstev, ki se bo zbral pri svečah za luč miru iz Betlehema, bo šel v dobrodelne namene.

Več o LMB

VABIMO VAS

• VIDEO POSNETEK POGOVORNO-GLASBENEGA VEČERA NA ZOOMU S TADEJEM VINDIŠEM, pevcem skupine Svetnik, ki je bil s v četrtek, 9. decembra ob 20:30. Tema večera je bila: Iskanje in vztrajanje v veri. Njegova pot.

• VABIMO VAS NA OGLED MISIJONSKE RAZSTAVE: Na razstavi je predstavljenih čez 600 slovenskih misijonarjev in misijonark. Razstava je odprta:

  • 4. adventno nedeljo 19. 12. po vseh svetih mašah
  • božič 25. 12. po vseh svetih mašah
  • na svetega Štefana po maši ob 9.15.

Pri nas bo ta razstava predvidoma do konca januarja. Lepo vabljeni k ogledu.

Razstavo so pripravili sodelavci misijonskega središča in je bila že predstavljena po različnih krajih po Sloveniji.

Razstava obsega kronologijo vseh dosedanjih slovenskih misijonarjev do današnjega dne, začenši z blaženim Odorikom iz Pordenona, ki je v misijone odšel daljnega leta 1318; na svojem 12-letnem potovanju preko Bližnjega in Srednjega vzhoda, Indije in Indonezije je prišel vse do Kitajske in Pekinga, kjer je ostal tri leta, na svoji misijonski poti je krstil več kot 20.000 ljudi. Odorika poznavalci uvrščajo ob bok Marcu Polu, Giovanniju de Marignolliju in Ibn Batuti – največjim svetovnim popotnikom tistega časa.

Poleg predstavitvenih plakatov o misijonarski dejavnosti skozi zgodovino razstava obsega tudi vitrine s številnimi zanimivimi eksponati, ki so jih misijonarji prinesli iz različnih dežel po celem svetu.

• OBISK BOLNIKOV PO DOMOVIH pred prazniki bo v ponedeljek, 20. decembra. Sporočite nam za tiste, ki ne morejo v cerkev, da jim prinesemo svete zakramente za praznike na dom.

• SPOKORNO BOGOSLUŽJE kot priprava na božično spoved bo v torek, 21. decembra ob 18.30, maša pa ob 19.00. Lepo vabljeni.

• SPOVEDNI DAN IN MOLITEV PRED NAJSVETEJŠIM ZA PRENEHANJE EPIDEMIJE v naši župnijski cerkvi bo to sredo, 22. decembra, ves dan od 8.00 do 19.30 (razen od 12 do 13h); v Bizoviku od 16.00 do 18.00.

Kdaj kdo od bratov spoveduje:

  • br. Jurij Slamnik od 9.00 do 10.00 in od 18.00 do 19.30;
  • br. Matej Štravs od 7.30 do 9.00, od 13.00 do 14.30 in od 18.30 do 19.30, v Bizoviku od 16.00 do 18.00;
  • br. Luka Modic od 10.00 do 11.00 in od 14.30 do 16.00;
  • br. Primož Kovač od 11.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00.

Ta dan bo v času spovedovanja IZPOSTAVLJENO NAJSVETEJŠE. Molitev pred Najsvetejšim bo namenjena za prenehanje epidemije. Lepo vabljeni k spovedi in molitvi pred Najsvetejšim.

• SLOVESNI PRAZNIK GOSPODOVEGA ROJSTVA – BOŽIČ, SOBOTA, 25. december: Zaradi zdravstvenih razmer bo letos v naši župniji še več svetih maš.

Svete maše v cerkvi v Štepanji vasi bodo ob naslednjih terminih:

  • na sveti večer 24. 12. ob 17.45 in ob 19.00 (otroški polnočnici) in ob 24.00
  • Na božič bodo svete maše ob: 8.00, 9.15, 10.30, 11.30 in ob 19.00

V Bizoviku bosta sveti maši:

  • na sveti večer ob 20.00 (otroška polnočnica) in ob 24.00.
  • Na božič bosta sveti maši ob 9.15 in ob 10.30.

