Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se je oglasila s tehtnim opozorilom glede pomena življenja in izkoriščanja bolezni za boj za oblast.

Pred nami je praznik vseh svetih, ki nas znova postavlja pred temeljna vprašanja smrti in življenja. Papež sv. Janez Pavel II. je že pred desetletji svaril pred nevarnostjo kulture omalovaževanja človekovega življenja, ki jo je poimenoval »kultura smrti«. Žal se ta kultura vedno bolj razrašča tudi v naši domovini in ob prazniku vseh svetih, ki nam govori o zmagi življenja nad smrtjo, želimo na to še posebej opozoriti.

I.
V dneh, ko dobiva širjenje virusa covid-19 nove razsežnosti in se je treba na vseh ravneh družbe soočiti z izjemno zahtevnim in težkim stanjem, v Komisiji Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci podpiramo vse, ki se na različnih ravneh trudijo z nadčloveškimi napori, da rešijo zdravje in življenje sodržavljanov in sodržavljank.

Zlasti mislimo na zdravstvene delavce, civilno zaščito, gasilce, policiste, inšpektorje, številne uradnike in vlado. Deležni so naše globoke hvaležnosti in spoštovanja. Hkrati pa zaskrbljeno opažamo, da del slovenske opozicijske politike veliko več truda in naporov vlaga v to, kako bi se znova dokopala do oblasti, kakor da bi sodelovala pri reševanju zdravja in življenja državljanov. To je v takšnih razmerah sprevržena politična praksa, ker v ospredje ne postavlja človeka in skupnega dobrega, temveč interese določenih skupin.

V teh dneh državljani upravičeno pričakujemo nasprotno držo: da bodo voditelji držali skupaj v bistvenem ter da bodo kljub različnim pogledom in interesom jasno izražali enotnost in solidarnost v skrbi za ohranitev čim več človeških življenj. Zavzemanje za skupno dobro je vrhovna zapoved in norma vsake odgovorne politike in državljanske drže.

II.
Podobno zaskrbljenost povzroča popustljiv ali celo podpihovalski odnos do tako imenovanih »petkovih protestov«, na katerih sicer vse manjše število udeležencev nemoteno krši veljavne predpise in nasprotuje pozivom medicinske stroke k nujno potrebnim zaščitnim ukrepom in omejevanju stikov.

Protestniki s tem razkrivajo svojo odsotnost sočutja do oseb, ki trenutno zaradi epidemije trpijo pravi križev pot: zdravstveno osebje, okuženi bolniki, njihovi svojci, mnogi žalujoči itd. Vsem tem je neodgovorno vedenje v posmeh. Sicer pa bi protesti hitro postali zanemarljivi, če jim potuhe ne bi dajala prevladujoča javna glasila z RTV Slovenija na čelu. Ta iz javne, se pravi vključujoče in nepristranske, ustanove postaja vse bolj ideološka in izključujoča do dela prebivalstva.

Svojo pristranskost je pokazala tudi, ko v nasprotju s svojo očitno naklonjenostjo do »petkovih protestov« ni bila sposobna opaziti množičnega Pohoda za življenje, ampak ga je namerno ignorirala.

Skrbno pa ustvarja politično manipulativni lažni vtis, da »petkovi protesti« izražajo voljo velikega števila državljank in državljanov Slovenije. Tudi v tem primeru gre za moralno nesprejemljiv in manipulativni odnos do človeškega življenja: z ene strani podpora tistim, ki omalovažujoče podcenjujejo nevarnost za zdravje in življenje, z druge strani pa ignoriranje in zamolčevanje tistih, ki branijo človeško življenja od spočetja naprej.

​​III.
Zaskrbljenost povzroča tudi neodzivnost javnega mnenja ob pojavih ščuvanja k nasilju in celo poboju političnih nasprotnikov. To tolerirajo tudi tisti, ki so prvi poklicani, da ščitijo Slovenijo kot pravno državo, kjer je spoštovanje človekovih pravic vrhovni zakon.

S sklicevanjem na sicer dragoceno in za demokracijo nujno potrebno svobodo izražanja vseh in ne samo nekaterih pa ni mogoče tolerirati neodgovornega pozivanja k smrti in ubojem. Ubije se samo človeka in umre samo človek. Kdor uporablja te besede za odklanjanje ljudi drugačnega političnega prepričanja, posredno poziva k umoru ljudi, ki ga zastopajo.

Zato bi bilo treba dati jasno politično in kazenskopravno znamenje, da je v svobodoljubni in politično pluralistični državi absolutno nesprejemljivo neodgovorno ščuvanje k likvidaciji legitimnih političnih smeri. Od tod je do nasilja in političnega terorizma samo korak. V Sloveniji kot demokratični, pravni in socialni državi ni nobenega stvarnega povoda za nasilje in vsako pozivanje nanj bi moralo biti deležno ustrezne obravnave preiskovalnih in pravosodnih organov.

IV.
​​»Kulturo smrti« – kakor omalovaževanje človeškega življenja imenuje sv. Janez Pavel II. – na poseben način izraža tudi odnos dela naše politike do dostojnega pokopa žrtev iz grobišč medvojnih in povojnih množičnih pobojev, ki so jih zagrešili komunistični revolucionarji.

Ob prazniku vseh svetih, ko obiskujemo – letos vsaj v duhu – grobove svojih najdražjih, smo še bolj pozorni na to nerešeno vprašanje. Odkrivanje in urejevanje grobov zamolčanih žrtev revolucijskega nasilja se po polževo pomika naprej. Ob tem so malomarnost, zavlačevanje, zamolčevanje in odkrit prezir do pobitih ljudi, med katerimi so tudi naši rojaki in katerih glavna krivda je bila, da so bili na politično »nasprotni strani«, še posebej nedopustni.

A vendar prevladujejo v velikem delu slovenske politične elite in javnih glasil, ki jih slednja nadzira. Vzorčen primer prezira do nedolžnih romskih žrtev daje župan slovenske prestolnice, ko z neprepričljivimi izgovori ne dovoli, da bi bile dostojno pokopane na pokopališču glavnega mesta. Hkrati pa je ista politična in ideološka nomenklatura polna besed o varstvu človekovih pravic in boju za malega človeka.

V prihajajočih dneh se bomo naših rajnih spominjali na poseben način, saj se ne bomo mogli udeležiti skupinskih verskih obredov zanje. Kljub temu pa se rajnih ne bomo nič manj spominjali v svojih molitvah. Spomin nanje bomo počastili tudi s tem, da bomo še odločneje premagovali »kulturo smrti« z zavzemanjem za medsebojno spoštovanje in sodelovanje, za dosledno pravno državo in spoštovanje človeškega življenja tudi pred rojstvom in ob izteku življenja ter ne nazadnje z enotnostjo, solidarnostjo, samodisciplino in medsebojno podporo v boju proti epidemiji.

V Ljubljani, 27. oktobra 2020

Nadškof msgr. dr. Anton Stres,
Predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK

Vir: spletna stran Katoliške Cerkve

Foto: Fernando ZhiminaicelaPixabay

Priporočila Slovenske škofovske konference za obhajanje praznika vseh svetih (1. november) in spomina vseh vernih rajnih (2. november) v času epidemije bolezni COVID-19.

1. Zaradi zdravstvenih razmer se na praznik vseh svetih in spomina vseh vernih rajnih opusti tradicionalno obiskovanje sorodnikov in prijateljev. Verniki naj zasebno ali s člani svoje družine (skupnega gospodinjstva) obiščejo samo grobove v domači župniji oz. znotraj svoje statistične regije in tam molijo za rajne.

