Urnik svetih maš je na tej povezavi.

NOVA COVID NAVODILA ZA NAŠO ŽUPNIJO

RAZKUŽEVANJE ROK: Pri vstopu v cerkev si obvezno razkužite roke.

NOŠENJE MASK V CERKVI: Na podlagi spodnjih navodil slovenskih škofov toplo priporočamo, da v obeh cerkvah v naši župniji še nosite maske, ker sta naši cerkvi majhni.

Za ostala področja veljajo spodnja navodila škofov, ki so objavljena tukaj.

SVETE MAŠE ZUNAJ: Ob lepem vremenu imamo svete maše zunaj ob nedeljah ob 9.15 na župnijskem travniku v Štepanji vasi in ob 9.15 na trgu pred cerkvijo v Bizoviku.

DUHOVNA OBNOVA OB 60-LETNICI ŽUPNIJE: ŠTEFANOVIH 60 – Z VESELJEM ZVESTI KRISTUSU

23. maj – 2. junij

Prvega januarja letos je poteklo 60 let od ustanovitve naše župnije. Ob tej priložnosti bomo v naši župniji zadnji teden v maju pripravili duhovno obnovo, ki bo sestavljena iz naslednjih dogodkov:

• DUHOVNI NAGOVORI PRI MAŠAH:

– cerkev v Bizoviku:
– ponedeljek 23. maj ob 19.00 – br. Luka Modic
– torek 24. maj ob 19.00 – br. Primož Kovač
– cerkev v Štepanji vasi:
– četrtek 26. maj ob 19.00 – br. Jurij Slamnik
– petek 27. maj ob 19.00 – br. Matej Štravs
– sobota 28, maj ob 19.00 – br. Klemen Verdev
Pred temi svetimi mašami bo pol ure prej izpostavljeno Najsvetejše.
Pri jutranjih in večernih svetih mašah v Štepanji vasi bo priložnost za sveto spoved.

• SINODALNO SREČANJE ZA VSE ŽUPLJANE bomo izvedli ta petek 27. maja ob 20.00 v dvorani župnijskega doma. Razdelili se bomo v manjše skupine, in vsak udeleženec bo lahko povedal svojo misel ob štirih vprašanjih. Srečanje bo trajalo približno eno uro. Lepo vabljeni.

• PEŠ ROMANJE NA RAKOVNIK: SOBOTA 28. MAJ: Zaradi slabe vremenske napovedi peš romanja na Rakovnik ne bo. Bo pa to soboto 28. 5. ob 10.30 na Rakovniku sveta maša, h kateri pridite z lastnimi prevozi. Če kdo nima prevoza se lahko obrne brate kapucine. Lepo vabljeni, da se udeležite te svete maše.

• SLOVESNA SVETA MAŠA V NEDELJO 29. MAJA OB 9.15 V ŠTEPANJI VASI. ČE BO VREME PRIMERNO BO SVETA MAŠA NA ŽUPNIJSKEM TRAVNIKU. V PRIMERU SLABEGA VEMENENA BO MAŠA V CERKVI.

Somaševanje bo vodil br. Luka Modic.
Pri maši bodo peli združeni pevci iz vseh zborov v župniji.
Po maši bo druženje in kosilo za vse, ki ga bodo pripravili Bizoviški gasilci. Pred cerkvijo bo postavljen večji šotor, ker bo potekala pogostitev.

Ta dan zato ne bo svete maše ob 10.30 v Štepanji vasi, prav tako Bizoviku ne bo svete maše ob 9.15. Zato vse vabimo, da se ta dan udeležite svete maše ob 9.15 v Štepanji vasi.

Vsi prav lepo povabljeni na kosilu po sveti maši.

• VEČER Z GREGORJEM ČUŠINOM bo v četrtek 2. junija ob 19.30 v cerkvi sv. Štefana v Štepanji vasi. Lepo vabljeni na vse zgornje dogodke.

IZ NAŠE ŽUPNIJE

• SVETE MAŠE ZUNAJ: Svete maše zunaj so ponovno ob lepem vremenu ob nedeljah ob 9.15 na travniku v Štepanji vasi in ob nedeljah ob 9.15 Bizoviku pred cerkvijo.

• ŠMARNICE: Ob nedeljah so šmarnice za otroke pri maši ob 9.15 v Štepanji vasi, in pri maši ob 9.15 v Bizoviku. Med tednom so šmarnice pri jutranji maši predvsem za odrasle, zvečer pa za otroke, mlade in družine. Po maši vsak dan molimo ali pojemo litanije Matere Božje. Za vestno obiskovanje šmarnic bodo otroci dobili lep spomin. Lepo vabljeni otroci in starši, še posebej prvoobhajanci in birmanci.

• SINODA 2021-2023: Še to nedeljo po maši boste pri izhodu iz cerkve lahko dobili poseben delovni list o sinodi, ki poteka v vesoljni cerkvi. Vabljeni, da se po družinah pogovorite ob tem delovnem listu in pošljete zapisnik s svojimi predlogi do konca maja na pastoralno službo na sledeči naslov sinoda.lj@rkc.si. Vsa gradiva v elektronski obliki najdete tudi na sledečem naslovu, kjer lahko izbirate med 11. različnimi temami.

• SINODALNO SREČANJE ZA VSE ŽUPLJANE bomo izvedli tudi v petek 27. maja ob 20.00 v dvorani župnijskega doma. Razdelili se bomo v manjše skupine, in vsak udeleženec bo lahko povedal svojo misel ob 4 vprašanjih. Srečanje bo trajalo približno eno uro. Lepo vabljeni.

