Svete maše
- Štepanja vas:
– Delavniki: 8.00 (razen ob ponedeljkih) in 19.00
– Nedelja: 6.30, 8.00, 9.15, (ob lepem vremenu zunaj na travniku) 10.30 in 19.00
– Zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.15, 10.30, 19.00
Od 1. 7. do 31. 8. med tednom ni jutranje svete maše. - Bizovik:
– Delavniki: torek, četrtek: 19.00 (od 1. oktobra do 1. aprila: 18.00)
– Nedelja: 9.15 (ob lepem vremenu pred cerkvijo)
– Zapovedani prazniki: 9.15
– Nezapovedani prazniki: 19.00 (zimski čas: 18.00)
– Od 1. 6. do 31. 8. ni svetih maš med tednom.
Zadnje novice
- Oznanila: KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA (24. 11. 2024)23.11.2024
- NOVI PAPEŠKI PRIDIGAR JE KAPUCIN BR. ROBERTO PASOLINI17.11.2024
- INTERVJU V DRUŽINI Z BR. AMBROŽEM BREZOVŠKOM17.11.2024
- Oznanila: 33. NEDELJA MED LETOM (17. 11. 2024)16.11.2024
- DIAKONSKO POSVEČENJA BR. DOMINIKA PAPEŽA V AMBRUSU – 10. 11. 202410.11.2024
- VABLJENI NA DRUŽINSKO KATEHEZO 24. 11. 202410.11.2024
- Oznanila: 32. NEDELJA MED LETOM (10. 11. 2024)10.11.2024
Povezave
Rožni venec – kako ga moliti
BIBLIJA.net – Sveto pismo na internetu
Hozana.si – dnevna Božja beseda
Katekizem katoliške Cerkve – Kompendij
Bratje kapucini – Slovenska kapucinska provinca
Vrtec Nazaret – montessori vrtec v naši župniji
Katoliška Cerkev v Sloveniji – uradna stran
Svetnik dneva – svetniki za vsak dan
Skavti – Slovenski katoliški skavti
Aleteia – krščanske vrednote na svež način
Catholic Answers – odgovori o katoliški veri
4. nedelja med letom (28. 1. 2024)
• OBNOVA ZUNANJOSTI CERKVE V ŠTEPANJI VASI je zaključena. Vse informacije o obnovi cerkve so na tej povezavi. Tam boste našli tudi več slikovnega gradiva in informacije kako lahko darujte za obnovo cerkve. Bog povrni vsem, ki ste v ta namen že darovali.
IZ ŽUPNIJE IN SLOVENSKE KAPUCINSKE PROVINCE
• IZ SLVONSKE KAPUCINSKE PROVINCE: Na rednem provincijskem kapitlju, ki smo ga imeli slovenski kapucini od 22. do 25. januarja 2024 v Kančevcih smo novo volili vodstvo Slovenske kapucinske province. Za provincialnega ministra je bilo ponovno izvoljen br. Primož Kovač. Njegovi svetovalci pa so br. Stane Bešter, br. Milan Kvas, br. Vlado Kolenko in br. Marjan Gačnik.
• ZAHVALA: Iskreno se zahvaljujemo za darove, ki ste jih prejšnjo nedeljo pri nabirkah darovali za nas brate kapucine. Darovali ste 1.056 eur. Bog povrni!
• ZAHVALA: Iskrena hvala vsem, ki ste včeraj pomagali pri pripravi in izvedbi Prešernove proslave v dvorani kulturnega doma na Hrušici. Bilo je zelo lepo. Tukaj objavljamo sliko vseh nastopajočih.
• LETNA NAROČNINA VERSKEGA TISKA: Zelo priporočamo redno letno naročnino. Tu objavljamo cene za celo leto in kje jih lahko naročite in boste verski tisk prejeli na svoj dom. Nekaj tiska bo še v prodaji v Cerkvi.
Založba Družina, naročila: 01/360-28-31 bernarda.vidmar@druzina.si Družina 169,00€, Mavrica 49,90€, Beseda med nami 33,00€, Božje okolje 35,40€, Cerkev danes 39,00€, Cerkveni glasbenik 39,60€, Communio 39,60€, Radovednež 23,70€, Magnificat 63,72€, Praznična 23,60, SLO 29,50€, Najst 33€. Več na tej spletni strani.
