Oznanila – 6. nedelja med letom (14. 2. 2021)

AKTUALNI URNIK SVETIH MAŠ, OBHAJILA IN MOLITEV V NAŠI ŽUPNIJI

• Urnik svetih maš je do preklica naslednji:
– Štepanja vas: Delavniki: ob 8.00, 18.00 in ob 19.00. Nedelja in zapovedan praznik: ob 6.30, 8.00, 9.15, 10.30, 18.00 in 19.00
– Bizovik: torek in četrtek: ob 18.00, nedelja ob 9.15 in 10.30
• Prejem svetega obhajila izven svete maše:
Štepanja vas:
– delavniki: ob 8.30, 18.30 in ob 19.30,
– nedelja in zapovedan praznik: ob 7.05, 8.35, 9.50, 11.05, 18.35 in 19.35.
Bizovik: torek in četrtek: ob 18.30, nedelja: ob 9.50 in 11.05
• VABILO K MOLITVI VEČERNIC: Bratje kapucini med tednom od ponedeljka do sobote ob 18.40
• Maše preko spleta: so od ponedeljka do sobote ob 19.00 in v nedeljo ob 10.30

OBVESTILA

• Verouk: Čeprav se v tem tednu začenja pouk v šoli bo verouk po župnijah do nadaljnjega še potekal na daljavo. Za izvajanje župnijske kateheze (verouka) je potrebno pridobiti ustrezno dovoljenje Vlade RS ter NIJZ, saj pri katehezi prihajajo otroci iz različnih razredov in šol in kar povečuje možnost okužbe. Kdaj se bo ponovno začel verouk v prostorih župnije vas bomo obvestili.
• Vabljeni k vpisu na katoliško osnovno šolo in srednje šole več na tej povezavi.
• Tematski pohod za zakonce in pare na Golovcu: Povabljeni na orientacijski pohod na nam, ki sta ga pripravila Marinka in Aleš Čerin. Zakonci in pa fantje in punce, ki se pripravljajo na poroko pa se bodo lahko tudi sprehodili po svoji življenjski poti. Natisnite si orientacijski karto, obujta gojzarje in pojdita na pot. Več na tej spletni strani

POSTNI ČAS

– Postni čas se začne s pepelnico to sredo. Ta dan je strogi post. Maše na pepelnico so: v Štepanji vasi ob 8.00, 10 30 in ob 18.00 in 19.00, v Bizoviku ob 18.00. Pri vseh mašah bo obred pepeljenja, ki bo potekal v tišini.
V postnem času vabljeni h križevemu potu med tednom v Bizoviku v četrtek ob 17.35, v Štepanji vasi v petek ob 18.35, ob nedeljah v Bizoviku ob 9.00, v Štepanji vasi pa ob 18.35.
Postne pobožnosti s postnimi govori ob nedeljah zvečer letos ne bo.

POST JE ČAS MOLITVE, DOBRIH DEL IN SOLIDARNOSTI

Post nas nagovarja k poglobitvi našega odnosa z Bogom, k odpovedi in sočutju z ljudmi v stiskah. Slovenska Karitas nas v letošnjem postu, enako kot v preteklih letih, vabi na naslednje postne akcije. Več informacij in gradiva najdete na tej spletni strani.
1. 40 dni brez alkohola: Letošnja akcija poteka pod geslom: »Moja poteza« Sodelujete lahko sami, z družino, kot skupina in v času akcije ne uživate in ne ponujate alkohola. Več informacij na tej spletni strani. : www.brezalkohola.si.

2. Pomoč za jugovzhodno Evropo: V postnem času vas z akcijo Ne pozabimo… letos že štirinajsto leto vabimo k solidarnosti z revnimi v državah jugozahodne Evrope. Na mizici zadaj v obeh cerkvah lahko vzamete položnico. Več na tej povezavi.

3. Poglobimo postni čas: POSTNA MOLITEV:

V Sveta Marija, ti si naša vodnica, vodiš naše korake do Sina.
Prižigaš luč, kjer je tema, daješ upanje, kjer je obup, objemaš zapuščene in obvežeš rane ranjenih.
Kljub trpljenju si upala, kljub krhkosti si nosila, kljub koncu si verjela.
Ostala si brez vsega, a vendar neskončno ljubila.
Naseli v nas mir, pomagaj nam v bolezni, pomagaj nam v praznini, z zdravilnim dotikom prebudi v nas vero.