• NABIRKA ZA OBNOVO SKLADIŠČA NAŠE ŽUPNIJSKE KARITAS bo prihodnjo nedeljo 22. maja. Na naši župnijski karitas razdelimo blizu 30 ton hrane na leto. Naša župnijska karitas je imela skladišče za hrano v leseni garaži na prostoru, kjer je sedaj zgrajena hiša, v kateri bo sedež slovenskih skavtov. To skladišče smo zaradi gradnje hiše morali podreti. Poleg tega lesena garaža ni bila najbolj primerna za skladiščenje (previsoka ali prenizka temperatura) in bi bilo v vsakem primeru potrebno najti drugo rešitev. Sedaj smo se odločili, da bomo hrano skladiščili v eni od sob v pritličju naše hiše Karitas. Da bo prostor zdržal večje količine hrane, bomo pod tem prostorom v kleti naredili ustrezno podporo. Obenem bomo z strani balkona razširili vrata, da bomo v prostor lahko dostavili cele palete hrane. Pred hišo Karitas bomo razširili pot in naredili širša drsna vrata iz strani Mekinčeve ulice, da bo tovornjak lahko hrano pripeljal do vhoda v skladišče. Ta dela se bodo izvedla v letošnjem poletju. Prav tako bomo poleg hiše Karitas naredili tudi leseno skladišče za potrebe naših skavtov iz stega Ljubljana 4.

PRIJAVNICA ZA ORATORIJ – OD 27. 6. DO 1. 7. 2022

Letos se bomo na oratoriju srečali s sv. Ignacijem Lojolskim, neustrašnim vitezom, ki je tudi ustanovil Družbo Jezusovo – Jezuite. Skozi Ignacijevo zgodbo, igre, kateheze, delavnice in molitev bomo spoznali vrednote: neustrašnost, razločevanje, romanje, šolanje in služenje.

• Oratorij bo potekal od ponedeljka, 27. 6., do petka, 1. 7. 2022, ko bomo aktivnosti zaključili s skupno sveto mašo.
• Program je namenjen otrokom, ki letos zaključujejo 1. – 7. razred osnovne šole.
• Prijave so odprte do nedelje, 5. 6. 2022.

Prijavite se na tej povezavi

VABIMO VAS

• MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: V naši župniji imamo molitev za mir v Ukrajini vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi. Vabljeni, da v ta namen molite doma v vaših družinah. Še vedno vas vabimo, da v cerkvi v košaro darujete živila za pomoč Ukrajini.

• KAJŽARSKA KAVICA bo v sredo 18. maja ob 10.00 v Klančarjevi domačiji v Bizoviku. Lepo vabljeni.

• PROŠNJI DNEVI: od ponedeljka, 23. maja, do srede 25. maja. Vabljeni k mašam, prosili bomo za primerno vreme in blagoslov pri našem delu.

• RITEM SRCA: Ritem srca (festival krščanske glasbe) 2022 bo 24. maja ob 19.30 v neposredni bližini Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani. Prvič v zgodovini festivala bo oder postavljen na prostem v atriju med stavbama Škofijske klasične gimnazije in Osnovne šole Alojzija Šuštarja. Več informacij

• DUHOVNA OBNOVA OB 60. LETNICI ŽUPNIJE bo zadnji teden v maju. Dogodki so objavljeni zgoraj.

• SESTANEK ZA STARŠE PRVOOBHHAJANCEV IZ ŠTEPANJE VASI bo ta torek ob 20. uri v 2. nadstropju župnijskega doma (kuhinja).
• SESTANEK ZA STARŠE PRVOOBHHAJANCEV IZ BIZOVIKA bo to sredo ob 20. uri v Klančarjevi domačiji v Bizoviku.
• SKLEPŠMARNIC bo v torek 31. maja ob pri maši ob 19.00 v Štepanji vasi in v Bizoviku. Otroci bodo po maši dobili nagrado.
• SESTANEK ZA STARŠE VSEH BIRMANCEV bo v torek 31. maja ob 20. 15 uri v 2. nadstropju župnijskega doma (kuhinja).

• CELODNEVNO ČEŠČENJE IN SLAVILNA ADORACIJA NA PRVI PETEK: Na prvi petek 3. junija bo v župnijski cerkvi celodnevno češčenje za mir v Ukrajini in za blagoslov v naših življenjih. Češčenje bo od 8.30 do 19.00. Vabimo tudi posameznike, ki bi čez dan kakšno uro molili pred Najsvetejšim. Javite se br. Mateju.
Češčenje ob živi slavilni glasbi bo ta dan tudi ob 20.00 do 21.00 uri. Nato bo sledila še tiha molitev od 21.00 do 21.30 ure. Vabimo glasbenike, ki bi bili pripravljeni pomagati pri slavilnem večeru. Lepo vabljeni.

• SKLEP VEROUČNEGA LETA bo v nedeljo 5. junija. Spričevala bomo delili pri maši ob 9.00 v Bizoviku in pri maši ob 10.30 v Štepanji vasi.

• PRVO SVETO OBHAJILO v naši župniji bo predvideno v soboto 4. junija dopoldne ob 9.00 v Bizoviku in isti dan ob 11.15 v Štepanji vasi. V Bizoviku bo sveta maša za prvo obhajilo v primeru lepega vremena zunaj, ob slabem vremenu pa v cerkvi. V Štepanji vasi bo prvo sveto obhajilo potekalo v Cerkvi.

• ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA za skavtsko hišo bo potekalo v soboto 11. junija in nedeljo 12. junija. Kontejner za papir bo stal pred cerkvijo v Štepanji vasi. Že vnaprej hvala za sodelovanje.

• SKLEP SKAVTSKEGA LETA bo v nedeljo 12. junija pri sveti maši v Štepanji vasi.

• DEKANIJSKO SREČANJE DRUŽIN bo v nedeljo 19. junija ob 15. uri pri cerkvi v Šentjakobu. 15. maja smo praznovali svetovni dan družine, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 1993 in s tem želela povečati zavedanje družbe o pomenu družine. V Cerkvi pa se v tem času izteka leto družine, ki ga je papež razglasil lani ob prazniku sv. Jožefa. Končalo se bo s svetovnim srečanjem družin v Rimu od 22. do 26. junija. V tem tednu se bo tudi papež v Rimu srečal s predstavniki družin z vsega sveta.

Papež Frančišek je že prej za svetovno srečanje družin izbral geslo: »Družinska ljubezen: poklicanost in pot svetosti«. V tem geslu se skrivata naslova papeževe okrožnice, Radost ljubezni in apostolske spodbude o poklicanosti vseh k svetosti Veselite in radujte se. S tem je jasno nakazal željo, da se družine še enkrat poglobijo v sporočilo teh dveh okrožnic predvsem s tega vidika, kako živeti družinsko ljubezen kot poklicanost in kot pot svetosti v vsakdanjem življenju.

