Dragi starši in otroci! Kakor trenutno kaže, bo verouk ob ustreznih omejitvah lahko potekal po ustaljenem redu.

Takoj, ko s strani škofov glede verouka dobimo točna navodila, vas bomo obvestili. Navodila bodo objavljena na župnijski spletni strani.

Verouk se bo začel 14. september 2020 (po drugi nedelji v mesecu septembru, vpis in nakup liturgičnih zvezkov pa bo potekal od 7. do 11. septembra, od 16. do 18. ure v pisarni. V kolikor bo vreme primerno, bo zaradi korona virusa vpis potekal pod nadstreškom na samostanskem vrtu. Tja pridete po levi strani samostana.

Vse informacije o verouku najdete v oznanilih.

K celostni verski vzgoji in duhovnemu življenju spada tudi nedeljska sveta maša. Lepo ste povabljeni, da se jo vsako nedeljo udeležite.

br. Matej Štravs, župnik

Foto: Manuel Landavazo, Cathopic

V soboto, 8. avgusta 2020, bo ob 10. uri v ljubljanski stolnici škofovsko posvečenje naslovnega nadškofa Beneventa in apostolskega nuncija v Iraku msgr. dr. Mitja Leskovarja.

Odlok papeža Frančiška

FRANČIŠEK, ŠKOF, SLUŽABNIK BOŽJIH SLUŽABNIKOV, 

ljubljenemu sinu Mitju Leskovarju izmed duhovščine ljubljanske nadškofije, našemu častnemu prelatu in doslej svetniku Nunciature v Indiji in Nepalu, postavljenemu za apostolskega nuncija v Iraku in izbranemu za naslovnega nadškofa beneventskega, pozdrav in apostolski blagoslov. Kakor je apostol Pavel nekoč postal izvoljena posoda za Gospoda, da je ponesel njegovo ime pred pogane in kralje in Izraelove sinove (prim. Apd 9,15), tako so v vsakem času potrebni možje, obdarjeni z učenostjo, trdno vero in izjemno ljubeznijo, ki skrbijo za zadeve Cerkve po raznih državah in pri njihovih voditeljih. Ker je sedaj potrebno imenovati apostolskega nuncija v Iraku, menimo, da si primeren, da zaupamo to nalogo tebi, dragi sin, saj vemo, da obvladaš več jezikov, si bistrega uma, se odlikuješ s srčnimi darovi, si vešč pri opravilih in si doslej marljivo služil Apostolskemu sedežu na Državnem tajništvu, v Bangladešu, Nemčiji, Indiji in Nepalu. Iz polnosti naše apostolske oblasti te torej postavimo za apostolskega nuncija v Iraku in obenem naznanjamo za naslovnega nadškofa beneventskega; podeljujemo ti dolžne pravice in nalagamo ustrezne dolžnosti. Kar zadeva tvoje posvečenje, dovoljujemo, da ga prejmeš od kateregakoli katoliškega škofa zunaj mesta Rima, skladno z bogoslužnimi predpisi. Pred tem je potrebno, da po zakonih in določilih Cerkve izpoveš vero in izrečeš prisego zvestobe nam in našim naslednikom. Prepričani smo, dragi sin, da boš, ko boš povzdignjen do dostojanstva svete oblasti Kristusovih apostolov, dan za dnem posnemal njihove slavne kreposti. Naposled te spodbujamo z besedami istega apostola: »Ti pa bodi v vsem buden, trudi se, izpolni svojo službo« (2 Tim 4,5), da boš na koncu prejel plačilo od Kristusa. Preblažena Devica Marija, Kraljica apostolov, naj te skupaj s svetim mučencem Demetrijem vedno spremlja in ti izprosi obilne milosti Gospodovega Duha. 

Dano v Rimu, v Lateranu, 1. maja, na god sv. Jožefa Delavca, leta Gospodovega 2020, v osmem letu našega papeževanja. 

Frančišek

Franciscus Piva, apostolski protonotar 

Prevod iz latinščine: br. dr. Miran Špelič OFM

Življenjepis msgr. dr. Mitja Leskovarja

Dr. Mitja Leskovar se je rodil 3. januarja 1970 v Kranju. Odraščal je na Kokrici pri Kranju. Leta 1989 je vstopil v ljubljansko bogoslovje. Po petih letih študija je diplomiral iz teologije in bil posvečen v diakona. 29. junija 1995 je v Ljubljani prejel duhovniško posvečenje in bil imenovan za kaplana župnije Domžale. Po dveh letih je bil poslan na nadaljnji študij v Rim, kjer je leta 1999 pridobil magisterij, dve leti kasneje pa še doktorat iz cerkvenega prava na papeški univerzi Gregoriani. Obenem je opravil izobraževanje za vatikansko diplomatsko službo, ki jo je nastopil leta 2001 na Apostolski nunciaturi v Bangladešu.

Leta 2003 je bil prestavljen na Državno tajništvo Svetega sedeža v Vatikanu, kjer je deloval naslednjih enajst let. V istem obdobju je bil tudi pomočnik duhovnega asistenta Bratovščine svetih apostolov Petra in Pavla v Vatikanu ter redni spovednik na eni izmed rimskih župnij.