2. Duhovniki naj blagoslovijo vse grobove na pokopališču z enega samega mesta (pri pokopališki kapeli ali cerkvi, križu oziroma vežici ali ob vhodu), brez blagoslova posameznih grobov in brez navzočnosti vernikov. Blagoslov grobov naj spremlja zvonjenje zvonov župnijske cerkve in pokopaliških kapel. Tako bodo verniki po domovih z molitvijo lažje spremljali to sveto opravilo.

3. Verniki naj med prazniki v domači župniji opravijo sveto spoved, prejmejo sveto obhajilo, darujejo za svete maše za pokojne, opravijo dobro delo in prejmejo odpustek. Kako prejmemo odpustek, je predstavljeno na spletni strani Katoliške cerkve v Sloveniji. Zaradi trenutnih razmer, ki so posledica pandemije COVID-19, je popolni odpustek za verne rajne podaljšan za ves mesec november.

4. Namesto nakupov cvetja in sveč škofje vabijo vernike, da pri domačem duhovniku darujejo za svete maše (za svoje pokojne sorodnike, za zdravje v družini, za blagoslov pri delu, za srečen zakon, za uspeh v šoli, za starše, za prijatelje itd.). Župniki naj po spletu, e-pošti in socialnih omrežjih župljane povabijo k darovanju za mašne intencije in za vzdrževanje župnije.

5. Škofje vabijo, da se na večer pred praznikom vseh svetih (1. november) in spominom vseh vernih rajnih (2. november) ob 18.00 oglasijo zvonovi po vseh župnijskih cerkvah ter povabijo k družinski in osebni molitvi za rajne (npr. rožni venec).

6. Župniki naj predlog družinske molitve za pokojne za oba večera objavijo na spletni strani svojih župnij. Predlog molitve bo objavljen tudi na spletni strani Katoliške cerkve v Sloveniji: https://katoliska-cerkev.si.

7. Duhovniki, redovniki in redovnice ter verniki naj dosledno uresničujejo državna in cerkvena navodila za preprečevanje epidemije ter ohranitev svojega zdravja in zdravja bližnjih.

Slovenska škofovska konferenca

Vir: katoliska-cerkev.si

Foto: Aleš Čerin

Naša župnija se trenutno nahaja v rdeči epidemiološki regiji. Bratje, ki delujemo v naši župniji, smo na podlagi NAVODIL SLOVENSKIH ŠKOFOV V ČASU EPIDEMIJE COVID-19 z dne 15. oktobra 2020, sprejeli naslednja konkretna navodila za našo župnijo.

Tule najdete nova navodila. Prosimo, da navodila pozorno preberete in se ravnate po njih.

Dragi bratje in sestre, varujte svoje zdravje, zdravje svojih bližnjih, predvsem pa zaupajte v Božjo milost, ki želi delovati tudi v teh težkih trenutkih.

V mesecu oktobru smo – mesecu rožnega venca. Zmolite vsak dan en rožni venec za našo župnijsko skupnost, za vse obolele v naši župniji, njihove svojce. Naj jim dobri Bog nakloni mil potek bolezni brez zapletov in na koncu popolno okrevanje.

Mir in dobro.

Bratje, ki delujemo v vaši župniji

Foto:PIRO4DPixabay, Aleš Čerin

Ob upoštevanju državnih predpisov in seznanitvi pristojnih državnih ustanov ter z namenom preprečitve širjenja epidemije COVID-19 in ohranitve zdravja vernikov slovenski škofje ordinariji sprejemamo naslednja navodila:

I. Navodila za župnije iz statističnih regij, ki so z vladnim odlokom glede zajezitve epidemije Covid-19 označene rdeče

1. Svete maše z ljudstvom so do nadaljnjega odpovedane. Dovoljene so zasebne maše duhovnika brez vernikov.
2. Dovoljena je individualna duhovna oskrba vernikov.

  • Zaradi izrednih razmer lahko verniki, ki se ne morejo udeležiti svete maše, prejmejo sveto obhajilo izven obreda svete maše (prim. rimski obrednik Sveto obhajilo in češčenje evharistične skrivnosti izven maše, Ljubljana 1975).
  • Duhovniki lahko določijo in pravočasno oznanijo posamezne ure (še posebej ob nedeljah), ko lahko vernikom (posameznikom in družinam) podelijo sveto obhajilo in blagoslov, verniki pa lahko darujejo za potrebe Cerkve in prejmejo oznanila.
  • Udeležba pri individualni duhovni oskrbi je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature.
  • Vsak, ki vstopi v cerkev, je sam odgovoren za zaščito pred morebitno okužbo, tako kot to velja za vstopanje v druge javne prostore.
  • Ob vstopu v prostor si mora vsak razkužiti roke, nadeti zaščitno masko in ohranjati dva metra medosebne razdalje (to ne velja za družine in člane istega gospodinjstva).
  • Priporoča se, da imajo vsi duhovniki in verniki na telefonu nameščeno aplikacijo #Ostanizdrav.
  • Če je mogoče, naj verniki zapustijo cerkev pri drugem izhodu oz. vhodu.

3. Cerkve naj bodo odprte za osebno molitev vernikov. Naenkrat je lahko v cerkvi največ deset vernikov, ki upoštevajo določila za preprečevanje epidemije.

4. Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) in zagotovljena razdalja 1,5 metra ter se spovednico redno prezračuje in čisti.

5. Krsti, poroke, prva sveta obhajila, birme in druge župnijske slovesnosti so preloženi na čas, ko se bo epidemiološko stanje izboljšalo oz. ko bo preklican vladni odlok.

6. Cerkveni pogrebi so dovoljeni z upoštevanjem državnih navodil.

7. Kateheza (verouk) se za vse razrede do nadaljnjega izvaja na daljavo. Kateheti po navodilih Slovenskega katehetskega urada pripravijo snov za pouk osnovnošolske kateheze (verouka) po spletu. Župnik spremlja in tedensko preverja potek kateheze na daljavo.

8. Vsa župnijska srečanja (duhovne vaje, zakonske skupine idr.) se izvajajo na daljavo.

II. Navodila za župnije iz statističnih regij, ki so z vladnim odlokom glede zajezitve Covid-19 označene oranžno

1. Sveta maša

Do nadaljnjega vse svete maše potekajo z največ deset verniki. V število deset so vključeni verniki in duhovnik. Prednost pri udeležbi imajo tisti, ki so darovali za mašni namen.

Pri svetih mašah z omejenim številom vernikov so vsi dolžni upoštevati naslednja navodila:

a) Svete maše so lahko samo v cerkvah ali kapelah, izjemoma v drugih prostorih.

b) Udeležba pri svetih mašah je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature.

c) Vsak, ki vstopi v sakralni prostor (cerkev, kapelo, dvorano, kjer poteka bogoslužje itd.), je sam odgovoren za zaščito pred morebitno okužbo, tako kot to velja za vstopanje v druge javne prostore.

d) Ob vstopu v prostor si mora vsak razkužiti roke, nadeti zaščitno masko in ohranjati dva metra medosebne razdalje (to ne velja za družine in člane istega gospodinjstva).

e) Priporoča se, da imajo vsi duhovniki in verniki na telefonu nameščeno aplikacijo #Ostanizdrav.

f) Verniki morajo udeležbo pri sveti maši predhodno najaviti duhovniku (npr. po telefonu, e-pošti, spletnem obrazcu itd.).

g) Vsi prisotni morajo pri vstopu v cerkev oddati svojo telefonsko številko. Duhovnik hrani telefonske številke 30 dni in jih na zahtevo izroči pristojnim državnim ustanovam (NIJZ, policija).

h) Vsi prisotni (udeleženci in duhovnik) morajo ves čas obreda nositi maske, vzdrževati medosebno fizično razdaljo vsaj dva metra in pri prihodu ter odhodu razkužiti roke.

i) Med duhovnikom in verniki naj bo med sveto mašo razdalja vsaj tri metre (razen pri svetem obhajilu).

j) Med sveto mašo ni zborovskega in ljudskega petja. Izjemoma lahko pri sveti maši sodeluje organist.

k) Duhovnik ima med sveto mašo pokrite ciborije s hostijami za vernike.

l) Rokovanje ob pozdravu miru se opusti.

m) Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko. Delivec obhajila pri obhajanju nosi masko. Pred obhajilom in po njem si mora razkužiti roke.

n) Darove za cerkev verniki oddajo v za to določen nabiralnik (košaro).