Srečanje družin naše dekanije Ljubljana Moste – Polje bo v nedeljo 19. junija ob 15.00 v župniji Sveti Jakob ob Savi. V cerkvi bo predavanje profesorja dr. Stanka Gerjolja za starše. Za otroke pa bodo naši skavti pripravili program na igrišču. Po dobri uri se bomo skupaj odpravili na Oljsko goro, kjer bomo imeli skupno molitev ter prejeli blagoslov. Srečanje bomo zaključili do 18. ure. Družine in posamezniki lepo povabljeni!

• ORATRIJ v naši župniji bo od 27. junija do 1. julija. Prijavnice z vsemi informacijami dobite na spletni strani naše župnije. Na oratorij se lahko vpišejo otroci od 1. do 7. razreda. Prijavnice z vsemi informacijami bodo zelo v kratkem objavljene na spletni strani.

• SVETA BIRMA je predvidena v soboto, 24. septembra ob 10. uri. Birmovalec bo škof Anton Stres. V primeru lepega vremena bo birma zunaj na župnijskem travniku v Štepanji vasi.

VRTEC NAZARET PRAZNUJE 50 LET DELOVANJA

V kroniki Marijinih sester beremo, da je 1. septembra 1971 s. Kolumba Pugelj v Štepanji vasi začela z varstvom otrok. Tako je to leto za sestre in za vrtec zelo pomembno leto, saj se spomin-jamo petdesetletnice neprekinjenega dela z otroki, danes poznanega kot Vrtec Nazaret.

Vabimo vas, da z nami praznujete in se veselite prehojene poti tudi tako, da se udeležite dogodkov, ki jih ob tej priložnosti pripravljamo.

• ZAHVALNA MAŠA: V petek 10. junija 2022 bo ob 16.30 na vrtčevskem igrišču zahvalna sv. maša; daroval jo bo br. Stane Bešter, kapucin, ob somaševanju ostalih duhovnikov.

• KONCERT: V sredo, 15. junija 2022 ob 18.00, bo v dvorani Hrušica koncert, na katerem bodo nastopili otroci, ki so obiskovali Vrtec Nazaret.

• RAZSTAVA: Od ponedeljka 13. do nedelja 19. junija 2022 bo v dvorani župnijskega doma, Mekinčeva ulica 3, razstava, ki bo prikazovala prehojeno pot Vrtca Nazaret od začetkov do danes. Razstava bo odprta po večernih mašah in v nedeljo 19. junija po vseh mašah.

Prisrčno vabljeni: Marijine sestre in kolektiv Vrtca Nazaret, s. Zdenka Prevolšek, direktorica, s. Petra Anica Mohorko, pedagoška vodja

---

MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!

---

ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:

• Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
• Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
• Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.

KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:

• suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
• higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice.

SVETI OČE: PROTESTIRATI PRED BOGOM JE NAČIN MOLITVE (KATEHEZA O JOBU)

Sveti oče je v središče današnje kateheze o starostnem obdobju postavil Joba in njegovo »protestno molitev«, potem ko je izgubil vse, kar je v življenju imel.

Job razume, da Bog ni preganjalec, ampak se za njegovim molkom skriva nežnost. Bogu ni všeč enciklopedija razlag in razglabljanj, ki vodi v moralizem in domišljavost. Bolj mu je všeč Jobovo protestiranje, ki je oblika molitve. Jobova zgodba se sklene s skoraj mistično izkušnjo, zaradi katere lahko reče: »S sluhom ušesa sem slišal o tebi, a zdaj te je videlo moje oko.«

Svetopisemski odlomek: Job 42,1-6.12.16

Tedaj je Job odgovoril Gospodu in rekel: Spoznal sem, da vse premoreš in ni mogoče preprečiti nobene tvoje namene. Kdo je, ki zatemnjuje posvèt brez spoznanja? Zato sem govoril, česar nisem razumel, stvari, ki so prečudovite zame in jih nisem dojel. Poslušaj vendar; in jaz bom govoril, vprašal te bom in ti me poúči! S sluhom ušesa sem slišal o tebi, a zdaj te je videlo moje oko. Zato se umikam in kesam v prahu in pepelu. […] Gospod pa je poslej Joba blagoslavljal še bolj ko prej. Imel je štirinajst tisoč ovac in šest tisoč kamel, tisoč parov volov in tisoč oslic. […] Job je potem živel še sto štirideset let in videl svoje sinove in svoje vnuke do četrtega rodu.

Kateheza: Job. Preizkušnja vere, blagoslov pričakovanja

Dragi bratje in sestre, dober dan!

Svetopisemski odlomek, ki smo ga slišali, zaključuje Jobovo knjigo, vrh univerzalne literature. Z Jobom se srečujemo na poti katehez o starosti: srečamo ga kot pričevalca vere, ki ne sprejme »karikature« Boga, ampak protestno kriči pred zlom, dokler Bog ne odgovori in razodene svojega obličja. In Bog na koncu odgovori, kot vedno na presenetljiv način: Jobu pokaže svojo slavo, vendar ga ne zdrobi, nasprotno, z najvišjo nežnostjo. Treba je dobro prebrati strani te knjige, brez predsodkov in splošnih predstav, da bi razumeli moč Jobovega krika. Dobro bo, če bomo vstopili v njegovo šolo, da bi premagali skušnjavo moraliziranja pred ogorčenostjo in potrtostjo zaradi bolečine, da smo izgubili vse.

(Spomnimo se zgodbe: Job vse izgubi v življenju, izgubi bogastvo, družino, otroke, zdravje; zelo nesrečen se pogovarja s prijatelji, ki ga pridejo pozdravit. Današnji odlomek je sklepni del knjige.)