BLAGOSLOV DOMA NA SVETE VEČERE: Na sveti večer, petek, 24. decembra, že dokončamo jaslice, nato po starodavnem običaju blagoslovimo domove in stanovanja z blagoslovljeno vodo in s kajenjem ter molimo rožni venec ali vsaj del. Kadilo in blagoslovljeno vodo dobite v obeh cerkvah.

Obred blagoslova doma

• SLOVESNI PRAZNIK SV. ŠTEFANA, ZAVETNIKA NAŠE ŽUPNIJE, je v nedeljo 26. decembra. Glavna slovesnost bo ob 9.15. Sveto mašo bo daroval pomožni ljubljanski škof Franc Šuštar. Po maši bo blagoslov konj in avtomobilov. Zaradi epidemije bo pred cerkvijo ograjen prostor, kjer bodo konji. Za vstop v ta prostor so potrebni PCT pogoji. Tudi zunaj imejte maske.

Maše na praznik sv. Štefana so ob 6.30, 8.00, 9.15, 11.00 (zaradi glavne slovesnosti pol ure kasneje), in ob 19.00 uri, v Bizoviku bo maša ob 8.00 uri (ne ob 9.15). Maše v domu starejših občanov ne bo.

Na božič in na praznik svetega Štefana bo cerkev v Štepanji vasi odprta ves odprta. Popoldne od 12.30 do 19.00 bo ta dva dneva izpostavljeno Najsvetejše.

Na božič in na praznik svetega Štefana bo cerkev v Štepanji vasi odprta ves dan.

• 26. december je tudi državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti.

Silvestrovo je v petek, 31. decembra. ZAHVALNA MAŠA za iztekajoče se leto bo ob 19.00. Lepo vabljeni.

Novo leto in praznik Marije Božje matere in dan miru je v soboto 1. januarja. Na ta dan je tudi in 60. ROJSTNI DAN NAŠE ŽUPNIJE. Maše bodo: v Štepanji vasi ob 8.00, 10.30 in 19.00, v Bizoviku ob 9.15. V prihodnjem letu bomo imeli v župniji več dogodkov, s katerimi bomo praznovali 60. letnico župnije.

Praznik Gospodovega razglašenja ali sveti trije kralji je v petek 6. januarja. Nabirke pri svetih mašah na ta dan bodo namenjene za trikraljevsko misijonsko akcijo.

MOLITEV DRUŽINE OB ADVENTNEM VENCU

V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.

Dobri in usmiljeni Bog, blagoslovi naš adventni venec, da nas bo spremljal v dneh pričakovanja in upanja.
Poživi ob njem našo vero in naše življenje usmerjaj k dobremu. Prosimo te združi in ozdravi vse, kar je potrto in ranjeno.
Sveče tega adventnega venca naj razsvetljujejo in ogrevajo ne samo naš dom, ampak tudi naša srca.
V naših srcih naj sveti tvoja blaga luč in iz njih prežene mraz, temo in obup.
Pred svetlobo sveč naj se iz našega doma umakneta prepir in nemir. Zažarita pa naj tvoja ljubezen in upanje.
Prosimo te v teh adventnih dneh, bodi z nami v našem domu, da se bomo v njem počutili varne.
Sij sveč na adventnem vencu naj nas spominja, na tvojo navzočnost med nami. Če si ti z nami, če si v nas, smo sposobni dojeti, da si neizmerna skrivnost.
Naredi iz naše hiše dom, v katerem bomo radi prebivali. Blagoslovi torej ta adventni venec in z njim vse v našem domu, ki ga razsvetljujejo njegove sveče.
Dobri in usmiljeni Bog, Oče, Sin in Sveti Duh. Amen.