Po sveti maši je cerkev treba obvezno temeljito prezračiti.

Cerkve naj bodo odprte za osebno molitev vernikov. Naenkrat je lahko v cerkvi največ deset vernikov, ki upoštevajo določila za preprečevanje epidemije.

2. Sveti krsti, poroke, sveta obhajila, birme, spovedovanje ter cerkveni pogrebi

  1. Do nadaljnjega so dovoljeni samo sveti krsti (izven svete maše), poroke in cerkveni pogrebi v zasebnem krogu do deset oseb (vključno z duhovnikom). Pri tem veljajo enaka navodila kot za obhajanje svetih maš.
  2. Podelitev zakramentov prvega svetega obhajila in svete birme je prestavljena na čas, ko bodo zdravstvene razmere to dopuščale oz. ko bo preklican vladni odlok.
  3. Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) in zagotovljena razdalja 1,5 metra ter se spovednico redno prezračuje in čisti.

3. Kateheza (verouk), javne pobožnosti, pastoralna in župnijska srečanja, oratoriji, župnijske slovesnosti, karitativne ustanove in duhovni seminarji

  1. Do preklica je v župnijah, ki so v oranžnih statističnih regijah, dovoljeno izvajanje kateheze (verouka) v skladu z državnimi pravili za osnovne šole.
  2. Dovoljeno je izvajanje kateheze (verouka) do vključno petega razreda osnovne šole. Za ostale razrede se kateheza izvaja na daljavo. Kateheti po navodilih Slovenskega katehetskega urada pripravijo snov za pouk osnovnošolske kateheze (verouka) po spletu. Župnik spremlja in tedensko preverja potek kateheze na daljavo.
  3. Pastoralna in župnijska srečanja do deset oseb so dovoljena pod pogojem, da udeleženci ves čas nosijo zaščitne maske, ohranjajo varnostno razdaljo dva metra in imajo nameščeno aplikacijo #Ostanizdrav.
  4. Do nadaljnjega so preklicana vsa dovoljenja za izvedbo duhovnih seminarjev in predavanj, ki jih izvajajo škofje, duhovniki, redovnice ali redovniki in laiki iz Slovenije ali tujine.
  5. Do nadaljnjega pogostitve ob verskih oz. pastoralnih dogodkih niso dovoljene.
  6. Karitativne ustanove delujejo v skladu z navodili, ki jih izdajo njihova vodstva, ob upoštevanju državnih predpisov.

III. Splošna določila, ki veljajo za vse župnije v Sloveniji (v oranžnih in rdečih statističnih regijah)

  1. Škofje vsem vernikom, ki se ob nedeljah ne morejo udeležiti svetih maš, podeljujejo odvezo od nedeljske dolžnosti (prim. ZCP, kan. 1245).
  2. Verniki, ki se ne bodo udeležili nedeljske svete maše, naj le-to spremljajo po medijih, prejmejo duhovno obhajilo,posvetijo čas molitvi, branju Božje besede ali dobrim delom (prim. ZCP, kan. 1248, § 2). Kjer je mogoče, se lahko udeležijo svete maše med tednom.
  3. Blagoslovljena voda ob vstopu v cerkev ali kapelo mora biti umaknjena. Verniki naj se pri vstopu v cerkev spoštljivo pokrižajo in pokleknejo. Duhovnikom priporočamo, da pokrižanje z blagoslovljeno vodo nadomestijo z obredom nedeljskega blagoslova vode in kropljenjem vernikov od oltarja (prim. Rimski misal, str. 923).
  4. Ko verniki prihajajo v sakralni prostor za bogoslužje ali za zasebno molitev in odhajajo iz njega, naj upoštevajo medosebno razdaljo.
  5. Med sveto mašo ali drugim bogoslužjem zadrževanje v zakristiji ni dovoljeno več kot eni osebi.
  6. Duhovnik, ki je prehlajen, ima vročino oziroma kaže druge simptome bolezni, ne sme maševati z udeležbo vernikov in voditi drugih obredov.
  7. Duhovniki naj ne prenašajo svetih maš po spletu. V veljavi ostanejo obstoječi prenosi svetih maš po televiziji (TV Exodus, TV Slovenija itd.) radiu (Radio Ognjišče, Radio Slovenija itd.) in spletu, ki so namenjeni starejšim in bolnim ter tistim, ki se ne morejo udeležiti svete maše v cerkvi. Župniki pa lahko po elektronskih medijih nagovorijo svoje vernike, z njimi molijo in jih spodbujajo, da bodo čas preizkušnje lažje preživeli.
  8. Na praznik vseh svetih, 1. novembra, in spomina na verne rajne, 2. novembra, letos na pokopališčih in v cerkvah niso dovoljena bogoslužja ali blagoslovi z udeležbo vernikov. Prav tako ni dovoljena organizirana molitev vernikov. Duhovnik naj sam blagoslovi pokopališče pri pokopališki kapeli oz. pri vhodu in povabi vernike, da v domačem krogu molijo za rajne (npr. rožni venec).
  9. Do nadaljnjega je pri bogoslužju prepovedano sodelovanje cerkvenih pevskih zborov in ostalih glasbenih skupin. Prav tako so prepovedane pevske vaje.
  10. Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) in zagotovljena razdalja 1,5 metra ter se spovednico redno prezračuje in čisti. Spovedanec si pred vstopom v spovednico razkuži roke in vanjo vstopa z masko. Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Duhovniki in verniki so to normo dolžni spoštovati. Redna oblika spovedovanja je osebna spoved.
  11. Obhajanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo. Duhovnik med obiskom bolnika na domu nosi masko in si razkuži roke pred obiskom in po njem. Obiski bolnikov za prve petke so dovoljeni.

IV. Vabilo k molitvi (velja za vse statistične regije Slovenije)

Škofje vabijo vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja, naj okrepijo molitev za zdravje, bolnike, zdravstvene delavce in blagoslov našega naroda ter konec pandemije.

Sprejeti ukrepi veljajo do preklica. Če bo prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in zaostrovanja državnih navodil, bo vsak škof ordinarij za svojo škofijo sprejel dodatne omejitve na področju verskega oziroma bogoslužnega življenja župnij.

Duhovnike in druge pastoralne delavce lepo prosimo, da navodila objavijo na župnijskih spletnih straneh in socialnih omrežjih ter v krajši obliki na oglasnih deskah. Dodatne informacije so objavljene na spletni strani SŠK na povezavi: https://katoliska-cerkev.si.

Navodila stopijo v veljavo v petek, 16. oktobra 2020. S tem navodilom prenehajo veljati Navodila slovenskih škofov v slovenskih cerkvah v času krepitve epidemije COVID-19,[2] ki so bila v veljavi od 21. julija 2020.

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

 


Vprašanja in odgovori ob navodilih slovenskih škofov v času epidemije COVID-19

Rdeča regija

Kako lahko prejmem sveto obhajilo v razmerah, ko ni svetih maš?
V svoji župniji se pozanimajte, kdaj bo sveto obhajilo zunaj svete maše. Pred prejemom obhajila sami zmolite kesanje in Očenaš. Po obhajilu vas bo duhovnik blagoslovil.