V tem sklepnem odlomku knjige, ko Bog končno spregovori, je Job pohvaljen, ker je razumel skrivnost Božje nežnosti, skrite za njegovim molkom. Bog graja Jobove prijatelje, ki so si domišljali, da vedo vse o Bogu in bolečini. Prišli so tolažit Joba, a na koncu so ga obsojali s svojimi v naprej pripravljenimi obrazci. Bog nas obvaruj tega hinavskega in domišljavega pietizma! Bog nas obvaruj moralistične vernosti in vernosti zapovedi, ki ustvarja določeno domišljavost in vodi v farizejstvo in hinavščino.

Gospod se o njih takole izrazi: »Moja jeza se je vnela zoper tebe in tvoja prijatelja, saj o meni niste govorili prav kakor moj služabnik Job. […] Moj služabnik Job naj moli za vas, zakaj nanj se milostno ozrem, da ne bom z vami ravnal po vaši nespameti, ker niste o meni govorili prav kakor moj služabnik Job« (Job 42,7-8). Božja izjava nas preseneti, saj smo brali ognjevite strani Jobovega pritoževanja, ki so nas osupnile. Pa vendar, pravi Gospod, je Job govoril prav, čeprav je bil jezen na Boga; prav je rekel, ker ni hotel sprejeti, da je Bog »preganjalec«. In kot nagrado Bog Jobu vrne dvakrat toliko vsega premoženja, potem ko ga prosi, naj moli za svoje slabe prijatelje.

Prelomni trenutek spreobrnjenja vere se zgodi na vrhuncu Jobovega izbruha, ko pravi: »A jaz vem, da moj Odkupitelj živi in se bo, poslednji, vzdignil nad prahom. Še potem, ko bo ta moja koža raztrgana, bom iz svojega mesa gledal Boga. To vidim sam, moje oči so uvidele in nihče drug, shranjeno je v mojem srcu, v mojih prsih!« (Job 19,25-27). Ta del je zelo lep. Na misel mi pride konec Händlovega oratorija Mesija, potem ko po slovesni Aleluji sopran počasi poje: »Vem, da moj Odrešenik živi.« Po vsej tej Jobovi bolečini in veselju, je Gospodov glas nekaj drugega. »Vem, da moj Odrešenik živi.« Zelo je lepo. To lahko razlagamo takole: »Moj Bog, vem, da ti nisi preganjalec. Moj Bog bo prišel in mi povrnil po pravičnosti.« Gre za preprosto vero v Božje vstajenje, preprosto vero v Jezusa Kristusa, preprosto vero v Gospoda, ki nas vedno čaka in bo prišel.

Prilika iz Jobove knjige na dramatičen in nazoren način prikazuje, kaj se v resnici dogaja v življenju. To, da se na osebo, družino ali ljudstvo zgrnejo pretežke preizkušnje, nesorazmerne v primerjavi s človeško majhnostjo in krhkostjo. V življenju pogosto, kot pravijo, »nesreča nikoli ne pride sama«. Nekateri ljudje so preplavljeni z mnogimi nesrečami, kar se zdi zares pretirano in nepravično. Veliko je takšnih ljudi.

Vsi poznamo takšne osebe. Njihov krik je na nas naredil vtis, a pogosto smo tudi občudovali trdnost njihove vere in ljubezni v njihovi tišini. Mislim na starše otrok s težkimi motnjami, na tiste, ki živijo trajno bolezen in na svojce, ki so ob njih … Situacije, ki so pogosto še težje zaradi pomanjkanja ekonomskih virov. V določenih zgodovinskih obdobjih se zdi, da so se ta bremena nabrala na kolektivni ravni. To se je zgodilo v zadnjih letih s pandemijo covida-19 in zdaj z vojno v Ukrajini.

Ali lahko te »ekscese« upravičimo kot višjo racionalnost narave in zgodovine? Ali jih lahko versko blagoslovimo kot upravičen odziv na krivde žrtev, ki so si jih zaslužile? Ne, ne moremo. Obstaja nekakšna pravica, da žrtev protestira pred skrivnostjo zla, pravica, ki jo Bog podeljuje vsem, saj je navsezadnje On sam tisti, ki navdihuje.

Včasih naletim na ljudi, ki mi pristopijo in pravijo: »Protestiral sem pred Bogom, ker ima ta problem.« Veš, protestirati je tudi način molitve. Ko otroci in mladi ugovarjajo staršem, je to način, kako pritegniti pozornost in zahtevati, da zanje poskrbijo. Če imaš v srcu kakšno rano, kakšno bolečino, in čutiš potrebo po protestiranju, protestiraj tudi proti Bogu – Bog te posluša, Bog je Oče, Bog se ne prestraši pred našo protestno molitvijo. Bog razume. Bodi svoboden, bodi svoboden v svoji molitvi, ne vkleni svoje molitve v vnaprejšnje vzorce! Ne! Molitev mora biti spontana, kot molitev sina pred očetom, ki mu pove vse, kar mu pride na usta, saj ve, da ga oče razume.

Božji »molk« v prvem trenutku drame pomeni to. Bog se ne umakne pred soočenjem, a na začetku Joba pusti, da da duška svojemu protestiranju. In Bog posluša. Morda bi se morali včasih od Boga naučiti tega spoštovanja in nežnosti. Bogu ni všeč enciklopedija razlag in razglabljanj, kar počnejo Jobovi prijatelji. Gre za vernost, ki vse razloži, a srce ostane hladno. To Bogu ni všeč. Bolj mu je všeč Jobovo protestiranje in njegova tišina.

Jobova izpoved vere – ki se pokaže ravno v njegovem nenehnem klicanju k Bogu, k najvišji pravičnosti – se na koncu dopolni s skoraj mistično izkušnjo, zaradi katere pravi: »S sluhom ušesa sem slišal o tebi, a zdaj te je videlo moje oko« (Job 42,5). Koliko ljudi, koliki med nami, po slabi in temni izkušnji pozna Boga bolje od prej. Kot Job lahko rečemo: »Poznam te malo po spominu ali ker sem o tebi slišal, a sedaj sem te videl, ker sem te srečal.« To pričevanje je še posebej verodostojno, če ga prevzame starost v svojem postopnem slabljenju in popuščanju. Ostareli so v življenju videli veliko tega. In prav tako so videli neobstojnost človeških obljub. Ljudje prava, znanosti in celo verstev, ki preganjalca zamenjajo z žrtvijo in slednji pripišejo vso odgovornost za lastno bolečino. Nimajo prav.