  • Navzoči so povabljeni, da povedo kakšno prošnjo.
  • Zmolite desetko rožnega venca (kako moliti rožni venec).
  • V družinah z osnovnošolskimi otroki lahko preberete besedilo za vsak dan iz adventnega koledarja Otroci za otroke (otroci dobijo adventni koledar pri verouku), ki govori o misijonarju Mihu Drevenšku.
  • Oče ali mati naj zaključi molitev takole: Gospod naj nas, naš dom in vse ljudi dobre volje blagoslovi, varuje in nas srečno pripelje v veselje nebes. Amen.

Pridigo nadškofa Stanislava Zoreta pri sveti maši za zdravje in konec epidemije si preberite na spletni strani Katoliške Cerkve.

https://katoliska-cerkev.si/pridiga-nadskofa-stanislava-zoreta-pri-sveti-masi

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (adventni venec), Luka Modic (razstava)

Akcija zahvale ljudem z veliko začetnico je lepo uspela. Hvala vsem, ki ste organizirali in darovali. Osebju Kliničnega centra, še posebej na COVID oddelkih želimo osebnega miru in veselja ob Božiču in mnogo lepega v novem letu. Hvala za vsa vaša prizadevanja in srčnost v boju za človeška življenja. 

Peter Bergant, vodja akcije: “Pripeljali smo nekaj dobrega, zato ker smo vam hvaležni za vaše delo. To ni edino presenečenje iz Bizovika. Nekaj pripravljamo tudi na božični dan, 25. decembra. Naj ostane to še skrivnost.”

Iva Žnidaršič: “Presenečeni smo nad dobrim odzivom. En sam ni nič, to je mozaik, ki je na koncu ustvaril eno lepo sliko. Ker spoštujemo medicinsko osebje in njihovo delo z vsem srcem. Prinašamo pozdrave in sočutje od ljudi, ki so darovali.”

Predstavnik Kliničnega centra: “Zahvaljujemo se za to donacijo. Pomembna je tudi zato, da vidimo, da ljudje od zunaj mislijo na nas in nas podpirajo. Res hvala za vašo srčnost.”

Foto: zajem zaslona You Tube posnetka

V nedeljo, 12. decembra so Luč miru iz Betlehema slovenski skavti tudi letos prinesli v Slovenijo 🕯 in bo v prihodnjih dneh ogrela srca mnogih. Skupaj z italijanskimi skavti so jo na mejni prehod Podklošter iz Salzburga pripeljali avstrijski skavti.

🔥V VEČERNIH URAH so v Ljubljani plamen pričakali predstavniki stegov, ki bodo letos gostili ognjiščne sprejeme, v ponedeljek pa so plamen ponesli v vse stege v Sloveniji. V TEM TEDNU bo Luč dosegla nekatere državne in občinske institucije, pa tudi številne domove po Sloveniji.

Takole so skavti zapisali ob letošnji Luči miru iz Betlehema:

ČAS JE, da skupaj s plamenom stopimo na pot in ljudem okrog sebe podarimo mir.

V začetku je beseda.” Lepa beseda v začetku lepega, grda v začetku grdega. Saj z besedo nekoga rešimo ali pokončamo, ranimo ali ozdravimo.
Danes pa je malo lepih besed, malo vljudnosti. Morda je zato med nami toliko jeznega, toliko grdega, toliko teme.

Zato bi vam danes radi dali lepe besede, “Hvala”, “Oprosti” in “Rad te imam”. To so luči, ki uničujejo temo in tiho povejo, da smo vsi ljudje.

Primi v roko to Luč in besedo. Osvetli prostore, govori lepo. In reci si, preden te tema zajame,

“Človek, ne jezi se.”

Geslo in poslanica letošnje akcije

Geslo: Človek, ne jezi se!