Kako se lahko izvede sveto obhajilo zunaj svete maše?
Obhajilo izven svete maše je možno prejeti v dveh oblikah:

  • Prva možnost: osebno posameznemu verniku ob vnaprej določenemu času.
  • Druga možnost: ob uri, ko je običajno sveta maša, verniki prihajajo v vrsti z upoštevanjem razdalje dveh metrov do prezbiterija, kjer duhovnik podeli sveto obhajilo, blagoslovi (posameznika ali celo družino), vernik lahko daruje za cerkev in prejme obhajilo ter vzame oznanila. Vernik sam zmoli kesanje in Očenaš pred prejemom obhajila.

Kdo se lahko udeleži obhajila izven svete maše, spovedi in podelitve blagoslova?
Sveto obhajilo izven svete maše v cerkvi ali kapeli lahko prejmejo samo tisti, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature.

Katere ukrepe je dolžan upoštevati posameznik, ki se udeleži obhajila zunaj svete maše?
Ob vstopu v prostor si mora vsak razkužiti roke, nadeti zaščitno masko in ohranjati dva metra medosebne razdalje (to ne velja za družine in člane istega gospodinjstva). Priporoča se, da imajo vsi duhovniki in verniki na telefonu nameščeno aplikacijo #Ostanizdrav. Ob vstopu v cerkev, je vsak sam odgovoren za zaščito pred morebitno okužbo, tako kot to velja za vstopanje v druge javne prostore.

Pod kakšnimi pogoji je lahko individualni vernik pri osebni molitvi v cerkvi?
Upoštevati je potrebno vsa določila za preprečevanje epidemije. Naenkrat je lahko v cerkvi največ deset vernikov, ki upoštevajo določila za preprečevanje epidemije.

Kako je s prejemom zakramenta sv. spovedi?
Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno ob naslednjih pogojih: da je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC folija), zagotovljena razdalja 1,5 metra ter da se spovednico redno prezračuje.

Kakšna so določila glede prvih obhajil, birm, porok?
Prva obhajila, birme in poroke so preloženi na čas, ko se bo epidemiološko stanje izboljšalo oz. ko bo preklican vladni odlok.

So cerkveni pogrebi dovoljeni?
Cerkveni pogrebi so dovoljeni ob upoštevanju državnih navodil.

Kaj je treba upoštevati pri izvajanju verouka (kateheza)?
Kateheza (verouk) se v rdečih statističnih regijah za vse razrede do nadaljnjega izvaja na daljavo. Kateheti po navodilih Slovenskega katehetskega urada pripravijo snov za pouk osnovnošolske kateheze (verouka) po spletu. Župnik nadzoruje in tedensko preverja potek kateheze na daljavo.

Kako je z drugimi župnijskimi dejavnostmi (duhovne vaje, zakonske skupine ipd..)?
Vsa župnijska srečanja (duhovne vaje, zakonske skupine idr.) se izvajajo samo na daljavo.

Oranžna regija

Dovoljene so svete maše s samo 10 verniki. Kako naj duhovnik omeji število vernikov na 10 oseb?
Prednost pri udeležbi imajo tisti, ki so darovali za mašni namen. Z namenom, da ne prihaja do položaja, ko nekateri verniki ne bodo mogli prisostvovati obredom velja določilo, da morajo verniki svojo udeležbo pri sveti maši predhodno najaviti duhovniku (npr. po telefonu, e-pošti, spletnem obrazcu itd.).

Kakšni so pogoji za udeležence svete maše?
Vsi prisotni morajo pri vstopu v cerkev oddati svojo telefonsko številko. Duhovnik hrani telefonske številke 30 dni in jih na zahtevo izroči pristojnim državnim ustanovam. Vsi prisotni (udeleženci in duhovnik) morajo ves čas obreda nositi maske, vzdrževati medosebno fizično razdaljo vsaj tri metre in si pri prihodu v cerkev ter odhodu razkužijo roke. Verniki lahko prejmejo obhajilo samo na roke.

Ali so sveti krsti, poroke, sveta obhajila, birme, spovedovanje ter cerkveni pogrebi dovoljeni v oranžnih statističnih regijah?

  • Do nadaljnjega so dovoljeni samo sveti krsti (izven svete maše), poroke in cerkveni pogrebi v zasebnem krogu do deset oseb (vključno z duhovnikom). Pri tem veljajo enaka navodila kot za obhajanje svetih maš.
  • Podelitev zakramentov prvega svetega obhajila in svete birme je prestavljena na čas, ko bodo zdravstvene razmere to dopuščale oz. ko bo preklican vladni odlok.
  • Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) in zagotovljena razdalja 1,5 metra ter se spovednico redno prezračuje in čisti.

Kako je z veroukom v oranžnih statističnih regijah?
Dovoljeno je izvajanje kateheze (verouka) do vključno petega razreda osnovne šole. Za ostale razrede se kateheza izvaja na daljavo.

Ali imamo lahko v župniji zakonske skupine, duhovne vaje, seminarje?
Pastoralna in župnijska srečanja do deset oseb so dovoljena pod pogojem, da udeleženci ves čas nosijo zaščitne maske, ohranjajo varnostno razdaljo dva metra in imajo nameščeno aplikacijo #Ostanizdrav.

Splošna vprašanja – veljajo za oranžne in rdeče statistične regije

Kako naj izpolnim nedeljsko dolžnost obiska svete maše, če ni več svetih maš?
Škofje v takšnih primerih do preklica vsem vernikom, ki se ob nedeljah ne morejo udeležiti svetih maš, podeljujejo odvezo od nedeljske dolžnosti (prim. ZCP, kan. 1245). Verniki, ki se ne bodo udeležili nedeljske svete maše, naj le-to spremljajo po medijih, prejmejo duhovno obhajilo, posvetijo čas molitvi, branju Božje besede ali dobrim delom (prim. ZCP, kan. 1248, § 2). Kjer je mogoče, se lahko udeležijo svete maše med tednom.

Kako je s prenosi svetih maš po spletu?
Duhovniki naj ne prenašajo svetih maš po spletu. V veljavi ostanejo obstoječi prenosi svetih maš po televiziji (TV Exodus, TV Slovenija itd.) radiu (Radio Ognjišče, Radio Slovenija itd.) in spletu, ki so namenjeni starejšim in bolnim ter tistim, ki se ne morejo udeležiti svete maše v cerkvi. Župniki pa lahko po elektronskih medijih nagovorijo svoje vernike, z njimi molijo in jih spodbujajo, da bodo čas preizkušnje lažje preživeli.

Kako bo z blagoslovi grobov in bogoslužjem na pokopališčih za 1. in 2. november?
Na praznik vseh svetih, 1. novembra, in spomina na verne rajne, 2. novembra, letos na pokopališčih in v cerkvah niso dovoljena bogoslužja ali blagoslovi z udeležbo vernikov. Prav tako ni dovoljena organizirana molitev vernikov. Duhovnik naj sam blagoslovi pokopališče pri pokopališki kapeli oz. pri vhodu in povabi vernike, da v domačem krogu molijo za rajne (npr. rožni venec).

Kako je s prejemanjem zakramenta bolniškega maziljenja?
Obhajanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo. Duhovnik med obiskom bolnika na domu nosi masko in si razkuži roke pred obiskom in po njem. Obiski bolnikov za prve petke so dovoljeni.

Kako je z zborovskim petjem pri sv. maši?
Med sv. mašo ne sme biti ne zborovskega ne ljudskega petja, izjema je lahko le igranje na orgle. Pevske vaje so do nadaljnjega prepovedane.