4. Postna akcija v naši župniji: Denarne darove za Župnijsko Karitas boste lahko oddali v nabiralnika Karitas v obeh cerkvah, lahko pa boste za potrebne darovali tudi živila. V obeh cerkvah sta v ta namen postavljeni košari. Otroci bodo pri verouku lahko darovali v posebne kuverte, v katere bodo lahko zbirali sadove svojih odpovedi v korist socialno ogroženim družinam.

POSTNA POSTAVA

Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.
Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 17. februarja) in na veliki petek (letos 2. aprila). Ta dva dneva se enkrat do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta starosti.

Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta starosti.

Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb…), post in zdržek odpadeta.

POKLIČIMO DUHOVNIKA, DA OBIŠČE BOLNE

• Radi pokličimo duhovnika, da bolnim, če je možno ob prvih petkih prinese sveto obhajilo in jim podeli bolniško maziljenje. V trenutnih razmerah ob prvem petku obiskujemo tiste bolne, ki to želijo. Ob obisku duhovnika mora duhovnik in tudi bolnik imeti masko, ki pokriva nos in usta. Bolniško maziljenje je predvsem prošnja za ozdravljenje in za pomoč v bolezni. Ta zakrament ni namenjen le umirajočim, ampak vsem bolnim, da bi ozdraveli, zato ne čakajmo na najtežje trenutke bolezni. Na tem mestu želim povedati, da je župniji lani kar dve tretjini ljudi, ki so bili cerkveno pokopani, umrlo brez prejema sv. zakramentov.
• Obiski bolnih v Domu starejših občanov Ob Sotočju: V prejšnjih letih smo bratje iz samostana in sestra Barbara vsak teden v tem domu obiskali okrog 60 starejših. Sedaj v Dom ne moremo redno hoditi. Ob tej priliki pa povem, da v Domu vedno lahko obiščemo posameznega bolnika, če nas svojci prosijo. Zato vas vljudno prosimo, da nam javite, če želite, da obiščemo koga od oskrbovancev in v Domu in mu podelimo zakramente.

POSLANICA SVETEGA OČETA FRANČIŠKA ZA POST 2021

V petek, 12. februarja, je izšla je poslanica svetega očeta Frančiška za post 2021 z naslovom: »Glejte, v Jeruzalem gremo…« (Mt 20,18). Post: čas za prenovo vere, upanja in ljubezni.
»Glejte, v Jeruzalem gremo…« (Mt 20,18).

Post: čas za prenovo vere, upanja in ljubezni.

Dragi bratje in sestre, ko Jezus svojim učencem naznani svoje trpljenje, smrt in vstajenje v izpolnitev Očetove volje, jim razkrije globok pomen svojega poslanstva in jih pokliče, naj se mu pridružijo za odrešenje sveta.

Ko hodimo po poti posta, ki nas vodi k velikonočnim praznovanjem, se spominjamo Njega, ki »je sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu« (Flp 2,8). V tem času spreobrnjenja prenovimo svojo vero, zajemimo »živo vodo« upanja in z odprtim srcem sprejmimo Božjo ljubezen, ki nas spreminja v brate in sestre v Kristusu. Med velikonočno vigilijo bomo obnovili obljube našega krsta, da se bomo po delovanju Svetega Duha prerodili v nove moške in ženske. A že pot posta je, tako kot celotno krščansko romanje, vsa v luči vstajenja, ki spodbuja čustva, drže in odločitve tistega, ki hoče hoditi za Kristusom.

Post, molitev in miloščina, kot jih je predstavil Jezus v svojem oznanjevanju (prim. Mt 6,1-18) so pogoji in izrazi našega spreobrnjenja. Pot uboštva in odpovedi (post), ljubeč pogled na ranjenega človeka (miloščina) ter sinovski pogovor z Očetom (molitev) nam omogočajo, da utelesimo iskreno vero, živo upanje in dejavno ljubezen.

