Timotej Cvirn in Jaka Mojškerc iz Bizovika se se februarja letos za pol leta odpravljata na misijon na Arktiko k Inuitom in k slovenski s. Dorici Sever. Sredstva za odpravo bosta zbirala prihodnjo nedeljo 4. februarja po maši ob 6.30 in 8.00 v Štepanji vasi in po maši ob 9.15 v Bizoviku.
Jaka Mojškerc in Timotej Cvirn sta se spoprijateljila na Škofijski klasični gimnaziji, danes pa imata 23 let. Družijo ju prijateljstvo, zagon in motivacija za odkrivanje novega, pa tudi avdio-vizualne umetnosti. Timotej se ukvarja s filmom, Jaka pa s fotografijo. Februarja se za šest mesecev podajata v kanadsko Arktiko, kjer bosta pri misijonarki s. Dorici Sever pridobivala material za dokumentarni film o Inuitih.
Tukaj si lahko ogledat njuni predstavitveni video.
Članek na portalu Družina o tej njuni odpravi si lahko preberete na tej povezavi.
Intervju slovensko redovnico Frančiškanko Marijino misijonarko s. Dorico Sever lahko poslušate na tej povezavi.
»Ljubezen naj gre vedno v cvet.«
Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
Verz Franeta Milčinskega – Ježka »Ljubezen naj gre vedno v cvet.« je vodilna misel letošnje prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v soboto, 27. januarja, od 17.00 dalje potekala v dvorani kulturnega doma v Hrušici.
Poleg počastitve pesnika Franceta Prešerna se bomo, kot lahko sklepamo iz naslova, spomnili še enega velikega Slovenca, to je Franeta Milčinskega – Ježka, katerega 110. obletnico rojstva obeležujemo letos.
Prireditve v organizaciji Kulturnega društva Bizovik ter krajanov Bizovika in Hrušice se lahko že zelo veselimo, saj bodo nastopali predstavniki vseh generacij in mnogih umetnostnih zvrsti, posebej pa smo počaščeni, da se nam bo kot nastopajoči pridružil tudi pesnik in dramski igralec Tone Kuntner.
Vabljeni! Bo slovesno, veselo, igrivo, predvsem pa slovensko!
Tukaj je pa še utrinkov iz lanske proslave.
Lepo Vas vabimo, da se udeležite te molitve.
PRIDIGA ŠKOFA GUILLAMA DE LISLA IZ PARIZA V ŠTEPANJI VASI V NEDELJO 31. 12. IN PONEDELJEK 1. 1.
Nedelja 31.12.2023:
Dear friends!
Just after the birth of Jesus the church gives us to contemplate the holy family gathering at the temple of Jerusalem to perform the rites prescribed by the Law. Jesus is a Jewish child, welcomed as such into the chosen people.
However, the meeting with the old man Simeon tells us that he is more than just a child. He is the child of promise, the savior of the chosen people and of all nations.
It’s good to remind ourselves that since the promise to Abraham, the Lord has remained faithful to his people.
It’s good to understand that what was for a few, is for all. Jesus, Maria and Joseph bring us into their family. And Jesus, rather than leaving us at the door, gives us full access to the meeting with his divine Father.
Contemplating the Holy Family is discovering that we are called to meet the living God who comes toward us. We are all called in faith to become members of the life of Christ, adoptive brothers and sisters.
The joy of the Christmas season lies in the movement by which God in Jesus Christ becomes close to each of us. From now, men and women are no longer alone in their lives. They have a family and that changes everything.
This is why cristians try to experience his blood family as a place of meeting with God. He honors his parents even if they don’t believe, and try to fund himself his own family which respects the life received and shares it for free.
Brothers and sisters, this day of celebration invites us as the theme of this pilgrimage of trust to build a road to walk following Mary and Joseph together with Christ. Let’s listen, watch and walk together.
Amen.
PREVOD
Dragi prijatelji!
Takoj po Jezusovem rojstvu nam Cerkev ponuja razmislek o sveti družini, ki se je zbrala v jeruzalemskem templju, da bi opravila obrede, predpisane s Postavo. Jezus je judovski otrok, ki je kot tak sprejet v izvoljeno ljudstvo.
Vendar nam srečanje s starcem Simeonom pove, da je več kot le otrok. Je otrok obljube, odrešenik izvoljenega ljudstva in vseh narodov.
Dobro se je spomniti, da je Gospod od obljube Abrahamu dalje ostal zvest svojemu ljudstvu.
Dobro je razumeti, da je to, kar je bilo namenjeno peščici, namenjeno vsem. Jezus, Marija in Jožef nas pripeljejo v svojo družino. In Jezus, namesto da bi nas pustil pred vrati, nam omogoči popoln dostop do srečanja s svojim božjim Očetom.
Razmišljanje o Sveti družini pomeni odkriti, da smo poklicani, da se srečamo z živim Bogom, ki nam prihaja naproti. Vsi smo v veri poklicani, da postanemo del Kristusovega življenja, posinovljeni bratje in sestre.
Veselje božičnega časa je v gibanju, s katerim se Bog v Jezusu Kristusu približa vsakemu od nas. Odslej moški in ženske v svojem življenju niso več sami. Imajo družino in to vse spremeni.
Zato si kristjani prizadevamo, da bi svojo krvno družino doživljali kot kraj srečanja z Bogom. Kristjan spoštuje svoje starše, tudi če ti ne verujejo, in si poskuša ustvariti lastno družino, ki spoštuje prejeto življenje in ga deli zastonj.
Bratje in sestre, ta dan praznovanja nas vabi, da kot temo tega “romanja zaupanja” zgradimo pot po kateri bomo hodili z Marijo in Jožefom skupaj za Kristusom.
Poslušajmo, opazujmo in hodimo skupaj.
Amen.
Ponedeljek 1.1.2024:
Let’s look at Mary in the manger.