Kje lahko dobim molitev za zdravje?
Molitev je objavljena na spletni strani Katoliške cerkve v Sloveniji.

Foto: Elvisfotos, Cathopic

15-letni mladenič, računalničar, zaljubljen v evharistijo in Jezusa, beatificiran v blaženega. Poglejte si video o njegovem življenju.

Carlo Acutis se je rodil leta 1991 v Londonu, kjer sta se zaradi dela nahajala njegova starša. Kmalu po rojstvu se je družina preselila v Milano, kjer je odraščal. Že kot otrok si je prizadeval živeti prijateljstvo z Jezusom in gojiti sinovsko ljubezen do Device Marije.

Zbolel je za smrtonosno obliko levkemije (Akutna mieloična levkemija), kar je živel kot preizkušnjo, ki jo je daroval za papeža in Cerkev. Umrl je 12. oktobra 2006 v bolnišnici v Monzi, star 15 let.

Od aprila 2019 se njegovi posmrtni ostanki nahajajo v cerkvi Svete Marije Velike v Assisiju.

Nočem iti v vice! Hočem iti naravnost v nebesa.

Kardinal Becciu, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, je povedal, zakaj je Carlo Acutis zgled vere ne le za današnje mlade, ampak za vse: »Pretresljiva je zrelost tega fanta. Umrl je pri 15 letih in izredno dobro je poznal vero. Ko je bil še deček, se je zaljubil v evharistijo, pobožnost je gojil tudi do Marije. Bil je katehet, najstnikom je znal predati vero, ne samo preko srečanj, ampak je uporabljal tudi tehnologijo. Naredil je računalniški projekt o različnih tematikah vere, imel je spletno stran o evharističnih čudežih. Ta fant je torej živel svojo vero v polnosti. Izredno močne so tudi njegove besede v zadnjih dneh življenja. Dejal je namreč: “Vse svoje trpljenje želim podariti za Gospoda, za papeža in za Cerkev. Nočem iti v vice; hočem iti naravnost v nebesa.” To je rekel pri 15 letih! Takšne besede mladega fanta nas pretresejo in mislim, da nas vse spodbuja, naj ne vzamemo svoje vere za šalo, ampak zares.«

Okušal raj s posvečanjem drugim

Carlova ljubezen do Jezusa je spodbujala otroke, ki jih je srečeval pri verouku. Prepričala je tudi hišnega pomočnika, ki se je spreobrnil in postal kristjan, ter uboge, s katerimi je preživljal čas v eni izmed milanskih karitativnih ustanov.

V zgolj 15 letih življenja je tako okušal raj s tem, ko se je posvečal drugim ter želel preko novih tehnologij svetu pokazati lepoto Božje besede, okrepčilo, ki ga prinaša molitev rožnega venca ter pomen evharistije, njegove »avtoceste v nebesa«.

Beatifikacija v Assisiju

Njegova beatifikacija je potekala v soboto, 10. oktobra 2020 v Assisiju, kjer je tudi pokopan. Tamkajšnji škof, msgr. Domenico Sorrentino, je dejal, da ta dogodek predstavlja žarek svetlobe v teh mesecih, v katerih smo se soočali s samoto in oddaljitvijo.

V tem času smo mogli izkusiti najbolj pozitiven vidik interneta, tehnologije, za katero je bil Carlo posebej nadarjen. Po škofovem mnenju bo njegova beatifikacija spodbuda za vse.

Čudež v Braziliji

Za Božjega služabnika je bil razglašen 5. julija 2018. Skoraj leto dni kasneje so njegove posmrtne ostanke prenesli v Svetišče razlastitve v Assisiju.

Čudež, ki je bil priznan na njegovo priprošnjo, se je zgodil v Braziliji leta 2013. Gre za otroka, ki je imel hude motnje na prebavnem aparatu, z redko prirojeno anatomsko nepravilnostjo trebušne slinavke, vendar pa ni bil operiran. Družina in njena župnija so molili h Carlu, da bi bil otrok rešen.

Sreča je pogled, usmerjen k Bogu

»Res je, da te digitalni svet lahko postavi pred tveganje zapiranja vase, osamitve ali praznega užitka. A ne pozabi, da obstajajo mladi, ki so tudi v teh okoljih ustvarjalni in včasih genialni.« Tako je zapisal mladim papež Frančišek v posinodalni apostolski spodbudi Christus vivit.

Sveti oče je Carla navedel kot zgled, kako zdravo uporabljati medije. Zahvaljujoč njegovemu navdušenju za računalništvo je naredil razstavo o evharističnih čudežih, ki je obkrožila ves svet in preko katere je želel drugim povedati o veselju nad konkretnim srečanjem z Jezusom.

»Vsi se rodijo kot originali, vendar pa mnogi umrejo kot fotokopije,« je geslo, ki ga je Carlo rad ponavljal. Prav tako je večkrat rekel, da je »žalost pogled, usmerjen vase, medtem ko je sreča pogled, usmerjen k Bogu.«

Gre za izraze močne in resnične vere, ki jo je petnajstletnik, ki je imel srce odprto za Boga, živel v polnosti svojega življenja.

Vir: Vatican News

Foto: Radio Ognjišče

Poslanica nadškofa msgr. Stanislava Zoreta v podporo ukrepom za preprečevanje okužb s koronavirusom.

Dober dan. Morda se vam zdi čudno, da vas nagovarjam z masko na obrazu. Je čudno, če na to gledamo, kakor smo gledali takrat, ko smo maske na obrazih videli samo pri ljudeh iz drugih kultur in drugih okolij. Danes pa v tej globalni resničnosti koronavirusa maska na obrazu ni nič čudnega tudi pri nas.

Rad bi se zahvalil vsem tistim, ki z molitvijo in prošnjo k Bogu podpirate vse tiste, ki so se in se še vedno z vsemi močni trudijo, da bi naše življenje v zelo spremenjenih razmerah lahko potekalo kolikor toliko nemoteno. Večkrat slišimo, da delajo s skrajnimi močmi. Spoštujmo njihovo delo s tem, da sledimo njihovim navodilom.

Zahvaljujem se vsem vernikom, ki se zavedajo, kako dragoceno je naše srečevanje pri maši in drugih obredih. Brez te bližine je naše krščanstvo podhranjeno, do neke mere invalidno. Ker veste, da Cerkev živi v občestvu, ste sprejeli tudi nošenje maske. Potolažen sem in pomirjen, ko pridem v različne skupnosti in vidim, da ljudje praktično sto odstotno upoštevate navodila zdravstvene stroke in politike.

Zelo dobro vem, da nam je maska odveč in pogrešamo čas, ko smo se lahko srečevali brez nje. Vem, da tudi vi slišite različna mnenja, ki govorijo o nepotrebnosti maske in vseh drugih ukrepov za omejitev možnosti okužbe. Bodimo kristjani pri odnosu do vseh teh mnenj med tistimi, ki upoštevajo razum, znanost in strokovnost – in ta nam pravi, da je najboljše zaščitno sredstvo maska in razkuževanje. Nevšečnost, ki nam jo morda povzroča maska, naj bo izraz solidarnosti s tistimi, ki so zboleli in tistimi, ki se z boleznijo srečujejo pri svojem delu.

Povabim vas, da poživimo in okrepimo molitve in prošnje za vse tiste, ki se spopadajo z boleznijo. Na poseben način Bogu priporočajmo bolnike in tiste, ki skrbijo zanje. Ljubeče ga prosimo za vse umrle. Tudi to oblikuje občestvo med nami.