1. Vera nas kliče, naj sprejmemo resnico in postanemo njene priče pred Bogom in pred vsemi brati in sestrami.

V tem postnem času sprejeti in živeti resnico, ki se je razodela v Kristusu, pomeni najprej pustiti, da nas doseže Božja beseda, ki nam jo iz roda v rod posreduje Cerkev. Ta resnica ni konstrukcija razuma, pridržana za nekaj izbranih, vzvišenih ali imenitnejših umov, ampak je sporočilo, ki ga lahko sprejmemo in razumemo z inteligenco srca, ki je odprto za veličino Boga, ki nas ljubi prej, preden se mi sami tega zavemo. Ta resnica je Kristus sam, ki je s tem, da je do konca prevzel našo človeškost, postal pot – zahtevna a vsem odprta – ki vodi k polnosti življenja.

Post, živet kot izkustvo pomanjkanja, vodi tiste, ki ga živijo v preprostosti srca, k ponovnemu odkritju Božjega daru in k razumevanju resničnosti naše ustvarjenosti po njegovi podobi in podobnosti, ki v Njem dobi svojo izpolnitev. Ko človek, ki se posti, doživlja izkustvo sprejetega uboštva, postane ubog z ubogimi in »kopiči« bogastvo prejete in podeljene ljubezni. Post, ki je tako razumljen in živet, pomaga ljubiti Boga in bližnjega, kolikor je ljubezen, kakor uči sv. Tomaž Akvinski, nagnjenje, ki je osredinjeno na drugega, ker ga ima za edino sebi enako bitje (prim. Okrožnica Vsi bratje, 93).

Post je čas, da verujemo oziroma da sprejmemo Boga v svoje življenje in mu dovolimo, da »prebiva« pri nas (prim. Jn 14,23). Postiti se pomeni osvoboditi naše življenje tega, kar ga obremenjuje, tudi od zasičenosti z informacijami – resničnih ali lažnih – in potrošniških proizvodov, da bi odprli vrata svojega srca Njemu, ki k nam prihaja ubog v vsem, a »poln milosti in resnice« (Jn 1,14): Božji Sin Odrešenik.

2. Upanje kot »živa voda«, ki nam omogoča nadaljevanje poti

Samarijanka, ki jo Jezus prosi, naj mu da piti pri vodnjaku, ne razume, ko ji pravi, da bi ji lahko dal »žive vode« (Jn 4,10). Na začetku seveda misli na materialno vodo, Jezus pa misli na Svetega Duha, ki ga bo on v obilju dal v velikonočni skrivnosti in ki v nas vliva upanje, ki ne razočara. Že v napovedovanju svojega trpljenja in smrti Jezus oznani upanje, ko pravi: »in tretji dan bo vstal« (Mt 20,19). Jezus nam govori o prihodnosti, ki jo je odprlo Očetovo usmiljenje. Upati z njim in zaradi njega pomeni verovati, da se zgodovina ne konča z našimi napakami, našim nasiljem, krivicami in grehom, ki križa Ljubezen. Pomeni iz odprtega srca zajemati Očetovo odpuščanje.

V sedanjem ozračju zaskrbljenosti, v katerem živimo in v katerem se vse zdi krhko in negotovo, bi lahko govorjenje o upanju delovalo kot provokacija. Postni čas je namenjen upanju, da bi svoj pogled spet usmerili na Božjo potrpežljivost, ki še naprej skrbi za svoje stvarstvo, medtem ko smo mi z njim pogosto grdo ravnali (prim. Okrožnica Bodi hvaljen, 32-33.43-44). Upanje je v spravi, h kateri nas zavzeto spodbuja sv. Pavel: »Spravite se z Bogom« (2 Kor 5,20). Ko v zakramentu, ki je v srcu našega procesa spreobrnjenja, sprejmemo odpuščanje, postanemo tudi sami razširjevalci odpuščanja: ker smo ga sami prejeli, ga lahko ponujamo s tem, da smo sposobni živeti pozoren dialog in da sprejmemo vedenje, ki bodri človeka, ki je bil ranjen. Božje odpuščanje tudi po naših besedah in dejanjih omogoči, da živimo veliko noč bratstva.

V postu bodimo bolj pozorni, da bomo govorili »besede, ki vračajo moč, krepijo, tolažijo in spodbujajo in ne za besede, ki ponižujejo, žalostijo, razburjajo in zaničujejo« (Okrožnica Vsi bratje, 223). Včasih je za prebuditev upanja dovolj biti plemenit človek, »ki odloži svoje nujne skrbi, da bi izkazal pozornost, naklonil nasmeh, rekel spodbudno besedo in sredi tolike brezbrižnosti komu prisluhnil« (prav tam, 224).