Ostareli, ki najdejo pot tega pričevanja, ki razočaranje zaradi izgube spremeni v vztrajno pričakovanje Božje obljube, so nenadomestljivo varstvo za skupnost pri soočanju s pretiranim zlom. Pogled vernikov, ki se obračajo k Križanemu, se nauči ravno tega. Da bi se tega naučili tudi mi od mnogih dedkov in babic, od mnogih starejših ljudi, ki tako kot Marija združujejo svojo molitev, ki je včasih pretresljiva, z molitvijo Božjega Sina, ki se na križu izroča Očetu.

Poglejmo starostnike, glejmo stare ljudi, starke in starčke, glejmo jih z ljubeznijo, poglejmo izkušnjo njih, ki so v življenju toliko pretrpeli, ki so se v življenju toliko naučili, ki so toliko prestali. In kako imajo na koncu ta mir, rekel bi skoraj mističen mir, ki je mir srečanja z Bogom, da lahko rečejo: Slišal sem o tebi, a zdaj te je videlo moje oko.« Da bi ti starostniki bili podobni tistemu miru Božjega Sina na križu, ki se izroča Očetu. Hvala.

Vir: Vatican News

br. Matej Štravs

Foto: Janez Kotar (cerkev Sv. Nikolaja iz zraka)

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

NOVA COVID NAVODILA ZA NAŠO ŽUPNIJO

RAZKUŽEVANJE ROK: Pri vstopu v cerkev si obvezno razkužite roke.

NOŠENJE MASK V CERVKI: Na podlagi spodnjih navodil slovenskih škofov toplo priporočamo, da v obeh cerkvah v naši župniji še nosite maske, ker sta naši cerkvi manjši.

Za ostala področja veljajo spodnja navodila škofov, ki so objavljena tukaj.

VABIMO VAS

• BLAGOSLOV LANSKIH NOVOKRŠČENCEV in vseh ostalih predšolskih otrok bo to nedeljo 24. aprila pri maši ob 10.30. Lepo vabljeni!

• SKAVTSKE OBLJUBE našega stega Ljubljana 4 bodo to nedeljo 24. aprila pri cerkvi (ob slabem vremenu cerkvi) v Hrenovicah pri Postojni. (Hrenovica 32).

• DEKANIJSKA KONFERENCA V ŠTEPANJI VASI bo v sredo 4. maja. Na začetku dekanijske konference bo ob 9. uri v cerkvi v Štepanji vasi maša s somaševanjem dekanijskih duhovnikov, h kateri lepo vabimo tudi vas župljane. Ta dan ne bo svete maše ob 8. uri zjutraj.

• FLORJANOVO NEDELJO bomo skupaj z gasilci obhajali v Bizoviku v gasilskem domu v nedeljo, 8. maja s sveto mašo ob 9.15. Lepo vabljeni!

• SVETE MAŠE ZUNAJ: Od nedelje 8. maja dalje bodo maše zunaj ob lepem vremenu ob nedeljah ob 9.15 na travniku v Štepanji vasi in ob nedeljah ob 9.15 Bizoviku pred cerkvijo.

BELA NEDELJA, NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA

V Katoliški cerkvi 24. aprila 2022 praznujemo 2. velikonočno nedeljo, imenovano tudi belo nedeljo ali nedeljo Božjega usmiljenja.

Bela nedelja

Ime bela nedelja (lat. Dominica in albis) izvira iz starokrščanskih časov, ko so novokrščenci, ki so prejeli zakrament sv. krsta med velikonočno vigilijo, ves teden po veliki noči prihajali k bogoslužju v belih oblačilih. Uporaba belih oblačil, ki so znamenje čistosti, je izpričana od 4. stoletja, poseben pomen pa so dobila v 17. stoletju, ko so jezuiti na nedeljo po veliki noči uvedli skupinsko prvo obhajilo. Bela barva ima v bogoslužju močen simboličen pomen; je seštevek vseh barv mavrice, polnost nerazlmoljene svetlobe, izraža začetek in konec, polnost in praznino.

Nedelja Božjega usmiljenja

Sveti papež Janez Pavel II. (1978–2005) je 30. aprila leta 2000 na nedeljo po veliki noči, razglasil poljsko redovnico Favstino Kowalsko za svetnico ter ob tej priložnosti določil, da se bo prva nedelja po veliki noči »odslej v vsej Cerkvi imenovala nedelja Božjega usmiljenja.«
 Papež se je pri tem oprl na javno razodetje, posebej na Božjo besedo te nedelje, ki nazorno govori o Božjem usmiljenju, povod pa je bilo Jezusovo razodetje sestri Favstini: »Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja.
Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel sveto obhajilo, bo dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči. Povej ranjenim ljudem, da se morajo zateči k mojemu usmiljenemu Srcu in dal jim bom svoj mir.
Preden pridem kot pravičen sodnik, pridem kot kralj usmiljenja. Kdor zavrne moje usmiljenje, se sam obsodi.«

Povezanost praznika Božjega usmiljenja in 2. velikonočne nedelje kaže na simbol zveze med zakramentom svetega krsta, velikonočno skrivnostjo odrešenja in Božjim usmiljenjem. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi, kar predstavlja razsežnost sprave med Bogom in človekom.

Vabljeni, da danes na nedeljo božjega usmiljenja zmolite rožni venec Božjega usmiljenja.

Na običajni rožni venec molimo:
Na prvih treh jagodah: Oče naš, Zdrava Marija, Vera. .
Pri vseh petih desetkah molimo:
a) Pri velikih jagodah:
Večni Oče, darujem Ti telo in kri, dušo in božanstvo tvojega preljubega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.
b) Pri malih jagodah (desetkrat):
Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.
Na koncu dodamo (trikrat):
Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni, usmili se nas in vsega sveta.
Jezus je sestri Faustini dejal:”Moli stalno ta rožni venec, ki sem ti ga razodel. Kdor ga bo molil mu bom podelil veliko usmiljenje že v življenju, posebno pa ob smrti.”