Hvala vam, da nosite masko, da upoštevate vse varnostne ukrepe in na ta način v dejanjih živite ljubezen do bližnjega.

Marija, zdravje bolnikov, prosi za nas.

Msgr. Stanislav Zore

Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Video

Vir: Katoliška cerkev 

Br. Ambrož Brezovšek je v domači župnijski cerkvi sv. Jerneja v Vojniku obljubil večno zvestobo Bogu.

Ambrož Brezovšek je kar nekaj let na Radiu Ognjišče deloval kot tehnik, nekajkrat se je preizkusil tudi pred mikrofonom. Pot pa ga je vodila med brate kapucine, v bratsko skupnost. Svoja vzgojna in študijska leta je preživel v samostanih v Italiji – Lendinara, Tortona in Milano. Po večnih zaobljubah reda mlajših bratov svetega Frančiška Asiškega bo študij nadaljeval na Teološki fakulteti v Ljubljani.

Pot v nebesa vodi vsakega izmed nas

Kot je v pridigi včerajšnje slovesnosti dejal predstojnik bratov kapucinov br. Vlado Kolenko je br. Ambrož svoj »DA« izrekel za vse življenje in se ne bo končal ob zemeljskem koncu, ampak je odločilen za njegovo večno življenje.

»Nebesa zagotavlja naš redovni ustanovitelj sv. Frančišek, ki je šel po tej poti, po kateri nas vodita naše vodilo in konstitucije in nam pravi, to je ena izmed poti. Če jo vzameš resno, z vsem srcem, vodi v nebesa. In to je pot redovništva. Pot v nebesa vodi vsakega kapucina in vsakega izmed nas.«

Gospod čaka na primeren trenutek

Spomnil je na Ambroževo pismo in prošnjo za sprejem v njihov red. Takrat je omenil, da ga je Gospod klical že prej, še preden mu je lahko odgovoril.

»Tudi mnogi mladi ravnajo podobno. Koliko energije je potrebno, da se prekrije ali zatre ta klic, ki je globoko v srcu. Minevala so leta in dogodki, počel si lepe in prijetne stvari, globoko v srcu pa je ostajal klic. Gospod pa je čakal na tisti primeren trenutek, ko človek vidi, da se nima več smisla upirati Gospodu, ki je največja Ljubezen. Ker Gospodova ljubezen je velika, nekaj tako velikega, da si lahko zapustil svoje misli, načrte, kariero, človeško ljubezen in mu rekel, »da, za Teboj želim iti, Gospod. Kako se bo to zgodilo, kam vse me bo vodila moja pot, ne vem, ampak Tebi se izročam.««

Ambrožev znameniti stavek »pa zaka?« kot spodbuda za vse

Kar hitro po njegovi odločitvi ga je pot pripeljala v samostan, kjer je začel odkrivati redovništvo, kdo so kapucini, je opisoval br. Kolenko.

»Verjetno si tudi ti premišljeval, kdo sploh sem jaz, da se je Gospod ozrl name in me poslal v ta vinograd. Je tukaj moje mesto? In ko si stopal na pot vzgoje, so vzgojitelji prepoznali, da si na pravem mestu in je to prava pot. Verjetno pa danes ne bi izrekel svojega »DA«, če bi ti vzgojitelji o nekaterih stvareh samo govorili. Gotovo si vse to povezoval z realnim življenjem. Radoveden kot si, si velikokrat hotel vedeti, zakaj so stvari takšne kot so. Velikokrat si izrekel tisti tvoj znameniti »pa zaka?« In prav je tako. Velikokrat se tudi bratje premalokrat sprašujemo zakaj. Zakaj tako živimo, zakaj tako delujemo, zakaj tako govorimo, zakaj smo bolj evangeljski … In prepričan sem, da boš tudi ti mnogim pomagal, bratom in drugim ljudem, jih dvigal in jih s svojim optimizmom in dobro voljo vlival pogum in podajal roko.«

Na vprašanje »pa zaka?« ljudje nimamo vedno odgovora, Bog pa ga ima

»Bog ti je v življenju dal darove in talente, da jih boš lahko delil z drugimi. Prepričan sem, da si v tem času zorenja videl, kaj je tisti zaklad, za katerega si prodal vse in mu želiš slediti. Uboštvo, pokorščina in čistost naj bodo sredstva, da boš lažje sledil Gospodu in lažje živel ter izpolnjeval evangelij. Na tvoje vprašanje »pa zaka?«, ljudje nimamo vedno odgovora, Boga pa ga ima.

Mogoče ga ne bo razodel takoj, zagotovo pa v večnosti. Naj bo tvoj »DA« v pomoč vsem, nam in tistim, ki jih Bog kliče, da bomo zmogli vsak dan izrekati svoj »DA« Gospodu,« je s svojim razmišljanjem pridigo zaključil br. Vlado Kolenko.

Fotogalerija

Vir: Spletna stran Radia Ognjišče

Foto: Rok Mihevc

V naši cerkvi smo na Mali šmaren, 8. septembra 2020, ustanovili novo molitveno skupino. Ustanovil jo je pater in eksorcist Rozo Palić iz Trsta. Namenjena je vsem, ki želijo poglobiti svoj osebni odnos z Bogom.

  • Ob torkih o 19.45 v župnijski cerkvi sv. Štefana
  • Molitveno skupino duhovno spremlja brat Luka Modic.

Kako se moli?

Molitvene skupine »Bog je ljubezen« obstajajo že vrsto let in so razširjene v več državah v Evropi in po svetu. Njihovo poslanstvo in cilj je hoditi po poti svetosti in ozdravljenja na podlagi petih duhovnih korakov. Osrednji poudarek molitve je na Božji besedi naslednje nedelje, srečanje pa zmeraj začenjamo s posvetilnimi molitvami Jezusovemu in Marijinemu srcu ter kličemo Svetega Duha.

Da svoja srca pripravimo na srečanje z Gospodom v Božji besedi, se najprej v tišini spomnimo na svoje padce, ki nas zavedejo v greh in jih v srcu obžalujemo. Vse kar obtežuje naša življenja, čutenja, misli, vse kar nam zapira našo življensko pot, izročimo Jezusu. S tem ga povabimo v naše težave in ga prosimo, da nam jih pomaga reševati.

Na Gospodov dan se pripravimo z branjem in premišljevanjem beril, psalma in evangelija prihajajoče nedelje. Nedeljska Božja beseda je skrbno izbrana in vsakogar nagovarja glede na trenutek, v katerem se nahaja v svojem življenju. Božji besedi pozorno prisluhnemo, da lahko slišimo, kaj odmeva v našem srcu. To so besede, po katerih nam govori Gospod. Beseda ali stavek, ki sta nas najbolj nagovorila, sta pomembna za naše življenje, zato med tednom opazujemo znamenja, ki so s tem povezana.

Med molitvijo imamo tudi priložnost, da pred Jezusa v Najsvetejšem zakramentu prinesemo svoje prošnje. Bog je ljubeči Oče, ki nam želi le dobro in komaj čaka, nas usliši. V zavedanju, da je vse, kar imamo in smo velik Božji dar, je prav, da se Gospodu zahvalimo za mnoge prejete dobrote. Zahvaljujemo se za vse, kar smo že prejeli in kar še bomo.

Ob zaključku srečanja, ko je Božja beseda že dobila pomembno mesto v življenju zbranih bratov in sester, je dozorel trenutek za blagoslavljanje. S tem se odpiramo polnosti Božje milosti, ki naj z blagoslovom zaobjame vse potrebe Cerkve in sveta. Gospod po svoji ljubezni, milosti in vsemogočnosti blagoslovi vse; naše domove, družine, skupnosti, Cerkev, domovino, stvarstvo, bolnike, osamljene – vse, kar živimo in nas obdaja.