She is not the leading role: It’s Jesus.
However, without her, nothing could happen.
She is the mother of God according to the flesh and our mother to each.
Not afraid to ask Her for the help you need to be with Jesus, daughter and son of the Father.
Let’s trust her the peace in our hearts, between the nations throughout the world.
Oh Mary, Mother of God and mother of all peoples, pray for us.
Amen.
PREVOD
Oglejmo si Marijo v jaslih.
Ona ni v glavni vlogi: Jezus je v glavni vlogi.
Vendar se brez je ne bi moglo nic zgoditi.
Ona je Božja mati po mesu in naša mati za vsakega od nas.
Ne bojte se je prositi za pomoč, ki jo potrebujete, da bi bili z Jezusom.
Zaupajmo ji mir v naših srcih, med narodi po vsem svetu.
O, Marija, Mati Božja in mati vseh ljudi, prosi za nas.
Amen.
• TAIZEJSKO NOVOLETNO SREČANJE MLADIH V LJUBLJANI
Spodaj si lahko ogledate slike evropskega taizejskega srečanja mladih in video prenos molitev v Stožicah.
V Ljubljani poteka Taizejsko novoletno srečanje mladih, ki se je udeležilo okrog 5000 mladih.
V naši župniji smo gostili okrog 70 mladih iz več evropskih držav, ki sodelujejo pri naslednjem programu:
V nedeljo 31. decembra ob 9.15 in v ponedeljek 1. 1. ob 10.30 so bili pri maši navzoči mladi, ki smo jih gostili. Sveto mašo je daroval škof Guillame de Lisle iz Pariza. Pri maši so mladi sodelovali z branjem in petjem. Škof je z nami podeli tudi izkušnjo, kako je v njihovi škofiji v zadnjem času 150 najstnikov zaprosilo za prejem svetega krsta.
Za ogled več slik in videoposnetkov se prijavite v svoje gmail račun in si jih potem lahko pogledate na tej povezavi in tej povezavi.
Večerna molitev v Stožicah četrti dan.
Večerna molitev tretji dan
Večerna molitev drugi dan.
Večerna molitev 1. dan
Še nekaj slik
Iz naše župnije
Iz Stožic
Foto: Matjaž Maležič, br. Matej Štravs in br. Domen Rabak
Vtorek, 26. decembra, je bilo v Štepanji vasi posebej slovesno, saj so obhajali god zavetnika župnijske cerkve, sv. Štefana.
Po dopoldanski sveti maši je bilo še posebej doživeto božično srečanje in maša v domu starejših. Škof Jamnik je skupaj z župnikom Matejem Štravsom najprej obiskal stanovalce doma, sledilo je praznično bogoslužje. Škof je v pridigi poudaril, kako nas novorojeno Dete v jaslih objema s svojo milino, nam podaja roki, da bi v življenju hodili z Njim, da bi doživeli Njegovo nežnost in milino, predvsem pa, da bi čutili, kako v življenju nikoli in nikdar nismo sami.
Več o tem si lahko prebereta na tej povezavi.
Družina pa je o tem objavila tale članek, ki je na tej povezavi.
Gospa Frančiška Keše bo letos julija praznoval 105 rojstni dan.
foto: br. Matej Štravs
Sveti Štefan je zavetnik naše župnije, zato je ta torek za nas slovesni praznik.
• Glavna slovesnost je bila ta torek 26. 12 pri maši bo 9.15. Sveto mašo je daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Po maši je bil blagoslov konj in avtomobilov. Na ta praznik so bili tudi letos z nami predstavniki konjeniškega društva Sostro za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Več slik o lanskem dogodku najdete spodaj v članku.
Blagoslov konj in darovanje konjičkov
V naši župniji je navada, da na praznik sv. Štefana blagoslavljamo konje. K nam s svojimi konji pridejo člani konjeniškega društva Sostro. Med obema vojnam se je na ta dan v Štepanji vasi pri blagoslovu konj zbralo zelo veliko število kmetov s s konji. Takrat je bil to kar celodnevni dogodek. Najprej je bila sveta maša nato blagoslov konj. Nato pa je bil še sejem, na katerem so kmetje trgovali med seboj.
Zadaj v cerkvi so na ta dan na razpolago majhni starodavni konjički, ki imajo etnografsko vrednost. Lahko vzamete enega in ga nesete pred oltar in ob tem prosite za blagoslov pri vaših živalih. Ob tem lahko darujete svoj dar. Bog povrni.
Slika svetega Štefana v Štepanji vasi ima ’tisto nekaj’, kar pritegne pogled
Ob tej priliki objavljamo članek umetnika Lana Seuška, ki ga je pritegnila znamenita slika svetega Štefana slikarja Jurija Šubica.
Nas lahko slika, ki je bila naslikana v čisto drugem času, danes nagovori na nov in za ta čas enkraten način? Velja prepričanje, da nas umetniško delo nagovarja, če poznamo vsebino naslikanega. Pa poglejmo …
Zgodilo se je takole: K nedeljski maši sem šel v Štepanjsko naselje v cerkev svetega Štefana. Po nekaj trenutkih, ko so se mi odrosila očala, sem zagledal sliko slikarja Jurija Šubica.
Na glavni oltarni podobi je upodobljen sveti Štefan, njegovo glavo obdaja svetniški sij, ki je tako žareč, da portret svetega Štefana prav izstopi. Slika ima ’tisto nekaj’, kar pritegne pogled, da se človek zazre in gleda. Seveda za tem stoji spretnost in znanje likovne teorije, barvnega kontrasta med svetlo modrim nebom in temnomodro draperijo ter kot protiutež različni odtenki kožnega inkarnata.