Leta 2015 je bil imenovan za svetovalca nunciature v Nemčiji, leta 2018 pa je prevzel isto vlogo na nunciaturi v Indiji in Nepalu.

V petek, 1. maja 2020, ga je papež Frančišek imenoval za naslovnega nadškofa Beneventa in apostolskega nuncija v Iraku.

Poleg maternega jezika dr. Leskovar govori italijansko, angleško, nemško, hrvaško, francosko in špansko.

Za škofovsko geslo si je izbral izrek: “Križ je les oz. drevo življenja”

Opis obreda škofovskega posvečenja

Novi nuncij nadškof msgr. dr. Mitja Leskovar bo škofovsko posvečenje prejel med slovesno mašo v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja.

Obred posvečenja se prične po evangeliju. S skupno pesmijo se vsi skupaj najprej obrnemo po pomoč k Svetemu Duhu. Nato spremljevalca izbranega za nadškofa predstavita in prosita glavnega posvečevalca kardinala Franca Rodeta, naj ga posveti za škofovsko službo. Prisluhnili bomo papeški listini o imenovanju Mirja Leskovarja za naslovnega nadškofa Beneventa in apostolskega nuncija v Iraku. Glavni posvečevalec bo zatem v homiliji spregovoril o škofovski službi.

Po homiliji bo kardinal posvečevalec zastavil izbranemu devet vprašanj, ob katerih bo ta izpovedal svojo vero in pripravljenost služiti Kristusu v zboru naslednikov apostolov ter skrbeti za oznanjevanje neokrnjenega razodetega nauka. Nato bomo vsi skupaj v litanijah prosili vse svetnike, da s svojo priprošnjo podpirajo novega nuncija. Med litanijami bo izbrani ležal na oltarnih stopnicah.

Sledi glavni del posvečenja, ko bo na izbranega kandidata kardinal posvečevalec molče položil roke, za njim bodo to naredili nadškofa soposvečevalca in vsi navzoči škofje. Potem bodo škofje posvečevalci zmolili posvetilno molitev, med katero bosta diakona držala nad glavo izbranega odprto evangeljsko knjigo. To je zunanje znamenje, da je škofovska služba breme in odgovornost. Po končani molitvi bo posvečevalec s sveto krizmo mazilil glavo novo posvečenega nadškofa.

Novi nuncij je tako posvečen. Od posvečevalca bo prejel evangeljsko knjigo z naročilom, naj oznanja in poučuje Božjo besedo. Nato bo prejel zunanja znamenja škofovske službe: prstan, škofovsko pokrivalo – mitro in pastirsko palico.

Kardinal bo novega apostolskega nuncija povabil, naj sede na sedež, kot prvi med škofi somašniki. Potem bodo navzoči škofje novemu nunciju s poljubom miru izrazili bratsko povezanost, spoštovanje in ljubezen.

Slovesnost se nato nadaljuje z darovanjem in evharističnim bogoslužjem.

Opis in razlaga grba msgr. dr. Mitja Leskovarja

Blazon

Grb njegove ekscelence naslovnega nadškofa Beneventa msgr. dr. Mitja Leskovarja je upodobljen na poznogotskem ščitu španske oblike in je sekan, precedenčno prvo polje pa je deljeno.

Na prvem – modrem polju sta upodobljena srebrn trohrib in nad njim osemžarna zlata zvezda. Na drugem – rdečem polju sta upodobljeni dve srebrni lovorjevi vejici, ki se ob vznožju križata in v polkrožni postavitvi oblikujeta venec. Na precedenčno tretjem – srebrnem polju je upodobljeno oljčno drevo.

Šlemni okras je tipičen nadškofovski: zelen galero, iz katerega izhaja na vsaki strani deset zelenih cofov v štirih vrstah po en, dva, tri in štiri cofe. Za grbovnim ščitom je v navpični legi zlat t.i. patriarhov križ.

Grbovna deviza se nahaja pod grbovnim ščitom in nosi prostostoječ napis: CRUX LIGNUM VIT AE.

Razlaga simbolov 

Srebrn trohrib na modrem polju nakazuje Sveto Trojico, ki jo imetnik grba po besedah psalmista imenuje »moja skala in moje zavetje« (prim. Ps. 18), obenem pa izraža njegovo veselje do gorništva. Zlata zvezda, kot je to običajno v cerkveni heraldiki, predstavlja blaženo Devico Marijo.

Lovorjev venec na rdečem polju pomeni zmago mučencev, ki so zaradi vere prelili svojo kri. Ta motiv je bil izbran, ker je zavetnik imetnika grba sv. Demetrij iz Verolija, mučenec iz prvega stoletja Cerkve.

Oljčno drevo na srebrnem polju se vsebinsko navezuje na škofovsko geslo.
Barve grba so blizu slovenskim, s čimer je imetnik hotel izraziti svojo ljubezen do zemeljske domovine.