VZKLIKI BOŽJEMU USMILJENJU

OPOMBA: To niso litanije, temveč vzkliki Božjemu usmiljenju. Jezus je razodel sv. Favstini veliko moč teh vzklikov: “Božja ljubezen je cvet, usmiljenje pa sad tega cveta. Če kdo dvomi, naj bere te vzklike Božjemu usmiljenju in našel bo zaupanje!”

Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, izraz njegove največje moči,
Božje usmiljenje, ki si se razodelo v stvarjenju nebeških duhov,
Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje,
Božje usmiljenje, ki obsegaš ves svet,
Božje usmiljenje, ki nam daješ nesmrtno življenje,
Božje usmiljenje, ki nas varuješ zasluženih kazni,
Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha,
Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje,
Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran,
Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega,
Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja,
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkvi, ki obsega vesoljni svet,
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov,
Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore,
Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva,
Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri,
Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov,
Božje usmiljenje, ki posvečuješ pravične,
Božje usmiljenje, ki k popolnosti vodiš svete,
Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim,
Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca,
Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo,
Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi,
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo,
Božje usmiljenje, mir umirajočim,
Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja,
Božje usmiljenje, ki lajšaš trpljenje dušam v vicah,
Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih,
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere,
Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev.

V.: Bog je usmiljen in poln svetosti, počasen z jezo, poln dobrote.
O.: Zato bom vekomaj klical Božje usmiljenje.

Molimo.

O Bog, tvoje usmiljenje je neskončno, tvoja milost neizčrpna. Milostno poglej na nas, pomnoži v nas delo svojega usmiljenja , da ne bomo obupali tudi v največjih preizkušnjah, temveč bomo bolj zaupali v Božjo voljo, ljubezen in usmiljenje. – Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, Kralju usmiljenja , ki s teboj in s Svetim Duhom izkazuje usmiljenje vekomaj. Amen.

VABILO K MOLITVI

MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!

• MOLITEV ZA MIR OB PONEDELJKIH: V naši župniji imamo molitveno uro za mir vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi.

• MOLITVE ZA VOLITVE: Vabljeni, da se pridružite molitveni pobudi Molitve za volitve. Več

• MOLITEV ZA DOMOVINO OB IZBIRI NJENIH VODITELJEV
Dobri Bog, oče vseh ljudi,
v času velike stiske v naši domovini in po svetu izbiramo
može in žene, ki bodo nosili bremena odgovornosti
pri delu za pravičnost, varnost in mir med nami in v svetu.
Zahtevno pot bomo zmogli v sodelovanju in z močjo tvojega Duha.
On nas utrjuje v tvoji ljubezni in skrbi za vse ljudi.
Naj omehča naša srca, da bomo premagovali prepire in razdore ter spoštovali tvojo podobo v vsakem človeku.
Jezus, Božji Sin!
Ti si se na križu daroval za vsakega izmed nas,
da nas vse osvobodiš spon in grehov ter nam podariš zgled svoje darujoče ljubezni.
Podari izvoljenim pogum, moč, poštenost in nesebičnost pri delu za blagor domovine.
Usliši, dobri Oče, priprošnje Marije Pomočnice,
naše tolažnice, ter vseh naših zavetnikov!
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:

• Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
• Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
• Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.

KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:

• suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
• higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice,
• voda v plastenkah,
• oblačila se trenutno ne zbirajo več.

SVETI OČE: PRIPRAVLJEN SEM STORITI VSE, DA BI SE USTAVILO VOJNO

»Pripravljen sem storiti vse, da bi se ustavilo vojno,« je zatrdil papež Frančišek v intervjuju za argentinski dnevnik La Nación, ki je bil objavljen v četrtek, 21. aprila. Med drugim je spregovoril o obisku ruskega veleposlaništva, možnosti potovanja v Kijev ter načrtovanem srečanju s patriarhom Kirilom.

Prizadevanja za mir. Vatikan nikoli ne počiva

Sveti oče je novinarju Joaquínu Moralesu Soláju povedal, da je trenutno prednostna naloga doseči mir v Ukrajini. Ob tem je poudaril, da si Sveti sedež vedno prizadeva, da bi bil vzpostavljen mir: »Vatikan nikoli ne počiva. Ne morem vam povedati podrobnosti, ker potem ne bi šlo več za diplomatska prizadevanja, vendar pa se poskusi ne bodo nikoli prenehali,« je podkrepil svoje besede papež Frančišek.

O obisku ruskega veleposlaništva

Na vprašanje glede obiska ruskega veleposlaništva pri Svetem sedežu 25. februarja je sveti oče dejal: »Šel sem sam. Nisem želel, da bi me kdo spremljal. To je bila moja osebna odgovornost. To je bila odločitev, ki sem jo sprejel med nočnim bedenjem, ko sem mislil na Ukrajino. Tistim, ki želijo videti stvari takšne, kot so, je jasno, da sem vladi nakazal, da lahko vojno takoj konča. Iskreno rečeno, sem želel narediti nekaj, da v Ukrajini ne bi bilo niti ene smrti več. Niti ene več. In pripravljen sem storiti vse.«

Vsaka vojna je anahronistična

Glede razlogov za izbruh vojne pa je papež povedal: »Vsaka vojna na tem svetu in na tej ravni civilizacije je anahronistična. Zato sem javno poljubil ukrajinsko zastavo. To je bilo dejanje solidarnosti do mrtvih, do družin ter do tistih, ki so prisiljeni emigrirati.«

O možnosti potovanja v Kijev

Nadalje je beseda tekla o možnosti papeževega potovanja v Kijev. Sveti oče je pojasnil, da ne more storiti ničesar, kar bi ogrozilo višje cilje, ki so konec vojne, premirje ali vsaj humanitarni koridor. »Kakšen smisel bi bil, da bi šel papež v Kijev, če bi se naslednji dan vojna nadaljevala,« je poudaril.

Zakaj izrecno ne imenuje Putina ali Rusije?