Poleg barvitosti slike – v tem so bili impresionisti, med katere spada Jurij Šubic – mojstri, me je pri njegovi sliki pritegnil prizor, kako je Štefan, postavljen med razjarjeno množico, zazrt v nebo. Moji možgani so prizor s to množico moških, ki imajo v rokah kamenje, takoj povezali s protestniki, ki jih je bilo moč videti ob petkih in so protestirali proti vladnim ukrepom.
V Štefanu sem v tistem trenutku prepoznal zdravnika, morda celo mojega brata, kirurga. Sam pri sebi sem dejal: »Štefan, kako si lahko tako miren, ob dejstvu, da te hočejo ubiti, ob dejstvu, da te prezirajo?«
Kdo je bil sv. Štefan?
Dovolite mi, da na tej točki nekoliko osvetlim, kdo je sveti Štefan. Sveti Štefan je eden prvih diakonov v Cerkvi in eden od prvih mučencev. Diakon je postal, ker je bil cenjen pri mestnih vratih in je užival zaupanje pri ljudeh. Apostoli so nanj položili roke in zanj molili.
Mestna vrata so bila v judovski kulturi nekaj podobnega kot agora v grški, tam so Judje sklepali pomembne kupčije in razpravljali o pomembnih verskih in političnih vprašanjih. Sveti Štefan si je zaradi pričevanja za Jezusa nakopal ogromno nasprotnikov. Na zaslišanju pred velikim zborom so se našle krive priče, ki so pričale proti njemu. Štefan pa je ostal zvest resnici in, ko je vanj priletel prvi kamen, se je zdelo, da bodo z njim vred ubili tudi resnico. Ampak apostolska dela nam izpričajo, da je iz te prelite krvi, zrasla nova množica sledilcev Resnice.
Čisto možno je, da je pri kamenjanju svetega Štefana sodeloval tudi Savel, ki se je nato spreobrnil in postal Pavel.
Podoba, ki pritegne, a je ne razumem
A vrnimo se v leto 2021, v cerkev svetega Štefana v Štepancu. Pred menoj je podoba, ki me pritegne, a je ne razumem. Kako lahko nekdo moli za svoje krvnike in v čem je tu smisel? Odgovor mi ponudi obraz svetega Štefana, ki pravi, da je prav ta razjarjena množica najbolj žejna topline, odpuščanja, željna tega, da bi svobodno zaživela in opustila zgrešene predstave, ki jo zasužnjujejo.
Sveti Štefan mi danes pripoveduje, da je tisti, ki nas najbolj glasno zmerja z ovcami, med vsemi najbolj prestrašena in zavržena ovčka, ki kliče na pomoč. Vendar svetega Štefana še zmeraj ne razumem in ne da mi miru misel na lažnive priče, ki zavajajo. Kaj je z njimi? Čisto potihem slišim glas, da bodo te vedno prisotne, zato pa stojim za Resnico do zadnjega kamna. Resnice se ne da zasuti nikoli.
Mednaslovi so uredniški
Vir članka o sliki sv. Štefana: Galerija Fortunata Berganta
Tu je še nekaj slik od lanske slovesnosti sv. Štefana
Foto: Lojze Mušič
BOŽIČNA POSLANICA SLOVENSKIH ŠKOFOV 2023
»Dete nam je rojeno, sin nam je dan. Oblast je na njegovih ramah, imenuje se: Čudoviti svetovalec, Močni Bog, Večni Oče, Knez miru.« (Iz 9,5).
Dragi prebivalci naše domovine, dragi bratje in sestre v Kristusu, tudi letos naj vas to veselo oznanilo, s katerim je prerok Izaija spodbujal svoje ljudstvo v času preganjanj, ogreje in okrepi, da boste s hvaležnostjo in veseljem obhajali božične praznike ter z zaupanjem stopili v leto, ki je pred nami. Če kdaj, nam je v tem času treba slišati zagotovilo, da je naš Bog gospodar zgodovine, Večni Oče in Knez miru, ki svojega ljudstva ne zapusti, čeprav je to nezvesto in sprto med seboj.
Leto, ki se počasi izteka, je bilo zaznamovano z mnogimi podrtimi mostovi. Huda vremenska neurja, ki so pustošila po naših krajih, so uničila premnoge domove in podrla veliko mostov. Še naprej se rušijo mostovi med narodi Rusije in Ukrajine, kjer vojni ni videti konca. Mostovi so se porušili tudi med prebivalci Jezusove zgodovinske dežele, kjer je najprej zasijala luč Kneza miru. Tudi pri nas se težko slišimo in hodimo skupaj v spoštovanju in zaupanju. Zdi se, da tema zmaguje. A ta občutek vara. Že kdaj v zgodovini se je sredi največje teme, ko so sile zla plesale svoj zmagoslavni ples, v sredi »pogubi izročene dežele« (Mdr 18,15), zaslišala beseda Vsemogočnega: »Glejte, nekaj novega storim, zdaj klije, mar ne opazite?« (Iz 43,19).
Vabimo vas, da ji prisluhnete v tej sveti božični noči, ko skupaj s svojimi najdražjimi slavite rojstvo Božjega Sina. Nebeškega Očeta prosimo, da bi jo slišali tudi vsi tisti, ki ste danes sami, ki ste žalostni in zaskrbljeni, ki ste razočarani nad družbo in tudi nad Cerkvijo. Bog je ob začetku našega časa stopil v naš svet kot otrok, ne ker bi ga bil človek vreden, ampak ker ga je potreboval; ne samo da bi mu pomagal graditi mostove, ki bi spet vzpostavili porušene odnose med bratom in sestro, med možem in ženo, med starši in otroki, med duhovniki in verniki, med sosedi, med narodi in državami, ampak da bi sam postal most, ki bo človeka povezal v eno. On je most, ki bo povezal bregove in okope, ki smo jih zgradili drug proti drugemu, most, po katerem z brega miru in večnosti priteka do nas hrana novega življenja: spoštovanje, odpuščanje in ljubezen.