Geslo »Crux lignum vitae« se v slovenskem prevodu glasi »Križ je les oz. drevo življenja«. Beseda »les« je tudi v priimku imetnika grba in torej tvori nekakšen »podpis«. Geslo obenem izraža imetnikovo prepričanje o osrednji vlogi Kristusove daritve na križu, ki prinaša življenje.

Vir besedila in fotografije (Rok Mihevc – Tatjana Splichal): Spletna stran Katoliške cerkve

Med tednom. Večerna maša. Od 15-30 vernikov trije, včasih štirje, morda pet vernikov – po navadi so to gospe – nosijo zaščitno masko pod nosom. Vsi ostali jo nosijo pravilno. Ali se ne da, da bi jo vsi nosili pravilno?

O nošenju maske in razdalji

Opazujem kaj se dogaja pred, med mašo in po njej. Podajam nekaj opozoril, da se nam ne zgodi prenos okužbe COVID-19 med najsvetejšim opravilom – med sveto mašo.

K maši hodijo med tednom večinoma starejši, tudi bolniki, ki so še posebej dovzetni za okužbo in tudi potek bolezni je pri njih težji, včasih s smrtnim izidom.

Nekaj osnovnih naravnanosti in načinov za preprečevanje širjenja virusa, ki niso težki za izvajanje:

  • Trije osnovni načini obnašanja učinkovito preprečujejo širjenje novega virusa COVID-19:
    a) razdalja med ljudmi, ki naj bo več kot 1,5 m,
    b) umivanje in razkuževanje rok, ter
    c) nošenje zaščitne maske.
    Pri sveti maši je treba upoštevati vse troje. In nobena od teh treh navad ni težka. Samo spomniti se moramo. In drug drugega opomniti.
  • Zaščitno masko se nosi zato, da najprej zaščitite sočloveka, potem sebe. Če jo nosite pod nosom NE ŠČITITE sočloveka, brata ali sestro v Kristusu. Če imate slučajno COVID-19, boste okužbo prenesli naprej. Morda bo kdo obolel zaradi vas.
  • Če še ne kažete znakov okužbe, ne pomeni, da ste zdravi. Morda se bolezen še ni razvila, prenašate jo pa že.
  • Razdalja 1,5 m med obhajilom: Opaziti je, da ljudje ne upoštevajo razdalje med verniki. Še posebej ne med obhajilom.
  • Razkuževanje rok poteka v redu.
  • Duhovnik bi lahko bolj redno (vsakič) opozoril vernike na nepravilnosti.
  • Zaščitno masko si snamete, ko pridete iz cerkve. Nič prej. Potem si še razkužite roke.

Mnogi si ne upajo k maši

Mnogi verniki, še posebej starejši, bolni, ljudje, ki so preboleli hudo bolezen, ki jim okvari imunski sistem (npr. raka), si ne upajo k maši, ker nekaj vernikov ni pozornih na nošenje maske.

Foto: Aleš Čerin, grafika Facebook

Poslovilo smo se od br. Mateja Nastrana in br. Mira Pavška. Hvala obema za zgled zvestobe Gospodu in za vse kar smo z vama lahko doživeli. Vse dobro in obilo Božjega blagoslova na vajinih poteh.

Slovo od Mateja Nastrana

V nedeljo, 19. 7. 2020, smo se pri maši ob osmi uri poslovili od brata Mateja Nastrana, ki po dvanajstih letih odhaja v kapucinsko župnijo v Celju. V zahvalnem govoru smo se mu zahvalili: »… hvala za vse tvoje molitve in delo. Hvala za tvoje povzdigovanje Gospoda na oltarju in vse izbrane besede v pridigah, ki mehčajo srca in žlahtnijo naše duše. Hvala za vse besede, namenjene skesancem pri spovedi in besede tolažbe v duhovnih pogovorih. Hvala za vodstvo mladih v Frančiškovem duhu in spremljanje zakoncev v lepem in težkem. Hvala za pripravo in urejanje spletne strani Hozana.si, s katero omogočaš slavljenje Gospoda vsak dan v naših realnostih. Hvala za vse video maše, ki smo jih tudi po tvoji zaslugi lahko spremljali.«

V zahvalo je prejel sliko in šopek rož. Zahvalil se mu je tudi župnik br. Matej Štravs.

Slovo od Mirota Pavška

 

Na žegnanjsko nedeljo, 26. 7. 2020, pa smo se poslovili od kaplana, brata Mira Pavška, ki odhaja v Vipavski Križ. Nekaj misli iz zahvale predstavnika ŽPS po sveti maši: »Rjav habit in nasmeh na obrazu sta tvoj zaščitni znak. Hudomušnost in dobra volja, iskrena in globoka ljubezen do Jezusa, iznajdljivost in preprostost so značilnosti, s katerimi bi te lahko na hitro opisal. No, pa na pregovorno zagorsko trmo ne smem pozabiti. Hvala ti za lep zgled kapucina, za iskrenost in resnicoljubnost, potrpežljivost in vztrajnost. Hvala za vse molitve in žrtve, ki si jih Bogu daroval za nas.«

Zahvalil se mu je tudi župnik in animatorji.