Založba Ognjišče, naročila: 05/611-72-23, ognjisce.uprava@ognjisce.si, Revija Ognjišče: 41,50€. Več na tej povezavi.
VABIMO VAS
DAN CELODNEVNEGA ČEŠČENJA za našo župnijo je to nedeljo, 28. januara. To je dan, ko želimo biti navzoči pred Gospodom, in v imenu celotne naše nadškofije častimo Najsvetejše. Ker bo letos češčenje na nedeljo, bo Najsvetejše dopoldne izpostavljeno po maši ob 6.30, pa do maše ob 8h, in po maši ob 9.15 pa do maše ob 10.30 uri, ter nato po maši ob 10.30 pa do večerne maše. SPORED ČEŠČENJA ZA SKUPINE od 11.30 dalje:
Opomba: Razpored je orientacijski. Kdor ne more ob določeni uri, naj pride takrat, ko lahko. Skupine lepo naprošene, da molitev vodite, ostali pa se po razporedu ulic in vasi skupinam ob določenih urah pridružite.
• JEZUSOVO DAROVANJE – SVEČNICA, petek, 2. februar 2023. Svečnica je najprej praznik skupine Vera in luč. Vabimo vas da se spomnite na našo skupino Vera in Luč in zanjo kaj zmolite.
Svečnica je tudi dan POSVEČENEGA ŽIVLJENJA, dan redovnikov in redovnic. Sveta maša z redovniki in redovnicami naše nadškofije, ki jo bo vodil nadškof Stanislav Zore, bo na ta dan pri frančiškanih v Šiški. Ob 15.00 bo molitvena ura, nato bo sledila sveta maša.
V župniji bodo na svečnico svete maše v Štepanji vasi ob 8.00 in 19.00 in v Bizoviku ob 18.00. Pri svetih mašah bomo blagoslovili sveče. Sveče s ščitniki lahko prinesete s seboj, lahko pa jih boste dobili tudi v cerkvi.
• MOLITEV ZA DUHOVNE POKLICE, ki jo pripravljajo Marijine sestre in bratje kapucini bo ta četrtek po večerni maši.
• PRVI ČETRTEK, PETEK IN SOBOTA v mesecu so ta teden. Vabljeni k prejemu zakramentov in molitvi.
• OBISK BOLNIKOV NA PRVI PETEK: Ta petek bomo obiskovali bolnike po domovih v Štepanjskem naselju. Br. Matej pa bo bolnike na Gmajni, Hrušici in Bizoviku obiskoval teden pozneje v petek 9. februarja.
• BLAGOSLOV NA PRIPROŠNJO SV. BLAŽA bomo podelili to soboto pri vseh svetih mašah.
• CELODNEVNO ČEŠČENJE IN SLAVILNA ADORACIJA: Ta petek in vsak prvi petek bo v župnijski cerkvi celodnevno češčenje od jutranje do večerne sv. maše. Prostovoljci, ki ste pripravljeni ta petek čez dan eno uro dežurat pred Najsvetejšim, se javite br. Mateju. Namen molitve je za mir na svetu, za duhovne poklice in dobre družine.
Zvečer od 20.00 do 21.30 bo slavilna adoracija ob živi slavilni glasbi, ki jo pripravlja Bena Briški in bratje kapucini. Lepo vabljeni!
• FATIMSKA POBOŽNOST OB PRVI SOBOTI BO to soboto bo ob 18.15. bo v cerkvi pred najsvetejšim.
• SVETOVNI DAN BOLNIKOV bo nedeljo, 11. januarja. Papež je ob tej priliki napisal poslanico. Naj nas ta dan spodbuja, da bomo našim starejšim vedno stali ob strani.
• SVETOVNI DAN BOLNIKOV bo nedeljo, 11. januarja. Papež je ob tej priliki napisal poslanico. Naj nas ta dan spodbuja, da bomo našim starejšim vedno stali ob strani.
• PIŠKOTI IN ČAJ ZA OBNOVO SKAVTSKIH ŠOTOROV V NEDELJO 4. 2. PO MAŠI OB 9.15 in 10.30: En vic za lepši dan: Kaj je razlika med skavti in piškoti? Piškoti dišijo. Piškoti bodo še posebej zadišali prihodnjo nedeljo, 4. 2., ko jih bomo skavti skupaj s čajem delili po mašah ob 9.15 in 10.30 v Štepanji vasi. Veseli bomo vseh vaših prostovoljnih prispevkov, ki jih bomo namenili za popravilo naših šotorov, ki nam jih je na lanskem taboru v neurju raztrgal veter.