Škofje Katoliške cerkve v Sloveniji želimo vsem državljanom naše domovine, dragim rojakom po svetu in vsem, ki v različnih stiskah kličete po Božji pomoči, da bi se okrepili s to hrano v teh prazničnih dneh.
Kristus se je rodil za nas vse! Veselimo se!
Vaši škofje
VOŠČILO BRATOV KAPUCINOV
Ne bojte se!
Kajti glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki go za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik., ki je Kristus, Gospod. (Lk 2,10-11)
Božje dete, ki je pred davnimi časi prineslo veselje pastirje, naj ga prinese tudi v vaš dom. Naj zasveti v vas njegova luč in naj več ne ugasne!
Blagoslovljen Božič vam želimo bratje kapucini.
PAPEŽ FRANČIŠEK NA SVETI VEČER: NAJ SE KOT MARIJA, JOŽEF, PASTIRJI IN MODRI STISNEMO OKOLI TEBE, DA BI TE ČASTILI
Papež Frančišek je v nedeljo, 24. decembra 2023, v vatikanski baziliki sv. Petra vodil polnočno sveto mašo. Homilijo je sklenil z besedami: »Nocoj ljubezen spreminja zgodovino. Daj, Gospod, da bomo verovali v moč tvoje ljubezni, ki je tako drugačna od moči sveta. Naj se kot Marija, Jožef, pastirji in modri stisnemo okoli Tebe, da bi te častili. Ko nas boš naredil bolj podobne Tebi, bomo lahko svetu pričevali o lepoti tvojega obraza«.
Papež Frančišek
»Naj se popiše ves svet« (Lk 2,1). To je kontekst, v katerem se je Jezus rodil in pri katerem se je zadržal evangelij. Lahko bi ga na hitro omenil, a namesto tega o njem govori natančno. In s tem pokaže veliko nasprotje: medtem ko cesar prešteva prebivalce sveta, Bog vanj vstopi skoraj naskrivaj; medtem ko se vladarji skušajo povzpeti med velikane zgodovine, Kralj zgodovine izbere pot majhnosti. Noben mogočnik Ga ne opazi, ampak samo nekaj pastirjev, odrinjenih na rob družbenega življenja.
A popis prebivalstva pove še več. V Svetem pismu ni pustil dobrega spomina. Kralj David, ki je popustil skušnjavi velikih številk in nezdravi domišljavosti o samozadostnosti, je zagrešil velik greh ravno s popisom ljudstva. Hotel je spoznati svojo moč in po približno devetih mesecih je imel število tistih, ki so lahko vešče uporabljali meč (prim. 2 Sam 24,1-9). Gospod je bil ogorčen in ljudstvo je zadela nesreča. V tej noči pa se »Davidov sin«, Jezus, po devetih mesecih pod Marijinim srcem rodi v Betlehemu, v Davidovem mestu, in ne kaznuje popisovanja, ampak se ponižno pusti prešteti. Gre za enega med mnogimi. Ne vidimo jeznega Boga, ki kaznuje, ampak usmiljenega Boga, ki se učloveči, ki slaboten stopa v svet, pred njim pa je oznanilo: »na zemlji mir ljudem (Lk 2,14). Naša srca so nocoj v Betlehemu, kjer Kneza miru še vedno zavrača izgubljajoča logika vojne, z rjovenjem orožja, ki mu tudi danes preprečuje, da bi našel prebivališče na zemlji (prim. Lk 2,7).
Popis vsega sveta skratka po eni strani kaže preveč človeški preplet, ki gre skozi zgodovino: skozi zgodovino sveta, ki išče moč in vpliv, sloves in slavo, v katerem se vse meri z uspehi in rezultati, s številkami in števili. To je obsedenost z učinkovitostjo. A hkrati v popisu izstopa Jezusova pot, ki nas prihaja iskat skozi učlovečenje. On ni Bog uspešnosti, ampak je Bog učlovečenja. Ne ruši krivic od zgoraj s silo, ampak od spodaj z ljubeznijo; ne vdre z brezmejno močjo, ampak se spusti v naše meje; ne izogiba se naši krhkosti, ampak jo sprejme.
Bratje in sestre, nocoj se lahko vprašamo: v katerega Boga verujemo? V Boga učlovečenja ali v boga učinkovitosti? Da, saj obstaja nevarnost, da bi božič doživljali s pogansko predstavo o bogu v glavi, kot da bi bil mogočen gospodar v nebesih; bog, ki sprejema moč, posvetni uspeh in malikovanje potrošništva. Stalno se vrača napačna podoba odmaknjenega in zamerljivega boga, ki je dober do dobrih in se jezi na slabe; boga po naši podobi, uporabnega samo za reševanje naših problemov in odvzemanje naših krivd. On pa ne uporablja čarobne palice, ni trgovinski bog »vsega in takoj«; ne rešuje nas s pritiskom na gumb, ampak se nam približa, da bi resničnost spremenil od znotraj. In vendar kako je v nas zakoreninjena posvetna predstava o bogu, ki je odmaknjen in nadzirajoč, tog in močan, ki svojim pomaga, da prevladajo nad drugimi! Vendar ni tako: On je rojen za vse, med popisovanjem vsega sveta.