Na vprašanje, zakaj nikoli izrecno ne imenuje Putina ali Rusije, je sveti oče odgovoril, da papež nikoli ne imenuje voditelja države in še manj države, ki pa je več kot njen voditelj.

Možnosti srečanja s patriarhom Kirilom

Sveti oče je prav tako spregovoril o »zelo dobrih« odnosih ter o možnosti srečanja z moskovskim patriarhom Kirilom. »Žal mi je, da je moral Vatikan odpovedati drugo srečanje z njim, ki je bilo načrtovano junija v Jeruzalemu. Vendar pa je naša diplomacija menila, da bi najino srečanje v tem trenutku lahko povzročilo veliko zmedo. Vedno sem spodbujal medverski dialog. Ko sem bil nadškof v Buenos Airesu, sem povezal kristjane, jude in muslimane v rodoviten dialog. To je bila ena izmed pobud, na katero sem najbolj ponosen. In isto politiko spodbujam v Vatikanu. Kot ste me morda že večkrat slišali reči, je zame sporazum pomembnejši od spora.«

Vir: VaticanNews

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (češnjevi cvetovi), Pixbay (ukrajinska zastava)

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

VELIKA NOČ 2022

• CVETNA NEDELJA, 10. aprila: v bogoslužju se spominjamo in podoživljamo Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem. Na cvetno nedeljo blagoslavljamo zelenje: oljke, butarice in drugo. Blagoslov zelenja je pri mašah, ob 8.00, 9.15, 10.30 in v Bizoviku ob 9.15 bo pred cerkvijo.

• PASIJON: Tudi letos bodo mladi v naši župniji pripravili pasijon – dramsko uprizoritev Jezusovega trpljenja. Pasijon bo na cvetno nedeljo, 10. 4. po maši, ki je ob 19. uri in na veliki torek 12. 4. po maši ob 19. uri. Letošnji pasijon bo povezan z aktualnimi razmerami v Sloveniji. Besedilo za pasijon je napisal Pavel Mušič. Vabimo vas, da za mlade, ki pripravljajo pasijon molite in da si pasijon ogledate.

• OBISK BOLNIKOV PO DOMOVIH bo v ponedeljek po cvetni nedelji, 11. aprila. Če veste za kakšnega starejšega in bolnega, ki bi si želel obiska duhovnika pred prazniki, nam to sporočite.

• VELIKI ČETRTEK, 14. april: To je najprej dan, ko se vsi duhovniki zberemo okrog svojih škofov in obhajamo KRIZMENO MAŠO. Pri njej doživimo našo povezanost s škofi in med seboj ter obnovimo svoje duhovniške obljube. Med mašo pa škofje blagoslovijo in posvetijo sveta olja, s katerimi delimo svete zakramente vse leto: bolniško in krstno olje ter sveto krizmo. V ljubljanski stolnici je krizmena maša ob 9.00, h kateri ste vabljeni tudi verniki. Ta dan se spominjamo Jezusove zadnje večerje, pri kateri je Jezus postavil sveto mašo in duhovništvo in novo zapoved ljubezni: Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. K obredom velikonočnega tridnevja vabljeni vsi veroučenci in starši, še posebej prvoobhajanci in birmanci.

DVOJNI OBREDI na veliki četrtek in veliki petek: V Naši župniji bomo zaradi korone in ker imamo manjšo cerkev, letos imeli na veliki četrtek in petek dvojne obrede in sicer ob 17.30 in ob 19.00.

• ob 17.30 za družine in otroke. K tej sveti maši še posebej vabimo družine prvoobhajancev, ki bodo pri tej sveti maši prejeli posebne hlebčke kruha.
• ob 19.00 bo sveta maša, po kateri bomo prenesli najsvetejše v stransko kapelo kjer bo molitev. Po spominu »zadnje večerje« je molitvena ura do 21.00, nato tiho čaščenje »Jezusa na Oljski gori in v ječi« do 22.00. Nabirka na ta dan bo letos namenjena za Ukrajino. Bog povrni!

• DEVETDNEVNICA BOŽJEGA USMILJENJA: Na veliki petek pred obredi bomo začeli z devetdnevnico Božjega usmiljenja, ki bo nato vsak dan pred večerno sveto mašo do bele nedelje, 24. aprila.

• VELIKI PETEK, 15. april: To je dan spomina na Jezusovo obsodbo, trpljenje in smrt. Ob 8.00 molimo v župnijski cerkvi križev pot. Ob 17.30 (za otroke in družine) in ob 19.00 pa se zberemo k obhajanju Spomina na Jezusovo odrešenjsko trpljenje in smrt na križu. V tem obredju se povežemo z Jezusom, ki je trpel in umrl za nas in za vse ljudi. Nabirka pri obredu velikega petka je namenjena za svete kraje v Sveti deželi. Po obredu počastimo Jezusa v božjem grobu skupaj do 21.00, nato v tišini do 22.00.

• VELIKA SOBOTA, 16. april: To je dan, ko prihajamo v župnijsko cerkev častit in molit Jezusa v božjem grobu (10.00 do 17.00 bo izpostavljeno Najsvetejše), hkrati pa prinašamo k blagoslovu velikonočna jedila, s katerimi obhajamo velikonočni praznik doma.

• BLAGOSLOV VELIKONOČNEGA OGNJA bo ob 8.00 v Štepanji vasi in v Bizoviku. Ker letos skavti ne bodo nosili ognja po hišah ga pridite iskat sami.

• BLAGOSLOV JEDIL: Štepanja vas: 10.00, 11.00, 14.00, 15.00 in 16.00. (ob lepem vremenu bosta blagoslova jedil ob 14.00 in 15.00 zunaj na travniku) Bizovik: 13.00 in 15.30 (ob lepo vremenu bosta blagoslova jedil pred cerkvijo), Hrušica pri Uretovih: 14.00.