Molitev spremlja petje in češčenje Jezusa v Najsvetejšem zakramentu.

Prisrčno vabljeni!

Roža Brezovar in Barbara Sosič

Foto: Congerdesign, Pixabay

Saj bi rožni venec bolj pogosto molili, pa imamo težave s tem kako se ga pravilno moli. 

Na prenovljeni strani, v obliki pregledne tabele, podajamo informacije o tem kateri dan v tednu se moli kateri del rožnega venca, s katerimi prošnjami in skrivnostmi.

Seveda podajamo tudi kako se moli celotni rožni venec – vsi štirje deli in katere molitve sodijo zraven in kdaj.

Povemo tudi nekaj o njegovi zgodovini in o tem kako je molitev cenil sv. papež Janez Pavel II., ki je po dolgih stoletjih treh delov rožnega venca (veseli, žalostni, častitljivi), dodal še četrtega (svetli).

Poudarimo pa tudi pomen molitve rožnega venca v današnjih dneh – rožni venec je na videz dolgočasna molitev ponavljanja.

Povezava na prenovljeno stran

Naj vam molitev rožnega venca prinese mir v vaša srca in naj vam pomaga, da na poti upodabljanja po Jezusu Kristusu rastete naproti cilju, ki je svetost.

OPOMBA: Stran dobro deluje tudi na telefonu.

Foto: Angelo Senchuke, Cathopic

Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je objavila pismo predsednikom škofovskih konferenc Katoliške cerkve o obhajanju bogoslužja med in po pandemiji COVID-19 z naslovom: Z veseljem se vrnimo k evharistiji! Papež Frančišek je na avdienci kardinalu Robertu Sarahu, prefektu omenjene Kongregacije, 3. septembra 2020 odobril objavo pisma.

Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov
Prot. št. 432/20

Z veseljem se vrnimo k evharistiji!

Pismo o obhajanju bogoslužja med in po pandemiji COVID-19 predsednikom škofovskih konferenc Katoliške cerkve

Pandemija, ki je posledica virusa COVID-19, je povzročila preobrate ne samo v družbenih, družinskih, gospodarskih, vzgojnih in delovnih dinamikah, ampak tudi v življenju krščanske skupnosti, vključno z liturgično razsežnostjo. Da bi virusu odvzeli prostor širjenja, je bila potrebna ostra socialna razdalja, ki je učinkovala na temeljno potezo krščanskega življenja: »Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, sem jaz sredi med njimi« (Mt 18,2); »Bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in molitvah. Vsi verniki so se družili med seboj in imeli vse skupno« (Apd 2,42-44).

Skupnostna razsežnost ima teološki pomen: Bog je odnos Oseb v Sveti Trojici; človeka ustvari v dopolnjujoči se odnosnosti med moškim in žensko, kajti »ni dobro za človeka, da je sam« (1 Mz 2,18), vstopi v odnos med moškim in žensko in tudi njiju kliče v odnos z Njim: kot je dobro spoznal sv. Avguštin, je naše srce nemirno, dokler se ne spočije v Njem (prim. Izpovedi, I, 1). Gospod Jezus je svoje javno delovanje začel tako, da je poklical k sebi skupino učencev, da bi delili z njim življenje in oznanilo Kraljestva; iz te male črede se je rodila Cerkev. Za opis večnega življenja Sveto pismo uporablja podobo mesta: nebeški Jeruzalem (prim. Raz 21); mesto in skupnost ljudi, ki med seboj delijo vrednote, temeljne človeške in duhovne resničnosti, kraje, čase in organizirane dejavnosti in ki sodelujejo pri gradnji skupnega dobrega. Medtem ko so pogani gradili templje, posvečene njihovim božanstvom, do katerih ljudje niso imeli dostopa, so kristjani takoj, ko so uživali svobodo bogoslužja, gradili kraje, ki so bili domus Dei et domus ecclesiae, kjer so se verniki lahko prepoznali kot Božja skupnost, kot ljudstvo, sklicano za bogoslužje in postavljeno v sveti zbor. Zato Bog lahko razglasi: »Jaz sem tvoj Bog in ti boš moje ljudstvo« (prim. 2 Mz 6,7; 5 Mz 14,2). Gospod ostaja zvest svoji zavezi (prim. 5 Mz 7,9) in zato Izrael postane Božje prebivališče, svet kraj njegove navzočnosti v svetu (prim. 2 Mz 29,45; 4 Mz 26,11-12). Zaradi tega Gospodova hiša predpostavlja prisotnost družine Božjih otrok. Tudi danes v molitvi posvetitve nove cerkve škof prosi, da bi bila to, kar po svoji naravi mora biti:

»[…] naj bo za vedno svet prostor […]
Tukaj naj voda božje milosti izmiva grehe ljudi,
da se bodo tvoji otroci, odmrli grehu,
prerajali za nebeško življenje.
Tukaj naj tvoji verniki
ob oltarni mizi obhajajo spominski obred velike noči
in se nasičujejo s Kristusovo besedo in njegovim Telesom.
Tukaj naj odmeva prijetna hvalna daritev,
angelskemu petju naj se pridružijo človeški glasovi
in naj se za rešitev sveta dviga nenehna molitev.
Tukaj naj ubogi dobivajo usmiljenje,
stiskani prihajajo do prave svobode
in vsi ljudje prejemajo dostojanstvo tvojih otrok,
dokler veseli ne dospejo do onega Jeruzalema, ki je zgoraj.«

Krščanska skupnost ni nikoli iskala osamitve in iz cerkve ni nikar naredila mesta z zaprtimi vrati. Kristjani, ki so bili vzgojeni za vrednoto skupnostnega življenja in iskanje skupnega dobrega, so si vedno prizadevali za vključitev v družbo, čeprav so se zavedali drugačnosti: biti v svetu, ne da bi mu pripadali in ne da bi se omejili nanj (prim. Pismo Diognetu, 5-6). Tudi v pandemičnem izrednem stanju je se pokazal čut velike odgovornosti: v poslušanju in sodelovanju z civilnimi oblastmi in s strokovnjaki so bili škofje in njihove ozemeljske konference pripravljeni sprejeti težke in boleče odločitve, vse do daljše prekinitve sodelovanja vernikov pri obhajanju evharistije. Ta kongregacija se globoko zahvaljuje škofom za prizadevanje in napor, ko so na najboljši možni način skušali dati odgovor na nepredvidene in zapletene razmere.

Takoj pa, ko bodo okoliščine to dopuščale, se je treba nujno in neodložljivo vrniti k normalnosti krščanskega življenja, v katerem je cerkvena stavba kot dom, obhajanje bogoslužja, zlasti evharistije, pa kot »vrhunec, h kateremu teži delovanje Cerkve, in hkrati vir, iz katerega izvira vsa njena moč« (Sacrosanctum Concilium, 10).

Zavedajoč se dejstva, da Bog nikdar ne zapusti človeštva, ki ga je ustvaril, in da tudi najhujše preizkušnje lahko rodijo sadove milosti, smo sprejeli oddaljenost od Gospodovega oltarja kot čas evharističnega posta, koristnega za ponovno odkritje njegovega življenjskega pomena, lepote in neizmerne dragocenosti. Takoj ko bo mogoče, pa se moramo vrniti k evharistiji z očiščenim srcem, z obnovljenim začudenjem, s povečano željo, da bomo srečali Gospoda, da bomo z njim, da ga bomo prejeli, da bi ga nesli bratom s pričevanjem življenja, polnega vere, ljubezni in upanja.