Ozrimo se torej na »živega in resničnega Boga« (1 Tes 1,9); na Njega, ki je onstran vsake človeške preračunljivosti, pa se vendar pusti popisovati našim preštevanjem; na Njega, ki spreminja zgodovino tako, da živi v njej; na Njega, ki nas tako spoštuje, da nam dovoli, da ga odklonimo; na Njega, ki greh izbriše tako, da si ga naloži; na Njega, ki ne odvzame bolečine, ampak jo preoblikuje; ki ne odpravlja življenjskih težav, ampak daje našim življenjem upanje, ki je večje od težav. Tako zelo si želi objeti naša življenja, da je neskončni za nas postal končen; velik je postal majhen; pravični živi naše krivičnosti. Bratje in sestre, to je osupljivost božiča: ne mešanica osladnih čustev in posvetnih uteh, ampak nezaslišana nežnost Boga, ki odrešuje svet tako, da se učloveči. Glejmo Dete, glejmo njegove jasli, glejmo jaslice, ki jih angeli imenujejo »znamenje« (Lk 2,12). To je namreč znamenje, ki razodeva obličje Boga, ki je sočutje in usmiljenje, vedno vsemogočen in samo v ljubezni, ki postane bližnji. Postane bližnji kot nežen in sočuten. Način biti Boga je bližina, sočutje, nežnost.
Sestre, bratje, čudimo se, ker je »postal meso« (prim. Jn 1,14). Meso: beseda, ki spominja na našo krhkost in ki jo evangelij uporablja, da nam pove, da je Bog globoko vstopil v naše človeško stanje. Zakaj je šel tako daleč, se sprašujemo? Ker ga zanima vse v zvezi z nami, ker nas tako ljubi, da nas ima za dragocenejše od vsega drugega. Brat, sestra, za Boga, ki je med popisovanjem spremenil zgodovino, nisi številka, ampak obličje. Tvoje ime je zapisano v njegovem srcu. Toda ti, ko gledaš svoje srce, na tvoje dosežke, ki niso na nivoju, na svet, ki sodi in ne odpušča, morda ta božič živiš slabo, misliš, da ti ne gre dobro, gojiš občutek neustreznosti in nezadovoljstva zaradi svojih krhkosti, svojih padcev, svojih težav, svojih grehov. Ampak danes, prosim te, pusti pobudo Jezusu, ki ti pravi: »Zate sem postal meso, zate sem postal kot ti.« Zakaj ostajaš v ječi svojih žalosti? Kot pastirji, ki so zapustili svoje črede, zapusti ogrado potrtosti in objemi nežnost Boga otroka. Brez mask in brez oklepov vrzi vanj svoje skrbi in on bo poskrbel zate (prim. Ps 55,23): On, ki je postal meso, ne pričakuje tvojih uspehov, ampak tvoje odprto in zaupljivo srce. In ti boš v Njem odkril, kdo si: ljubljeni Božji sin, ljubljena Božja hči. Zdaj to lahko verjameš, saj je nocoj Gospod prišel na svet, da bi razsvetlil tvoje življenje in njegove oči sijejo od ljubezni do tebe. Nam pa je težko verjeti, da Božje oči sijejo od ljubezni do nas.
Da, Kristus ne gleda na številke, ampak na obraze. Kdo pa se ozira Nanj med tolikimi stvarmi in norim tekanjem vedno prezaposlenega in brezbrižnega sveta? Kdo ga gleda? Medtem je v Betlehemu veliko ljudi v zanosu popisovanja odhajalo in prihajalo, polnilo prenočišča in gostišča ter se pogovarjalo o tem in onem, so bili nekateri blizu Jezusu. To sta bila Marija in Jožef, pastirji, potem modri. Učimo se od njih. Stojijo s pogledom, uprtim v Jezusa, s srcem, ki je obrnjeno k Njemu. Ne govorijo, ampak častijo. Nocoj, bratje in sestre, je čas za češčenje. Častiti.
Češčenje je način, kako sprejeti učlovečenje. Kajti v tišini se Jezus, Očetova Beseda, učloveči v naših življenjih. Storimo tudi mi kot v Betlehemu, kar pomeni »hiša kruha«: stojmo pred Njim, Kruhom življenja. Ponovno odkrijmo češčenje, kajti častiti ne pomeni izgubljati čas, ampak dovoliti Bogu, da se naseli v našem času. Častiti je pustiti, da se v nas razcveti seme učlovečenja, je sodelovati pri Gospodovem delu, ki kot kvas spreminja svet. Častiti je posredovati, popravljati, dopuščati Bogu, da popravi zgodovino. Veliki pripovedovalec epskih podvigov je pisal svojemu sinu: »Ponujam ti edino veliko stvar, ki jo moraš ljubiti na zemlji: Najsvetejši zakrament. Tam boš našel čar, slavo, čast, zvestobo in pravo pot vseh svojih ljubezni na zemlji« (J.R.R. Tolkien, Pismo 43, marec 1941).
Bratje in sestre, nocoj ljubezen spreminja zgodovino. Daj, Gospod, da bomo verovali v moč tvoje ljubezni, ki je tako drugačna od moči sveta. Naj se kot Marija, Jožef, pastirji in modri stisnemo okoli Tebe, da bi te častili. Ko nas boš naredil bolj podobne Tebi, bomo lahko svetu pričevali o lepoti tvojega obličja.
Vir: Vatican news
Foto: br. Matej Štravs (jaslice v Štepanji vasi)
Urnik svetih maš je na tej povezavi. Urnik uradnih ur v župnijski pisarni najdete na tej povezavi.
• OBNOVA ZUNANJOSTI CERKVE V ŠTEPANJI VASI je zaključena. Na novo je prekrita streha, obnovljena in pobarvana je celotna fasada. Prebarvana so vsa okna, vhodna vrata, snegolovi in križ na pokopališču. Saniran je bil kamen ob dnu zvonika in streha na zvoniku. Nameščen je nov strelovod in zaščita v vseh žlebovih. Nameščene so bile nove oglasne deske in nove številčnice za uro na zvoniku. Blagoslov bo jeseni prihodnje leto, ko bomo obnovili še notranjost cerkve.