Škofijska priznanja

Sledila je podelitev škofijskih priznanj zaslužnim župljanom: gospe Anici Grum (ki je istega dne praznovala 80. jubilej), gospe Jožici Černe, gospe Mariji Lovšin, gospe Mariji Veličič, gospe Miri Lukman Škufca in gospodu Janezu Mraku.

Sledil je blagoslov vozil in pogostitev s sladoledi. Navzoči so se (v varni razdalji) zadržali v prijateljskem klepetu.

Besedilo in foto: Lojze in Polona Mušič

Letos je oratorij zaradi vsem znanih epidemioloških okoliščin potekal v nekoliko bolj okrnjeni, a zato nič manj zabavni obliki.

Udeležilo se ga je manj otrok kot ponavadi (bilo jih je 35), zato smo lahko animatorji (bilo nas je 24) brez večjih težav poskrbeli za dosledno upoštevanje zdravstvenih priporočil, k čemur je pripomogla tudi tehnična ekipa z vestnim razkuževanjem občutljivih površin (kljuke …).

Oratorij smo pričeli v nedeljo, 28. junija in ga zaključili v sredo, 1. julija. Le trije oratorijski dnevi in enourni uvodni program v nedeljo, pa smo vseeno uspeli prikazati celotno zgodbo o pogumu in moči zaupanja v Božjo pomoč – preko svetopisemske zgodbe o kraljici Esteri.

Skozi kateheze smo tudi osvetlili pomembne vidike zgodbe, najprej v skupni katehezi z bratom Mirom, nato pa pod vodstvom animatorjev po skupinah.

Otroci so lahko tudi preizkusili ročne spretnosti na raznovrstnih delavnicah; od izdelave lastne majice, origamija, praskank pa do padala (ne zase J). Svoj razgrajaški in igrivi potencial pa so lahko v polnosti sprostili na skrbno pripravljenih vélikih igrah.

Skoraj vse dejavnosti so se vršile zunaj na različnih lokacijah, s poudarjeno vlogo župnijskega travnika. Na prostem pa se je vršila tudi jutranja igrica o kraljici Esteri, ki jo je zaigrala izbrana ekipa še posebej zavzetih in delavnih animatorjev.

Oratorij smo sklenili v sredo s sveto mašo in še zadnjo izvedbo oratorijske himne.

Po oratoriju je v četrtek zvečer in celoten petek v Podzemlju ob Kolpi potekalo družabno srečanje za animatorje, ki je bilo nadvse prijetno.

Marko Rijavec, župnik v Idriji in pisec na Družini, je spregovoril o treh skušnjavah, vedno istih, večno starih kakor človekovo srce. V svoji človeškosti se z njimi sooči tudi Jezus.

Gre za njegovo življenjsko izbiro, ne le za stvar trenutka, za smer njegove poti, za bistvene točke njegovega življenja, ki naj bi pomagale k odločitvi tudi vsakemu njegovemu učencu. Gre za odločitev proti zlu in za Boga.

Matej te Jezusove odločitve zapiše kot upor skušnjavam, ki je upor zlu v sebi, na začetku nerazpoznavnemu in nenevarnemu, da bi ga njegovi učenci znali razpoznavati in se ob življenjskih vprašanjih prav odločati. Gre namreč za stvari, ki od samega začetka, preko njegovih izbir, določajo človekovo pot.

Sebičnost

Prva skušnjava, prva globoka človekova želja je kruh iz kamnov ali »reši samega sebe«. Prva stvar, na katero se obesi zlo, je vedno naš prastrah po izgubi življenja, ki nam je seveda dan, da bi svoje življenje varovali kot nekaj svetega, ne pa zato, da bi ga zadržali zase.

Zlo nas najprej navdušuje za sebičnost, in sicer tako, da nam ljubezen, delitev svojega z drugim, odpoved, nekaj, od česar ne bi imeli nobene koristi, predstavi kot nekaj smrtonosnega, kot nekaj, kar nam bo življenje odvzelo in ne podarilo.

Jezus skušnjavo premaga s tem, da se odloči za vrednoto, ki je višja ne samo od trenutne koristi, temveč tudi od njegovega življenja. Tako da svojemu življenju resnično vrednost in smisel. Njegova izbira je Božja beseda, ki je »izpolnjena v eni zapovedi, namreč: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« (Gal 5,14)

»Svoboda«

Druga skušnjava je »svoboda«, ki jo večinoma razumemo kot stanje, v katerem lahko počnemo vse, kar se nam zahoče, drugače rečeno, ko nehamo biti služabniki in postanemo gospodarji.

Zlo se obesi na občutek lagodnosti, ki ga to prinaša in ga imamo vsi tako radi. Problem te želje je, da s tem, ko sam postanem »gospodar«, vse ostale ljudi (in Boga) naredim za služabnike svoje »svobode« in jih tako zlorabljam za svoje želje in cilje.