V zbranosti in v tihi molitvi nam je upanje dano kot navdih in notranja luč, ki osvetljuje izzive in izbire našega poslanstva: zato je bistveno, da se zberemo za molitev (prim. Mt 6,6) in na skrivnem srečamo Očeta nežnosti.

Živeti post z upanjem pomeni čutiti, da smo v Jezusu Kristusu priče novega časa, v katerem Bog »vse dela novo« (prim. Raz 21,1-6). Pomeni dobiti Kristusovo upanje, ki da svoje življenje na križu in ki ga Bog obudi tretji dan, »vselej … vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas« (1 Pt 3,15).

3. Ljubezen, živeta po Kristusovih stopinjah, v pozornosti in sočutju do vsakogar, je najlepši izraz naše vere in našega upanja.

Ljubezen se veseli, ko vidi, da drugi raste. Zato tudi trpi, ko se drugi znajde v stiski: sam, bolan, brezdomec, zaničevan, v potrebi … Ljubezen je vzgib srca, zaradi katerega izstopanje iz sebe ustvari vez medsebojne podelitve in občestva.

»Z družbeno ljubeznijo je mogoče zoreti za civilizacijo ljubezni, h kateri se lahko čutimo vsi poklicani. Ljubezen lahko s svojim univerzalnim dinamizmom vzpostavi nov svet, ki ni jalovo čustvo, temveč najboljši način za dosego učinkovitih poti razvoja za vse« (VB, 183).

Ljubezen je dar, ki daje smisel našemu življenju in po katerem gledamo na tistega, ki je v pomanjkanju, kot na člana naše družine, na prijatelja, na brata. Če nekaj malega podelimo z ljubeznijo, tega ni nikoli konec, ampak se spremeni v zalogo življenja in sreče. To se je zgodilo z moko in oljem vdove iz Sarepte, ki je dala kolaček preroku Eliju (prim. 1 Kr 17,7-16); in s hlebi, ki jih je Jezus blagoslovil, razlomil in dal učencem, da so jih razdelili množici (prim. Mr 6,30-44). Tako se zgodi z našo miloščino, pa naj bo majhna ali velika, ki je dana z veseljem in preprostostjo.

Živeti post ljubezni pomeni poskrbeti za tistega, ki trpi, ki je zapuščen ali v stiski zaradi pandemije Covid-19. V razmerah velike negotovosti glede jutrišnjega dneva, ko se spominjamo besede, ki jo je Bog namenil svojemu Služabniku: »Nikar se ne boj, saj sem te odkupil« (Iz 43,1), s svojo ljubeznijo podarimo besedo zaupanja in dajmo drugemu čutiti, da ga Bog ljubi kot sina.

»Samo s pogledom, zazrtim v obzorje, ki ga je spremenila ljubezen, lahko vidimo dostojanstvo drugega človeka. Zaradi takšnega pogleda, v katerem odseva priznanje in spoštovanje do revežev in njihovega neizmernega dostojanstva, spoštovanje njihovega življenjskega sloga in njihove kulture, so ubogi resnično integrirani v družbo« (VB, 187).

Dragi bratje in sestre, vsaka etapa življenja je čas, da verujemo, upamo in ljubimo. Naj nam ta klic, da bi post živeli kot pot spreobrnjenja, molitve in podelitve naših dobrin, pomaga, da bomo v svojem skupnem in osebnem spominu ponovno ovrednotili vero, ki prihaja od živega Kristusa, upanje, ki ga oživlja piš Duha, in ljubezen, katere neizčrpni vir je usmiljeno Očetovo srce.

Marija, Odrešenikova Mati, zvesta pod križem in v srcu Cerkve, naj nas podpira s svojo pozorno prisotnostjo, in blagoslov Vstalega naj nas spremlja na poti proti velikonočni svetlobi.

Rim, Sveti Janez v Lateranu, 11. novembra 2020, god sv. Martina iz Toursa.

papež Frančišek

Vir: www.vaticannews.va

Foto: Exe Lobaiza, Cathopic (deklica), Angélica Mendoza, Cathopic (papež Frančišek)