Če kdo želi, lahko svoj dar za obnovo prinese v času uradnih ur v župnijsko pisarno ali ga nakaže na transakcijski račun župnije (SI56 0430 2000 3309 527, namen za obnovo cerkve). Bog povrni za vse vaše darove. Finančni obračun o vseh delih bo objavljen v tiskanih oznanilih po novem letu. Vse informacije o obnovi cerkve so na tej povezavi. Tam boste našli tudi več slikovnega gradiva.
IZ ŽUPNIJE
• DEL DOHODNINE LAHKO NAMENITE TUDI ZA NAŠO ŽUPNIJO: Če želite izbirni del dohodnine darovati za našo župnijo, lahko zadaj na mizici v obeh cerkvah vzamete poseben obrazec, ki ga izpolnite in pošljete na naslov: Finančni urad Ljubljana, Davčna ulica 1, p. p. 107, 1001 Ljubljana. To lahko storite tudi na elektronski način. Vse nadaljnje informacija dobite na tej povezavi.
• MISIJONAR PEDRO OPEKA je bil v teh dneh v Sloveniji. Večino njegovih pričevanj, ki jih je imel v Sloveniji si lahko ogledate na tej povezavi.
ZAHVALE
• KOŠARA ZA KARITAS: Ves advent lahko v obeh cerkvah oddate v Karitasovo košaro živila, ki jih bodo delili v naši župnijski Karitas. Bog povrni.
• POPOLNI ODPUSTEK: »Konferenca frančiškovske družine z veseljem sporoča, da je od 8. decembra 2023, slovesnosti brezmadežnega spočetja, do 2. februarja 2024, praznika Gospodovega darovanja, podeljen popolni odpustek. Odpustek je mogoče pridobiti, če obiščete cerkev, v kateri služijo frančiškovi bratje, in molite pred tam postavljenimi jaslicami.
V pismu, ki ga je konferenca napisala vsem sobratom, je navedeno, da je ta odpustek, povezan s frančiškovsko stoletnico božiča v Grecciu, zaprošen in pridobljen od papeža Frančiška, da bi spodbudil duhovno prenovo vernikov in povečal milostno življenje. Tudi tisti, ki fizično ne morejo obiskati frančiškovske cerkve, lahko doživijo odpustek tako, da darujejo svoje trpljenje ali opravijo duhovno žrtev.
Pogoji za prejem izrednega popolnega odpustka:
1) obisk katerekoli frančiškovske cerkve na svetu, tj. katerekoli cerkve, kjer smo prisotni kapucini, frančiškani ali minoriti
2) običajni pogoji za prejem odpustka: zakramentalna sv. spoved, prejem sv. obhajila, in molitev po namenu Svetega Očeta
3) udeležba jubilejnih obredov ali pa, da vsaj nekaj časa postojimo pred tam pripravljenimi jaslicami in ob njih preživimo ustrezen čas v pobožni meditaciji, ki se zaključi z molitvijo vere, očenaša in s priporočilom ter vzkliki k Sveti družini in svetemu Frančišku Asiškemu
Izkoristimo milostni dar, ki nam ga po Cerkvi podarja dobri Nebeški Oče.
Blagoslovljen advent!
Več o tem odpustku lahko poslušate v videu br. Jožefa Mezega, ki je na tej povezavi.
Več o tem odpustku lahko poslušate v videu br. Jožefa Mezega, ki je na tej povezavi.
VABIMO VAS
• LUČ MIRU IZ BETLEHEMA lahko dobite v obeh naših cerkvah. Ponesite jo na svoje domove. Smisel te akcije je da luč miru gori po naših domovih na sveti večer. Vse ostalo o tej akciji si lahko preperete na tej povezavi.
• TAIZEJSKO NOVOLETNO SREČANJE MLADIH V LJUBLJANI
Pismo za družine, ki gostite romarje, si lahko preberete ta na tej povezavi.
Od 28. 12. 23 do 1. 1. 2024 bo v Ljubljani potekalo Taizejsko novoletno srečanje mladih, ki se ga bo udeležilo okrog 5000 mladih. Bodite tudi vi del zgodbe. Vabljeni ste da se v tem času ne glede na to koliko ste stari dopoldne udeležujete taizejskih molitev v naši župniji in zvečer skupnih molitev v areni Stožice, kjer se bo vsak večer zbralo čez 5000 tisoč.
V naši župniji bomo gostili okrog 70 mladih iz več evropskih držav, ki bodo sodelovali pri naslednjem programu:
V našo župnijsko cerkev v Štepanji vsi ste vabljeni na naslednje molitve in dogodke:
– v petek 29. december ob 8.45: Taizejska molitev
– v soboto 30. december ob 8.45: Taizejska molitev
– v nedeljo 31. decembra ob 9.15 sveta maša, pri kateri bodo navzoči mladi, ki jih bomo gostili.
– v nedelo 31. decembra ob 22.00: Taizejska molitev. Nato bomo skupaj odšli v dvorano na Hrušici, kjer bomo skupaj praznovali prihod novega leta.
– v ponedeljek 1. januarja ob 10.30 bo zahvalna maša.
V areno Stožice, kjer se bodo zbrali vsi mladih iz različnih evropskih držav ste tudi vi dobrodošli na naslednje taizejske molitve.
– v četrtek 28. decembra ob 18.00 skupna taizejska molitev.
– v petek 29. decembra ob 19.00 skupna taizejska molitev
– v soboto 30. decembra ob 19.00 skupna taizejska molitev
– v nedeljo 31. decembra ob 19.00 skupna taizejska molitev
Lepo vabljeni!
Vabljeni, da spečete kakšno pecivo ali potico, ki jo bomo mladim ponudili ob praznovanju novega leta. Pecivo prinesite pred cerkev v Štepanjo vasi v soboto 30. decembra ob 8.30 uri.
Bolj natančne informacije o taizejskem romanju dobite na tej povezavi.
Takole je izgledala molitev na lanskem novoletnem Taizejskem srečanju v Rostoku.