Jezus skušnjavo v sebi razbije tako, da se odloči za resnično svobodo, ki je zmožnost, da se kljub željam odločamo za prav in dobro. »Vi ste namreč poklicani k svobodi, bratje. Le da vam svoboda ne bo pretveza za življenje po mesu, temveč služíte drug drugemu po ljubezni.« (Gal 5,13)

Moč

Tretja skušnjava je moč nad drugimi, ki se vedno zgradi na isti predpostavki – da se s tem zaobljubimo zlu in iz svojega življenja izključimo Boga. Vedno namreč izbiramo samo med dvema možnostma, ali bomo služabniki zla ali Boga, to je edina izbira. Medtem ko prva zagotavlja moč in oblast, druga preko nemoči prinese bližino, mir, ljubezen.

Ne moremo pa imeti obojega. Zato Jezus v odgovoru na skušnjavo Boga postavi kot prvega, sebe pa kot njegovega služabnika.

Prva nedelja postnega časa nam daje nalogo prepoznati in obsoditi zlo v sebi in ga izgnati iz svojih izbir. To je namreč začetek odrešenja, ki ga oznanja Jezus: da v svojih odločitvah izberemo Božjo, ponavadi težjo pot.

(misel ob 1. postni nedelji, leto A)

Vir: Blog Marka Rijavca Beseda za srce

Foto: Vijendra SinghUnsplash

Če kdaj, potem sedaj – v teh nemirnih in negotovih časih, če kaj potem je to pravi odgovor – molitev in post. Vabljeni k sodelovanju pri molitvi in postu za domovino – za spreobrnjenje vsakega od nas in duhovni preporod našega naroda.

Osrednja molitev bo potekala neprekinjeno v ljubljanski stolnici in se bo zaključila s sveto mašo za domovino, ki jo bodo  darovali slovenski škofje 24.6.2020 ob 17.30. Pridružite se katerikoli skupini.

V ljubljanski stolnici – od 23.6. od 17.30 do 24.06. do 17.30

Devetdnevnica za lažjo pripravo

Ob 30-letnici slovenske demokracije in ob 29. rojstnem dnevu naše države že desetič po vrsti, vabimo, da se pod geslom SKUPAJ ZA SKUPNO DOBRO – S TEBOJ BOMO ZMOGLI pred dnevom državnosti molitveno povežemo v …

… devetdnevnici za domovino, ki bo od 16. do 24. junija 2020.

V času devetdnevnice bo vsak dan ob 5.00 zjutraj na Radiu Ognjišče molitev rožnega venca. Pridružite se molivcem v kapeli Radia Ognjišče. Če se ne morete pridružiti osebno v kapeli, v osebni molitvi izročaj našo domovino Bogu.

V sredo 17.6.2020 ob 17.00 bo potekala okrogla miza, na kateri bodo udeleženci razmišljali o tem, kaj nas povezuje in kaj nam je skupno. Okrogla miza ne bo javna zaradi korone. Prenos okrogle mize bo prenašal Radio Ognjišče. Gostje: ga. dr. Ljubica Jelušič, g. prof. dr. Žiga Turk, g. dr. Jože Možina, g. prof. DDr. Klemen Jaklič, g. dr. Ernest Petrič

Zmoli molitev za domovino

Jezus Kristus, Ti si gospodar zgodovine, potrebujemo Te.
Ranjeni smo in v stiski.
Prosimo Te, da nam olajšaš bremena bolečin in nas krepčaj v boju.
Poveži naše družine in skupnosti,
naj bomo odgovorni za skupno dobro
in naj širimo resnico o življenju.
Daj nam poguma, da bomo ljubili vse – brez izjeme,
zlasti pa uboge in bolne, ki so Tvoji posebni prijatelji.
Daj, da bomo odpuščali tistim, ki nas žalijo
in zavračali vsako zlo
ter delali za mir in spravo.
Prosimo Te, podeli nam svojega Svetega Duha in Njegove darove,
da bomo uresničili voljo usmiljenega Očeta
in postali ljudstvo veselega upanja.
Jezus Kristus, Gospodar zgodovine,
blagoslavljaj našo domovino,
bodi z nami zdaj in v prihodnjem času.
Amen.

Vsak dan.

Nadškof Stanislav Zore: Skupaj za skupno dobro – s Teboj bomo zmogli

Papež Frančišek v okrožnici »Laudato si« za zemljo pravi, da je »naš skupni dom kakor sestra, s katero si delimo življenje, in dobra kakor mati, ki nas sprejema v svoje naročje« (1). Tudi domovina, naša domovina in vsaka domovina na tem svetu je tak skupni dom določeni človeški skupnosti, in bi bilo prav, da bi nanjo gledali kakor na sestro in kakor na dobro mati. Dom ni samo hiša oziroma skupnost, v kateri si se rodil in v kateri si zrasel. Dom je prostor, kjer se človek nauči odgovornosti in solidarnosti. Dom je prostor, ki nas vzgaja, da postajamo drug drugemu bratje in sestre, ki v skrbi drug za drugega vzdržujejo tudi svoj skupni dom. Tako oblikovani medsebojni odnosi dom in tudi domovino oblikujejo v skupnosti, ki je kakor dobra mati, ki nas sprejema v svoje naročje.

