Pred mesecem dni sem na duhovnih vajah spoznal duhovnega pisatelja in norveškega škofa Erica Vardna, (prej je bil opat trapistovskega samostana) ki je imel v Stični duhovne vaje za duhovnike in redovnike. Ob koncu februarja pa je imel v Rimu duhovne vaje za papeža in kardinale.
O svojem spreobrnjenju je za Družino zapisal naslednje.
Kaj vas je privedlo k osebni veri in v Katoliško Cerkev?
Več stvari. Bil sem radoveden najstnik, veliko sem bral. Vero sem srečal v romanih, v poeziji. Hermann Hesse je bil eden takšnih avtorjev. Odločilna zame pa je bila glasba – in sicer druga simfonija Gustava Mahlerja. O tem sem pisal v knjigi Razbitje osamljenosti, ki je prevedena v slovenščino (založba Družina). Ob poslušanju te glasbe se je v meni nekaj močno premaknilo in razodelo nekaj drugega, navzočnost nečesa ali nekoga. Globoko sem bil prepričan, da je v meni nekaj, kar je večje od mene. To me je spodbudilo k iskanju. Petnajst let sem imel. Leto pozneje sem odšel v Wales v mednarodno šolo, kjer sem se srečal z veliko raznolikostjo kultur in ver. Prijateljski pogovori so imeli velik vpliv. Najprej sem Katoliško Cerkev odkrival prek prijateljstva, potem pa tudi po izkušnji liturgije in meniškega življenja.
Nekaj člankov o njem pa lahko preberete na teh povezavah
Tukaj pa lahko prislunnete 2. Mahlerjevi simfoniji o “Vstajenju”, ob kateri se je Eric Varden spreobrnil
Naslovna fotografija: Vatican foto
Pusti komentar
Se želite pridružiti pogovoru?Vabljeni ste, da prispevate!