BOŽIČ IN PRAZNIK SV. ŠTEFANA
SLOVESNI PRAZNIK GOSPODOVEGA ROJSTVA – BOŽIČ, ponedeljek, 25. december.
• Svete maše v cerkvi v Štepanji vasi bodo ob naslednjih terminih: na sveti večer v nedeljo 24. 12. ob 19.00 (otroški polnočnica) in ob 24.00. Na Božič bodo maše ob: 8.00, 9.15, 10.30, 11.30 in ob 19.00.
• V Bizoviku bosta sveti maši na sveti večer ob 20.00 (otroška polnočnica) in ob 24.00. Na Božič bo maša ob 9.15.
Na božič bo cerkev v Štepanji vasi odprta ves dan. Popoldne bo izpostavljeno Najsvetejše.
• Na sveti večer, nedeljo, 24. decembra, že dokončamo jaslice, nato po starodavnem običaju blagoslovimo domove in stanovanja z blagoslovljeno vodo in s kajenjem ter molimo rožni venec ali vsaj del. Kadilo in blagoslovljeno vodo dobite v obeh cerkvah.
• KRAJŠA MOLITEV ZA BLAGLOV DOMA NA SVETI VEČER: Preberemo odlomek iz Lukovega evangelija (Lk 2,1-14) Povemo osebne prošnje in molimo: Dobri Oče, ob prazniku rojstva tvojega Sina še bolj čutimo tvojo neskončno ljubezen. Utrdi v nas zavest, da nas v njem ljubiš in si nam blizu vsak trenutek našega življenja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen. Nato pokropimo dom z blagoslovljeno vodo.
• BOŽIČNI POHOD z baklami iz Bizovika na Orle, ki ga organizirajo Bizoviški gasilci, bo NA božič popoldne. Zberemo se ob 17. uri pri Prenkovi gostilni v Bizoviku.
• SLOVESNI PRAZNIK SV. ŠTEFANA, ZAVETNIKA NAŠE ŽUPNIJE, je v torek 26. decembra. Glavna slovesnost bo ob 9.15. Sveto mašo bo daroval pomožni Ljubljanski Anton Jamnik. Po maši bo blagoslov konj in avtomobilov. Na ta praznik bodo z nami predstavniki konjeniškega društva Sostro.
• Maše na praznik sv. Štefana so ob 8.00, 9.15, 11.00 (zaradi glavne slovesnosti pol ure kasneje), in ob 19.00 uri, v Bizoviku bo maša ob 18.00 uri. Na praznik svetega Štefana bo cerkev v Štepanji vasi odprta ves dan. Popoldne bo izpostavljeno Najsvetejše.
26. december je tudi državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti.
• Vabljeni na koncert skupine Alfa in Omega:
• BLAGOSOV DOMA: Kjer želite, da vam bratje po praznikih blagoslovimo dom, to sporočite br. Mateju Štravsu.
• NOVO LETO in praznik Marije Božje matere in dan miru je v ponedeljek 1. januarja. Na ta dan je tudi 62. rojstni dan naše župnije. Maše bodo: v Štepanji vasi ob, 8.00, 10.30 in 19.00, v Bizoviku ob 9.15.
SVETI TRIJE KRALJI: Praznik Gospodovega razglašenja ali sveti trije kralji je v soboto 6. januarja. Nabirke pri mašah na ta dan bodo namenjene za trikraljevsko misijonsko akcijo. Trikraljevsko akcijo bomo v župniji imeli v soboto 6. januarja. Koledniki bodo v Bizoviku in Hrušici hodili od hiše do hiše. Na Gmajni in v Štepanjskem naselju nam sporočite, kje želite, da se oglasimo.
• DUHOVNE VAJE ZA MINISTRANTE iz kapucinskih župnij bodo od 12. do 14. januarja. Prijavnico z vsemi informacijami lahko dobite na tej povezavi.
• OBNOVLJENI ZVONOVI: V drugi polovici maja je bila končana obnova zvonov v Štepanji vasi. Več o tem si lahko preberete na tej povezavi.
MISEL PAPEŽA BENEDIKTA ZA 4. ADVETNO NEDELJO
Benedikt XVI.: »Na četrto in zadnjo adventno nedeljo nam bogoslužje predstavi pripoved oznanjenja angela Mariji. Ko zremo čudovito podobo Svete Device v trenutku, ko sprejema Božje sporočilo in nanj odgovori, smo notranje razsvetljeni z lučjo resnice, ki vedno znova izhaja iz te skrivnosti. Še posebej bi se rad na kratko osredotočil na pomembnost Marijinega devištva, na dejstvo, da je spočela Jezusa in ostala devica.«
V ozadju nazareškega dogodka je Izaijeva prerokba, ki pravi: ‘Glej, devica bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel’ (Iz 7,14). Ta starodavna obljuba se je oblino izpolnila v učlovečenju Božjega Sina. Devica Marija ni samo spočela, ampak je spočela po delovanju Svetega Duha, torej Boga samega. Človeško bitje, ki je začelo bivati v njenem telesu, dobiva meso po Mariji, a njegovo bivanje prihaja popolnoma od Boga. Je v polnosti človek,narejen iz zemlje, če uporabimo svetopisemski simbol, a prihaja od zgoraj, iz Nebes. Dejstvo, da je Marija spočela in ostala devica, je bistveno za poznavanje Jezusa in za našo vero, saj pričuje, da je bila pobuda od Boga, hkrati pa razodeva, kdo je ta, ki je bil spočet. Kakor pravi evangelij: ‘zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin’ (Lk 1,35). S tem Marijino devištvo ter Jezusovo božanstvo zagotavljata medsebojno verodostojnost.