Poslanica:

Stanje v Sloveniji se v zadnjem času precej zaostruje, družbena klima je slaba, dogodki in različnost mnenj so Slovence še bolj razdelili kakor poprej. To se odraža predvsem v obnašanju med nami, drug z drugim smo začeli ravnati zelo grdo, zdi se nam, da je naša pravica drugemu povedati, kar mu gre, brez olepšav.

Zdi se, da je tako zato, ker drug drugega ne razumemo več kot nekaj za naše življenje pomembnega, nasprotno, velikokrat se obnašamo, kakor da bi bilo bolje, če drugega – še posebej, če se ne strinja z nami ali nam dela škodo – sploh ne bi bilo.

Toda človek ob nas je največje bogastvo, ki ga imamo. Vsak človek, ne samo tisti, s katerim nam je prijetno, vsak je nepogrešljiv za naše življenje. Zato smo se z letošnjo poslanico LMB odločili poudariti pomen vljudnosti in spoštovanja med nami. Tako se namreč gradi mir, ki ga oznanja in prinaša božični dogodek, prihod Božjega Sina na svet. Tako se prižiga luči, ki jih človek človeku ne more dati drugače, kakor da ta luč postane on sam. In za to je potrebna samo drobna odločitev, da bomo drug z drugim spet ravnali kot s človekom, ki ima svojo vrednost in svoje dostojanstvo.

Začnimo torej z lepo besedo, ki rodi nekaj lepega. Pozdravljajmo se. Bodimo vljudni drug do drugega. Tako se bo Bog, ki je Beseda, med nami rodil tudi letos. V naših besedah.

VEČ INFORMACIJ O LETOŠNJI AKCIJI: https://lmb.skavt.net

Dobrodelni namen akcije

Luči miru iz Betlehema 2021 lahko podprete tudi s poslanim SMS-om LUC5 ali LUC10 na 1919 in prispevali boste 5 ali 10 EUR za dva projekta na ravni (skavtskega) delovanja v Sloveniji. 📌Več o dobrodelnem namenu #LMB2021

#Cloveknejezise #Peacelight #Skavtinjeinskavti #bodipripravljen #mladostkideluje #ZBOKSS #SZSO

Kdaj pride v našo župnijo?

• LUČ MIRU IZ BETLEHEMA bodo skavti prinesli v župnijsko cerkev v Štepanjo vas v nedeljo, 19. decembra, na koncu maše ob 8. uri. V Bizovik pa jo bodo prinesli v nedeljo, 19. decembra, pri maši ob 9.15. Plamen si boste nato lahko ponesli na svoje domove. Sveče bodo na razpolago v cerkvi. Del sredstev, ki se bo zbral pri svečah za luč miru iz Betlehema, bo šel v dobrodelne namene.

Vir: Spletna stran Luči miru iz Betlehema

Zdravstveno osebje opravlja nečloveško in neprecenljivo delo v času korona virusa. V Bizoviku in Štepanji vasi smo se zmenili, da se jim prihodnji teden zahvalimo. Prinesite dobrote.

Kdor bi želel sporočiti, da smo jim hvaležni, naj prinese tisto, kar bi jim rad podaril, v sredo, 15.12. med 17. in 19. uro:

  • Pred trgovino v Bizoviku
  • Pred župnijsko pisarno v Štepanji vasi

Kaj prinesti

Gre predvsem za dobrote: pecivo, kavo, čaj, sadje… Posebej želene so brezalkoholne pijače. Doma narejeno peciva je treba primerno zaviti. Dobrodošli so tudi mesni izdelki in meso. Naslednji dan jim bomo to dostavili.

Treba je upoštevati navodila NIJZ-ja. Uporaba mask je obvezna. Ne bo se smelo zadrževati na mestu zbiranja.

Dodatne informacije

Za vse dodatne informacije pokličite na številko: 041 858 355 ali po elektronski pošti: bergi.peter@gmail.com

Ker v srcu dobro mislimo!

Foto: JC GellidonUnsplash