Ta čas pomanjkanja nam lahko da milost za razumevanje srca naših bratov mučencev v Abiteni (začetek 4. stoletja), ki so svojim sodnikom, čeprav so bili pred zanesljivo smrtno obsodbo, z vedro odločnostjo odgovorili: »Sine Dominico non possumus«. Absolutnega non possumus (ne moremo) in jasnosti pomena samostalnika srednjega spola Dominicum (kar je Gospodovega) ni mogoče prevesti z eno samo besedo. Kratek izraz povzema veliko bogastvo odtenkov in pomenov, ki se danes ponujajo naši meditaciji:
– Ne moremo živeti, biti kristjani, popolnoma uresničiti svoje človečnosti in želja po dobrem in sreči, prebivajočih v srcu brez Gospodove besede, ki v obhajanju bogoslužja privzame telo in postane živa beseda, ki jo Bog izgovarja za tistega, ki danes svoje srce odpre poslušanju;
– Ne moremo živeti kot kristjani, ne da bi bili deleži žrtve Križa, v kateri se Gospod Jezus daje brez zadržkov, da bi s svojo smrtjo rešil človeka, ki je umrl zaradi greha; Odrešenik pridružuje sebi človeštvo in ga vodi nazaj k Očetu; v objemu Križanega najde luč in tolažbo vsako človeško trpljenje;
– Ne moremo brez evharistične gostije, Gospodove mize, h kateri smo povabljeni kot sinovi in bratje, da bi prejeli istega vstalega Kristusa, navzočega v telesu, krvi, duši in božanstvu, v tistem nebeškem Kruhu, ki nas podpira v veselju in naporih zemeljskega romanja;
– Ne moremo brez krščanske skupnosti, Gospodove družine: potrebno je, da srečamo brate, ki z nami delijo Božje otroštvo, bratstvo s Kristusom, poklicanost in iskanje svetosti in odrešenja njihovih duš v bogati različnosti let, osebnih zgodb, karizem in poklicev;
– Ne moremo brez Gospodove hiše, ki je naša hiša, brez svetih krajev, kjer smo se rodili v veri, kjer smo odkrili previdnostno Gospodovo navzočnost in odkrili njegov usmiljeni objem, ki dviga padle, kjer smo posvetili svojo poklicanost redovniški hoji za Njim ali poročenosti, kjer smo prosili in se zahvaljevali, se veselili in jokali, kjer smo Očetu zaupali svoje drage, ki so dopolnili svoje zemeljsko romanje;
– Ne moremo brez Gospodovega dneva, brez nedelje, ki daje luč in smer zaporedju delovnih dni ter družinskim in družbenim odgovornostim.

Čeprav mediji opravljajo dragoceno služenje bolnim in tistim, ki jim je onemogočeno, da bi šli v cerkev, in so nudili veliko uslugo s prenašanjem svete maše v času, ko ni bilo možnosti, da bi jo obhajali skupnostno, pa noben prenos ni primerljiv z osebnim sodelovanjem in ga ne more nadomestiti. Nasprotno, zgolj ti prenosi sami na sebi nas predstavljajo tveganje, da nas oddaljijo od osebnega in intimnega srečanja z učlovečenim Bogom, ki se nam ni izročil na virtualen način, ampak stvarno, rekoč: »Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem« (Jn 6,56). Ta telesni stik z Gospodom je življenjskega pomena, je nepogrešljiv in nenadomestljiv. Ko bodo ugotovljene in sprejete konkretno izvedljive rešitve za zmanjšanje okužbe z virusom na minimum, je potrebno, da vsi ponovno zasedejo svoje mesto v zboru bratov, da ponovno odkrijejo nenadomestljivo dragocenost in lepoto obhajanja bogoslužja, z okužbo navdušenja spet pokličejo in privabijo malodušne in prestrašene brate in sestre, ki so predolgo odsotni ali raztreseni.

Ta dikasterij namerava poudariti nekatera načela in predlagati nekaj smernic za delovanje, da bi spodbudili hitro in zanesljivo vrnitev k obhajanju evharistije.

Potrebna pozornost na higienske in varnostne predpise ne more voditi k sterilizaciji gest in obredov, k ustvarjanju, pa čeprav nezavednemu, strahu in negotovosti v vernikih.

Zaupamo v preudarno a odločno ravnanje škofov, da sodelovanje vernikov pri obhajanju evharistije javne oblasti ne bi opredelile kot »zbiranje« in da ga ne bi imeli za primerljivega ali celo podrejenega rekreativnim zbiranjem.

Bogoslužni predpisi niso materija, o kateri bi lahko sprejemale zakone civilne oblasti, ampak samo pristojne cerkvene oblasti (prim. Sacrosanctum Concilium, 22).

Sodelovanje vernikov pri obhajanju bogoslužja je treba olajšati, vendar brez improviziranih obrednih poskusov ter v polnem upoštevanju predpisov, ki so v bogoslužnih knjigah in urejajo njegov potek. V bogoslužju, ki je doživetje sakralnosti, svetosti in lepote, ki spreminja, vnaprej okušamo harmonijo večne blaženosti: skrbimo torej za dostojanstvo krajev, svete opreme, načinov obhajanja v skladu z zanesljivim pojasnilom 2. vatikanskega koncila: »Obredi naj sijejo od plemenite preprostosti« (Sacrosanctum Concilium, 34).

Vernikom je treba priznati pravico do prejemanja Kristusovega Telesa in do češčenja v evharistiji navzočega Gospoda na predvidene načine, brez omejitev, ki presegajo to, kar predvidevajo higienski predpisi, ki so jih izdale civilne oblasti ali škofje.

Verniki v obhajanju evharistije častijo vstalega Jezusa, ki je navzoč; vidimo, s kakšno lahkoto se izgubi čut češčenja, molitev češčenja. Prosimo pastirje, naj v svojih katehezah vztrajajo na potrebnosti češčenja.

Varno načelo, da se ne zmotimo, je pokorščina. Pokorščina pravilom Cerkve, pokorščina škofom. V težkih časih (pomislimo na primer na vojne, na pandemije) lahko škofje in škofovske konference dajo začasna določila, ki jih moramo ubogati. Pokorščina varuje zaklad, ki je bil zaupan Cerkvi. Ukrepi, ki jih zapovedo škofje in škofovske konference, prenehajo, ko se stanje normalizira.

Cerkev bo še naprej varovala človeško osebo v njeni celoti. Pričuje o upanju, vabi nas k zaupanju v Boga, opominja nas, da je zemeljsko bivanje pomembno, a da je veliko bolj pomembno večno življenje: naš cilj, naša poklicanost je, da bi svoje življenje delili z Bogom za vso večnost. To je vera Cerkve, ki so jo skozi stoletja izpričevale trume mučencev in svetnikov, pozitivno sporočilo, ki nas osvobaja enodimenzionalnih enostranskosti in ideologij. Dolžni skrbi za javno zdravje Cerkev pridružuje oznanilo in spremljanje duš k večnemu življenju. Z zaupanjem se torej še naprej izročajmo Božjemu usmiljenju, prosimo za pomoč blažene Device Marije, ki je salus infirmorum in auxilium christianorum, za vse tiste, ki jih trdo preizkuša pandemija in kakršna koli druga nadloga, bodimo stanovitni v molitvi za tiste, ki so zapustili to življenje, in istočasno obnavljajmo sklep, da bomo priče Vstalega in oznanjevalci trdnega upanja, ki presega meje tega sveta.

V Vatikanu, 15. avgusta 2020

Praznik vnebovzetja blažene Device Marije

Papež Frančišek je na avdienci podpisanega kardinala prefekta Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov 3. septembra 2020 odobril to pismo in ukazal njegovo objavo.

Robert kard. Sarah, prefekt

Vir: Katoliška Cerkev