Zdaj vidite, zakaj je tako pomembno tisto edino Marijino vprašanje, ki ga je vznemirjena postavila angelu: ‘Kako se bo to zgodilo, ko ne spoznam moža?'(Lk 1,34). V svoji preprostosti je Marija izjemno razumna. Ne dvomi v Božjo moč, vendar pa želi bolje razumeti njegovo voljo, da bi se lahko popolnoma ravnala po njej. Ta skrivnost neskončno presega Marijo, ki pa kljub temu ostane v njenem središču, torej na mestu, ki ji je bilo dodeljeno. Njeno srce in njen razum sta popolnoma ponižna in ravno zaradi te izjemne ponižnosti Bog pričakuje ‘da’ od tega dekleta, da bi uresničil svoj načrt. Spoštuje njeno dostojanstvo in svobodo. Marijin ‘da’ istočasno vključuje materinstvo in devištvo in si želi, da bo vse v njej v Božjo slavo in da bo Sin, ki bo iz nje rojen popolni dar milosti.
Sedaj želim usmeriti pogled na lik svetega Jožefa. Današnji evangelij po svetem Luku predstavi Devico Marijo ‘zaročeno z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše’ (Lk 1,27). Tudi evangelist Matej poudari pomen Jezusovega krušnega očeta, saj je bil po njem Jezus pred zakonom umeščen med Davidove potomce, da so se tako izpolnila Pisma, po katerih je bilo za mesija prerokovano, da bo ‘Davidov sin’. Gotovo pa ta legalni vidik, ni bila vsa vloga, ki jo je Jožef imel. On je zgled pravičnega človeka, ki v popolnem soglasju s svojo ženo sprejme učlovečenega Božjega Sina ter bedi nad njegovim človeškim odraščanjem. Zato je morda dobro v dneh pred božičem vzpostaviti neke vrste duhovni pogovor s svetim Jožefom, ki nam bo pomagal v polnosti živeti to veliko skrivnost vere.
Vendar pa ima skrivnost zveličanja poleg zgodovinske tudi kozmično razsežnost. Bogoslužno besedilo pravi: ‘Kristus je sonce milosti, ki s svojo svetlobo, preoblikuje in prižge vesolje, ki ga željno pričakuje’. Božični praznik je namreč umeščen v zimski solsticij oziroma zimski sončev obrat, ko se dnevi na severni polobli začnejo daljšati. Ob tem naj povem, morda vsi ne veste, da je trg svetega Petra neke vrste sončna ura. Senca velikega obeliska namreč poteka ob poldne po tlaku v smeri fontane pod tem oknom in ravno te dni leta je senca najdaljša. To nas spomni na vlogo astronomije za vsakodnevni ritem molitve. Angelovo češčenje namreč molimo zjutraj, opoldne in zvečer. Nekdaj so po sončni uri vedeli, kdaj je res poldne in so si po njej nastavljali ure.
Dragi prijatelji, Marijino devištvo je edinstveno in neponovljivo, toda njegov duhovni pomen se tiče vsakega kristjana. To devištvo je povezano z vero, saj tisti, ki popolnoma zaupa v Božjo ljubezen, sprejme vase Jezusa in po delovanju Svetega Duha, njegovo božje življenje. To je skrivnost božiča. Vsem želim, da bi ga živeli z notranjem veseljem. S pogledom se ponovno zazrimo v Marijo in Jožefa, ki pričakujeta Jezusovo rojstvo. Od njiju se naučimo skrivnosti zbranosti, da bomo lahko okušali veselje božiča. Pripravimo se, da bomo z vero sprejeli Odrešenika, ki prihaja, da bo z nami.
Vir: Vatican news
br. Matej Štravs
Foto: Milan Boštele (naslovna fotografija) br. Matej Štravs, (obnova cerkve), Janez Kotar (dohodnina)
PEDRO OPEKA V SLOVENIJI
V teh dneh je bil v Sloveniji misijonar Pedro opeka iz Madagaskarja. Njegovega osrednjega pričevanja, ki je bilo v ponedeljek 4. 12.v Medvodah smo se udeležili tudi iz naše župnije. Na naslovni sliki je nekaj naših birmancev skupaj s Pedrom Opeko. Na tem mestu objavljamo posnetek njegovih pričevanj in nagovorov, ki jih je imel po Sloveniji.
- Daljši intervju na TV SLO si lahko ogledate na tej povezavi.
- Intervju z njim v Odmevih ma TV SLO si lahko ogledate na tej povezavi.
- Kratek portret o njem si lahko ogledate na tej povezavi.
Osrednje pričevanje v Medvodah v ponedeljek 4. decembra zvečer
Srečanje z otroki v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v ponedeljek 4. decembra dopoldne
Maribor stolnica v nedeljo 3. decembra popoldne
Ljubljana Marijino Oznanjenje v nedeljo 3. decembra dopoldne
Velike Lašče v soboto 2. decembra zvečer
Pri sv. Jožefu v Celju v soboto 2. decembra
Na tem mestu objavljamo kratko pričevanje očeta Pedra Opeke o tem ko se je takoj po drugi svetovni vojni čudežno rešil iz množičnega grobišča.
Foto: br. Matej Štravs (naslovna fotografija)
Zadnje novice
Gremo na Brezje na srečanje družin z naslovom “Vzemi Boga zares!”18.04.2024
NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA – ROŽNI VENEC BOŽJEGA USMILENJA05.04.2024
BELA NEDELJA, – NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA (7. 4. 2024)05.04.2024
VELIKONOČNO VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV30.03.2024
VABLJENI NA PASIJON V ŠTEPANJI VASI, NA CVETNO NEDELJO PO MAŠI OB 19.00 IN V PONEDELJEK 25. 3. PO MAŠI OB 19.00. SODELUJE 40 MLADIH.23.03.2024
RADIJSKI MISIJON NA RADIU OGNJIŠČE20.03.2024
KANADČAN ALEX SCHADENBERG O EVTANAZIJI02.03.2024