NA MISIJON NA ARKTIKO – PO DOKUMENTAREC IN IZKUŠNJO MISIJONA
Timotej Cvirn in Jaka Mojškerc iz Bizovika se februarja za pol leta odpravljata na Arktiko k Inuitom in s. Dorici Sever. Sredstva za odpravo bosta zbirala prihodnjo nedeljo po maši ob 6.30 in 8.00 v Štepanji vasi in po maši ob 9.15 v Bizoviku.
Jaka Mojškerc in Timotej Cvirn sta se spoprijateljila na Škofijski klasični gimnaziji, danes pa imata 23 let. Druži ju prijateljstvo, zagon in motivacija za odkrivanje novega, pa tudi avdio-vizualne umetnosti. Timotej se ukvarja s filmom, Jaka pa s fotografijo. Februarja se za šest mesecev podajata v kanadsko Arktiko, kjer bosta pri misijonarki s. Dorici Sever pridobivala material za dokumentarni film o Inuitih.
Več informacij dobite na tej povezavi.
POPOLNI ODPUSTEK
»Konferenca frančiškovske družine z veseljem sporoča, da je od 8. decembra 2023, slovesnosti brezmadežnega spočetja, do 2. februarja 2024, praznika Gospodovega darovanja, podeljen popolni odpustek. Odpustek je mogoče pridobiti, če obiščete cerkev, v kateri služijo frančiškovi bratje, in molite pred tam postavljenimi jaslicami.
V pismu, ki ga je konferenca napisala vsem sobratom, je navedeno, da je ta odpustek, povezan s frančiškovsko stoletnico božiča v Grecciu, zaprošen in pridobljen od papeža Frančiška, da bi spodbudil duhovno prenovo vernikov in povečal milostno življenje. Tudi tisti, ki fizično ne morejo obiskati frančiškovske cerkve, lahko doživijo odpustek tako, da darujejo svoje trpljenje ali opravijo duhovno žrtev.
ŽUPNIJSKA STATISTIKA ZA LETO 2023.
Na tem mestu objavljamo pastoralno statistiko preteklega leta.
PAPEŽ FRANČIŠEK: KATEHEZA NAMENJENA SKOPOSTI: GRE ZA BOLEZEN SRCA IN DENARNICE
Svetopisemski odlomek: Bodimo torej zadovoljni s tem, da imamo živež in obleko. Tisti pa, ki hočejo obogateti, padajo v skušnjavo in zanko, to je v mnoge nespametne in škodljive želje, ki ljudi pogrezajo v pogubo in uničenje. Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju. Po tem so nekateri hlepeli in tako zablodili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin. (1 Tim 6,8-10)
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Nadaljujemo cikel katehez o grešnih nagnjenjih in krepostih. Danes bomo govorili o skoposti, to je o tisti obliki navezanosti na denar, ki človeku preprečuje, da bi bil velikodušen.
Ne gre za greh, ki zadeva samo ljudi, ki imajo veliko premoženje, ampak za transverzalno pregreho, ki pogosto nima nobene zveze s stanjem na tekočem računu. To je bolezen srca in ne denarnice.
Opazovanja tega zla, ki so jih opravili puščavski očetje, so pokazala, kako se lahko skopost polasti tudi menihov, ki so se odpovedali ogromni dediščini, nato pa so se v samoti svoje celice navezali na predmete majhne vrednosti: niso jih posojali, niso jih delili z drugimi in še manj so jih bili pripravljeni podariti. Navezanost na majhne stvari. Ti predmeti so zanje postali nekakšen fetiš, od katerega se ni bilo mogoče ločiti. Gre za nekakšno regresijo v fazo otroka, ki v rokah drži igračo in ponavlja: »To je moje! To je moje!« Takšna navezanost jemlje svobodo. V tej zahtevi se skriva bolan odnos do realnosti, ki se lahko izrazi v oblikah kompulzivnega kopičenja ali patološkega grmadenja.