Skrb za ta prostor, skrb za naš skupni dom, pa naj bo to zemlja, domovina ali očetova in materina hiša zahteva sodelovanje vseh, ki želijo in hočejo tukaj biti doma. Vsak mora prispevati to, kar ima, da bo deležen tudi tistega, kar nima. Drugače povedano, vsak mora darovati, včasih tudi žrtvovati svoje, da bo mogel biti obogaten s tem, kar ni njegovo, a postane tega deležen prav po tej medsebojnem sodelovanju in podelitvi.

Skrb za domovino pomeni najprej, da vsak odgovorno opravlja svoj poklic in svojo službo. Ne glede na to, na kateri stopnji družbene lestvice se nahaja ali v kateri plačni razred spada, mora svoje delo opravljati pošteno in odgovorno – zase in za svojo družino, obenem pa tudi za tiste, ki ga za to delo plačujejo.

Skrb za domovino potem pomeni, da uporabljamo vsa demokratična sredstva in poti za oblikovanje takšne politike, ki bo v resnici v službi skupnega dobrega. Čisto vsak državljan je dolžan (čeprav vem, da nam danes ta beseda ni všeč, ker bolj ljubimo pravice kakor dolžnosti, a enih ni brez drugih) sodelovati v političnem življenju domovine – eni v strankarski in državni politiki, drugi tako, da damo svoj glas na volitvah za ljudi, ki jim verjamemo.

Kristjanova skrb za domovino pa sega še onkraj tega. Za kristjana ni dovolj, da je dober in pošten delavec ter da je odgovoren in dejaven državljan. Kristjan mora za svojo domovino tudi prihajati pred Boga. Zaveda se namreč, da je domovina skrb posameznih članov te skupnosti, je pa tudi Božji dar, ki nam je bil dan v veselje in v odgovornost. Zato kristjan sebe in vse svoje brate in sestre, ki se trudijo za našo skupno domovino, v molitvi polaga pred Boga, saj se zaveda, da vsako človeško delo potrebuje tudi blagoslov od zgoraj, da bo rodilo dober sad.

Zato bomo tudi letos v pripravi na dan državnosti obhajali molitveno devetdnevnico, h kateri toplo vabim vse kristjane. Poštenje, sposobnost, odgovornost in molitev naj bodo temelj, na katerem bomo gradili prihodnost naše domovine.

Grafika: 24 ur molitve in posta za domovino, Aleš Čerin (Kranjska lilija)

Letos bomo skozi oratorijsko zgodbo spoznavali vrednote, ki nas jih uči svetopisemska kraljica Estera.

Preberi v Svetem pismu o kraljici Esteri.

Kdaj in kako

  • Oratorij se bo letos začel po nedeljski maši 28. 6. ob 9.00, ki bo lepem vremenu na travniku.
  • Po maši bomo animatorji otrokom in staršem predstavili oratorijsko temo in nekaj osnovnimi stvarmi glede poteka letošnjega oratorija.
  • Oratorij bo potekal 3 dni, od ponedeljka 29. 6. da srede 1. 7..
  • Oratorij je namenjen vsem otrokom, ki so letos zaključili prvi do vključno sedmi razred, starejši pa ste povabljeni med animatorje.
  • Glede prehrane in ostalih higienskih podrobnosti glede oratorija, si preberite dodane smernice.
  • Otroci naj imajo na oratoriju obleko primerno za dejavnosti zunaj, s sabo v nahrbtniku pa copate, zaščitno masko ki si jo bodo po potrebi nadeli, hrano in pijačo, toliko da bo dovolj za oratorijski dan.
  • Dan na oratoriju se bo začel ob 9.00 na župnijskem travniku, otroci pa lahko pridejo v jutranje varstvo pol ure pred začetkom oratorija. Zaključil pa se bo ob 16.00.

Prijave

  • Prijave bodo možne do petka 19. 6.. Če bo premalo prijav, bomo morali oratorij odpovedati.

Izpolni prijavnico

  • Zaradi varnostnih ukrepov, ki smo jih sprejeli za varnost vaših otrok in tudi vas, bo letos nekaj stvari drugače kot prejšnja leta. Tako ne bo izleta in oratorijskih majic, na oratorij pa tudi ne bomo sprejemali predšolskih otrok.
  • Prispevek za otroka je 15€. Poravnate ga poravnate ob prijavi.

Se že veselimo ponovnega srečanja!

Grafika: Spletna stran Oratorij.net

Slovenski škofje ordinariji smo na 119. redni seji Slovenske škofovske konference (SŠK), ki je potekala 1. junija 2020 v Ljubljani, sprejeli nove ukrepe na področju ustavno zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine do individualnega in kolektivnega vidika svobode veroizpovedi ter se odločili za dodatno sproščanje preventivnih ukrepov pri javnem bogoslužju v cerkvah.

Nova navodila veljajo od torka, 2. junija 2020, do preklica. S tem navodilom prenehajo veljati Navodila slovenskih škofov za vzpostavitev javnega bogoslužja v slovenskih cerkvah v času epidemije COVID-19, ki so bila v veljavi od 4. maja 2020.