Da bi ozdraveli od te bolezni, so menihi predlagali drastično, a zelo učinkovito metodo: premišljevanje o smrti. Naj si človek na tem svetu nakopiči še tako veliko dobrin, o eni stvari smo popolnoma prepričani: v krsto ne bodo prišle. Dobrin ne moremo vzeti s seboj. Tu se razkrije nesmiselnost tega grešnega nagnjenja. Vez posedovanja, ki jo gradimo s stvarmi, je le navidezna, saj nismo gospodarji sveta: ta zemlja, ki jo ljubimo, v resnici ni naša in po njej se gibljemo kot tujci in romarji (prim. 3 Mz 25,23).
Ta preprosta razmišljanja nam pomagajo razumeti norost skoposti, pa tudi njen skriti razlog. Skopost je poskus, da bi pregnali strah pred smrtjo: išče varnosti, ki pa se v resnici razdrobijo v istem trenutku, ko jih zgrabimo. Ne pozabimo prilike o nespametnem človeku, ki mu je polje zelo bogato obrodilo. Oklenil se je misli, da bo zgradil večje kašče, da bi vanje lahko spravil ves pridelek. Ta človek je vse izračunal in načrtoval prihodnost. Ni pa upošteval najbolj zanesljive spremenljivke v življenju: smrti. »Neumnež!« pravi evangelij. »To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?« (Lk 12,20).
V drugih primerih to storijo tatovi. Tudi v evangelijih se večkrat pojavijo, in čeprav so njihova dejanja obsojanja vredna, lahko postanejo koristno opozorilo. Jezus v govoru na gori takole pravi: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer uničujeta molj in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo; nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja in kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo« (Mt 6,19-20). V pripovedih o puščavskih očetih je zgodba o tatu, ki preseneti meniha v spanju in mu ukrade tistih nekaj stvari, ki jih je hranil v celici. Ko se menih zbudi, ga dogodek nikakor ne vznemiri. Odpravi se po sledi tatu, in ko ga najde, mu, namesto da bi zahteval ukradene stvari, izroči še nekaj tistih, ki so ostale, rekoč: »To si pozabil vzeti!«
Mi, bratje in sestre, smo lahko gospodarji dobrin, ki jih posedujemo, a pogosto se zgodi ravno obratno: dobrine na koncu poseduje nas. Nekateri bogataši niso več svobodni, nimajo več niti časa za počitek, gledati morajo čez ramo, saj kopičenje dobrin tudi zahteva, da jih varujejo. Vedno so v strahu, kajti premoženje, ki so ga ustvarili z veliko znoja, lahko izgine v trenutku. Pozabljajo na evangelijsko sporočilo, ki ne pravi, da je bogastvo samo po sebi greh, je pa vsekakor odgovornost. Bog ni reven: je Gospod vsega, toda – piše sveti Pavel – »zaradi vas je postal ubog, čeprav je bil bogat, da bi vi po njegovem uboštvu obogateli« (2 Kor 8,9).
Tega skopuh ne razume. Lahko bi bil vir blagoslova za mnoge, a je namesto tega zašel v slepo ulico nesrečnosti. Življenje skopuha ni lepo. Spomnim se primera gospoda, ki sem ga srečal v neki škofiji, zelo bogatega človeka, ki je imel bolno mater. Bil je poročen. Brata sta izmenično skrbela za mamo. Mama je vsako jutro jedla jogurt. Ta gospod ji ga je dal polovico zjutraj, polovico pa popoldne, da bi tako prihranil jogurt. Takšna je skopost, takšna je navezanost na imetje. Ta gospod je umrl in ljudje, ki so šli na pogreb, so govorili: »Vidite, da ta nima ničesar pri sebi, vse je zapustil.« In potem so v posmeh dejali: »Ne, ne, niso mogli zapreti krste, ker je hotel vse vzeti s seboj.« Na koncu moramo svoje telo in dušo izročiti Gospodu in vse moramo zapustiti. Bodimo previdni! In bodimo velikodušni, velikodušni do vseh in velikodušni do tistih, ki nas najbolj potrebujejo. Hvala.
Vir: Vatican News
br. Matej Štravs
Foto: Tomaž Mušič (naslovna fotografija), Pixabay ( Najsvetejše), br. Matej Štravs (Prešernova proslava), skavti (polomljeni šotori in skupina skavtov)