Da bi preprečili širjenje epidemije COVID-19 in ohranili zdravje vernikov ter slovenskega prebivalstva, škofje ordinariji skladno z Zakonikom cerkvenega prava (kan. 455, § 1–2 ZCP), Direktorijem za pastoralno službo škofov Apostolorum successores (čl. 31 in 64) ter v okviru avtonomije ustavno zagotovljene svobode veroizpovedi, ob upoštevanju državnih predpisov in predhodni seznanitvi pristojnih državnih ustanov določamo naslednje:

Sveta maša

Duhovniki obhajajo svete maše z verniki pod naslednjimi pogoji:

  • Udeležba je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature.
  • Vsak, ki vstopi v cerkev, je sam odgovoren za zaščito pred morebitno okužbo, tako kot to velja za vstopanje v druge javne prostore. Ob vstopu v cerkev si mora razkužiti roke in v cerkvi ohranjati medosebno razdaljo 1,5 metra (to ne velja za družine in člane skupnega gospodinjstva). V primeru, da to ni mogoče, mora nositi zaščitno masko. Otrokom in mladoletnikom ni treba nositi mask; zanje veljajo enaka navodila kot v šolah.
  • Blagoslovljena voda ob vstopu v cerkev mora biti umaknjena. Verniki naj se pri vstopu v cerkev spoštljivo pokrižajo in pokleknejo. Duhovnikom priporočamo, da pokrižanje z blagoslovljeno vodo nadomestijo z obredom nedeljskega blagoslova vode in kropljenjem vernikov od oltarja (prim. Rimski misal, str. 923).
  • Na koru so lahko organist in pevci, ki med seboj ohranjajo ustrezno razdaljo 1,5 metra. Vsem pevcem priporočamo uporabo mask.
  • Duhovniki imajo med sveto mašo ciborije s hostijami za vernike pokrite.
  • Rokovanje ob pozdravu miru se opusti. Priporoča se, da se pozdrav miru izrazi s poklonom ali pogledom.
  • Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko. Priporoča se, da ima delivec obhajila pri obhajanju masko. Pred obhajilom in po njem si mora razkužiti roke.
  • Ko verniki prihajajo v cerkev in odhajajo iz nje, naj upoštevajo medosebno razdaljo.
  • Duhovnik, ki je prehlajen, ima vročino oziroma kaže druge simptome bolezni, ne sme javno maševati.

Pobiranje darov vernikov je med darovanjem. Priporoča se, da tisti, ki pobira darove vernikov, nosi masko.

Po vsaki sveti maši je treba cerkev temeljito prezračiti.

Sveta maša na prostem je dovoljena pod prej navedenimi pogoji z upoštevanjem medosebne razdalje oziroma uporabo maske ter razkuževanjem rok.

Duhovniki naj prenehajo prenašati svete maše po spletu. V veljavi ostanejo prenosi svetih maš po televiziji in radiu, ki so namenjeni starejšim in bolnim.

Zakrament svete spovedi

  • Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) ter se spovednico redno prezračuje in čisti. Spovedanec si pred vstopom v spovednico razkuži roke in vanjo vstopa z masko. Priporoča se, da se zakrament svete spovedi obhaja na prostem, v cerkvah, kapelah in veroučnih prostorih, ki jih je treba redno prezračevati. V vsakem primeru je treba zagotoviti spovedno tajnost. Pri spovedi v cerkvi, kapeli ali veroučnem prostoru oziroma izven spovednice spovedanec in spovednik ohranjata razdaljo 1,5 metra.
  • Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Duhovniki in verniki so to normo dolžni spoštovati. Redna oblika spovedovanja je osebna spoved.

Obhajanje zakramentov krsta, prvega obhajila, birme, poroke in bolniškega maziljenja

  • Za obhajanje zakramenta svetega krsta veljajo enaki pogoji kot za sveto mašo. Pred krstom in po njem si mora krščevalec razkužiti roke. V primeru zaporednih krstov je treba prostore prezračiti.
  • Po presoji duhovnika in po posvetu s starši ustrezno pripravljenih otrok je mogoče podeliti zakrament prvega svetega obhajila. Za otroke, ki še niso pripravljeni, se obhajanje zakramenta prvega svetega obhajila preloži na jesenski čas oziroma kot določi župnik. Število prvoobhajancev je odvisno od velikosti cerkve in števila predvidenih vernikov, ki se bodo udeležili prvega svetega obhajila.
  • Obhajanje zakramenta svete birme je dovoljeno z upoštevanjem navodil, kakor veljajo za sveto mašo. Kjer je potrebno, bodo nove termine birm posamezne škofije uskladile z župniki. Birmanci morajo imeti vsaj tri neposredna srečanja s katehetom, opraviti devetdnevnico in srečanje z birmovalcem. Birme so lahko tudi na prostem. Duhovnik za birmovalca pripravi manjšo posodo z razkužilom oziroma alkoholne robčke. Namesto pozdrava miru je priklon.
  • Za obhajanje zakramenta svetega zakona veljajo enaki pogoji kot za sveto mašo.
  • Obhajanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo. Duhovnik, ki obišče bolnika na domu, naj nosi masko in si razkuži roke pred obiskom in po njem. Obiski bolnikov za prve petke so dovoljeni.

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogrebi

  • Cerkveni pogrebi so dovoljeni ob upoštevanju navodil državnih ustanov.

Kateheza, pastoralna in župnijska srečanja, oratoriji in župnijske slovesnosti

  • Verouk se začne izvajati vzporedno s poukom v osnovni šoli. Pri verouku veljajo enaka zdravstvena navodila, kot veljajo v šolah.
  • Poletni oratoriji in počitniško druženje oziroma delavnice lahko v dogovoru s krajevnim ordinarijem potekajo ob upoštevanju navodil in predpisov državnih ustanov.
  • Župnijske slovesnosti potekajo ob upoštevanju določil, kot veljajo za sveto mašo.

Katoliške izobraževalne in vzgojne ustanove

  • Katoliški vrtci, šole in druge izobraževalne ustanove morajo slediti navodilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje,Ministrstva za zdravje RS ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS.

Katoliške karitativne ustanove

  • Katoliške karitativne ustanove nadaljujejo svoje delo in poslanstvo pomoči v enakem obsegu ob upoštevanju državnih navodil ter že sprejetih varnostnih ukrepih.

Bogoslužni in drugi cerkveni prostori

  • V cerkvah in kapelah je možna osebna ali skupna molitev zdravih vernikov pod pogoji, ki veljajo za udeležbo pri sveti maši.
  • Cerkev, ki je odprta za vernike, je treba zračiti in redno čistiti (kljuke vrat, klopi, tla). Vernikom mora biti v cerkvi pri vhodu na voljo razkužilno sredstvo za roke.
  • V cerkvah je lahko postavljena zaprta posodo z blagoslovljeno vodo za osebno rabo vernikov pod pogojem, da se posoda z zunanje strani redno razkužuje.
  • Škofijske in župnijske pisarne, cerkveni arhivi ter drugi cerkveni uradi so lahko odprti za obiskovalce pod naslednjimi pogoji: v pisarni je samo en obiskovalec, ki mora ohranjati razdaljo 1,5 metra, nositi masko ter si ob vstopu razkužiti roke. Duhovnik ali uslužbenec, ki dela v pisarni, odprti za javnost, mora prostore pogosto zračiti. O odprtju in urniku posameznega urada odloča vsak ordinarij oziroma odgovorna oseba posebej.

Splošna priporočila

  • Škofje vabijo vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja, da nadaljujejo molitev za zdravje in blagoslov našega naroda ter konec epidemije.

Sprejeti ukrepi veljajo do preklica. Če bo prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in zaostrovanja državnih navodil, bo vsak škof ordinarij za svojo škofijo sprejel dodatne omejitve na področju verskega oziroma bogoslužnega življenja župnij.

Duhovnike in druge pastoralne delavce lepo prosimo, da navodila objavijo na župnijskih spletnih straneh in socialnih omrežjih ter v krajši obliki na oglasnih deskah. Dodatne informacije so objavljene na spletni strani SŠK na povezavi: https://katoliska-cerkev.si

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

Vir: Katoliška cerkev

Foto: Christine SanduUnsplash

Kar nekaj časa se pod vodstvom naše župljanke dr. Polone Vesel Mušič srečujeta dve skupini, ki se poglabljata v Božjo besedo po metodi Figulus. Ker korona časi niso dovoljevali srečanj “v živo”, so za nekaj časa delovali individualno preko e-pošte.

Gradiva si lahko naložite in jih počasi predelate tudi vi. Najdete jih tule (glej pod ARHIV).

Sedaj so karantena predpisi malo popustili, tako, da se bosta skupini srečevali zunaj. Seveda na primerni razdalji. Do konca junija bodo tako srečanja ob torkih ob 9h-11h in ob 17h-19h na župnijskem travniku. Kdor želi, je lepo povabljen in dobrodošel, da se pridruži.

Tudi na ZOOM-u

V juniju pa se je mogoče pridružiti tudi srečanjem ob Božji besedi po metodi Figulus prek aplikacije Zoom. Termina sta: ob sredah od 18h do 20h in ob petkih od 20h do 22h.

Več informacij in možnost prijave

Kaj točno je Figulus?

Figulus (lat. lončar) je ena od metod za branje in premišljevanje Božje besede, ki je nastala na Hrvaškem (začetnik je Josip Lončar), pri nas pa jo uvaja Boštjan Hari, ki pravi: »Metoda Figulus pomaga ljudem pri osebnem srečevanju z Bogom, kot tudi v skupnosti. Pomaga spoznavati Boga, ob tem pa tudi sebe. Če se ne spoznavamo vedno globlje, v življenju ne moremo napredovati in rasti. Jezus je tisti, ki razkriva, kdo smo in kaj želi, da postanemo. Dobro je, da Sveto pismo prebiramo sami in ga premišljujemo, a ob tem je nujno, da ga prebiramo tudi v skupnosti, da ne pride do površnih ali napačnih osebnih interpretacij in razumevanja. Zato je tečaj Figulus odlična priložnost.«

Več o metodi

Foto: StockSnap, Pixabay