• VELIKA NOČ: VELIKONOČNA VIGILIJA, sobota, 16. aprila ob 19.00: z njo začenjamo obhajati Jezusovo vstajenje. Zberemo se pred župnijsko cerkvijo ob velikonočnem ognju, kjer se začne I. del velikonočne vigilije: Slavje luči. S seboj prinesemo sveče. Slavje luči doseže vrhunec po sprevodu v cerkev s slovesno peto hvalnico velikonočni sveči; II. del je Besedno bogoslužje, v katerem poslušamo poročila o odrešenjskih delih, ki jih je Bog storil za človeštvo skozi zgodovino odrešenja. Sledi III. del: krstno bogoslužje. pri katerem bomo obnovili krstne obljube. Sledi IV. del: evharistično bogoslužje ali sveta maša, ki je vrhunec in središče življenja kristjanov. Velikonočno vigilijo bo vodi škof Anton Jamnik.

• VELIKONOČNA NEDELJA, 17. april: ta dan slovesno praznujemo Kristusovo vstajenje v cerkvi in doma. Ob 6.30 bo v Štepanji vasi vstajenjska procesija s slovesno vstajenjsko mašo. Maše na veliko noč bodo v Štepanji vasi še ob 9.15, 10.30 in ob 19.00 in v Bizoviku ob 9.15.

• VELIKONOČNI PONEDELJEK – Emavs, 2. april: Na velikonočni ponedeljek se spominjamo srečanja Vstalega z učencema na poti v Emavs. Maše so: v Štepanji vasi ob 8.00, 9.15 in 19.00, v Bizoviku ob 9.15. Nabirka ta dan bo namenjena za našo župnijsko Karitas. Bog povrni.

Po veliki noči v torek (19. 4.) in v sredo (20. 4.) ne bo jutranje svete maše.

• 2. VELIKONOČNA – BELA NEDELJA – NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA, 24. aprila: bela se imenuje, ker so v prvi Cerkvi katehumeni – odrasli novokrščenci do te nedelje nosili bela oblačila.

VABIMO VAS

• BLAGOSLOV LANSKIH NOVOKRŠČENCEV in vseh ostalih predšolskih otrok bo 24. aprila pri maši ob 10.30. Lepo vabljeni!

• SKAVTSKE OBLJUBE bodo v nedeljo 24. aprila v okolici Postojne.

• FLORJANOVO NEDELJO bomo skupaj z gasilci obhajali v Bizoviku v gasilskem domu v nedeljo, 8. maja ob 9.15. Lepo vabljeni!

VABILO K MOLITVI

MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!

• MOLITEV ZA MIR OB PONEDELJKIH: V naši župniji imamo molitveno uro za mir vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi.

• MOLITVE ZA VOLITVE: Vabljeni, da se pridružite molitveni pobudi Molitve za volitve. Več

• MOLITEV ZA DOMOVINO OB IZBIRI NJENIH VODITELJEV
Dobri Bog, oče vseh ljudi,
v času velike stiske v naši domovini in po svetu izbiramo
može in žene, ki bodo nosili bremena odgovornosti
pri delu za pravičnost, varnost in mir med nami in v svetu.
Zahtevno pot bomo zmogli v sodelovanju in z močjo tvojega Duha.
On nas utrjuje v tvoji ljubezni in skrbi za vse ljudi.
Naj omehča naša srca, da bomo premagovali prepire in razdore ter spoštovali tvojo podobo v vsakem človeku.
Jezus, Božji Sin!
Ti si se na križu daroval za vsakega izmed nas,
da nas vse osvobodiš spon in grehov ter nam podariš zgled svoje darujoče ljubezni.
Podari izvoljenim pogum, moč, poštenost in nesebičnost pri delu za blagor domovine.
Usliši, dobri Oče, priprošnje Marije Pomočnice,
naše tolažnice, ter vseh naših zavetnikov!
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:

• Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
• Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
• Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.

KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:

• suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
• higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice,
• voda v plastenkah,
• oblačila se trenutno ne zbirajo več.

VELIKONOČNO VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV

Sveti Avguštin je zapisal, da je »Gospodovo vstajenje naše upanje«! Cerkveni učitelj je s to trditvijo želel krščansko občestvo okrepiti na poti vere v večno življenje in da ne bi ob spoprijemanju s trpljenjem, zlom in dejstvom smrti, izgubili poguma in obupali. Vprašanje upanja je še posebej na mestu v letošnjem času priprave na veliko noč, ki je zaznamovan, z zlom vojne v Ukrajini in z vsemi posledicami, ki jih vojna prinaša za njene državljane, za Evropo in za ves svet.

Vera v vstajenje in večno življenje, ki jo krepi velikonočno upanje, temelji na zgodovinskem dejstvu Kristusovega trpljenja in vstajenja od mrtvih. Gotovost, da bomo deležni neminljivega življenja, ne izhaja iz človeškega dognanja, temveč iz Božje obljube. Smrt nima zadnje besede! To oznanilo je bistvo evangelijskega sporočila in temelj verovanja. Kakor je bil obujen Gospod Jezus, bomo obujeni tudi mi. Sveti Pavel opozori na nevarnost dvoma o tej resničnosti in poudari: »Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera.« In doda: »Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni« (1 Kor 15,14.19). Velikonočno jutro je glede prihodnosti človeštva prelomnica in začetek novega stanja. Jezus je vstal, da bi sam živel v nas in da bi v njem, to je z njegovo močjo in milostjo, bili že na tem svetu deležni Božjega življenja tudi mi. Slednje se bo v polnosti udejanjilo v večnosti. Ob zori velikonočnega jutra sta Peter in Janez našla grob prazen. Magdalena in druge žene so srečale vstalega Jezusa; ob lomljenju kruha sta ga spoznala tudi emavška učenca. Vstali Gospod se je zvečer prikazal tudi apostolom v zgornji izbi, nato pa še drugim učencem v Galileji.

Tudi mi smo ob premišljevanju evangeljskih poročil povabljeni, da Vstalega prepoznamo v konkretnih življenjskih okoliščinah, ga sprejmemo v svoja življenja kot sopotnika, ki ima z nami sočutje in nas vodi v polnost življenja. Škofje vabimo duhovnike, redovnice in redovnike ter vse kristjane, da ob spoznanju lastne krhkosti in ob spoprijemanju z rušenjem lažne gotovosti gradimo krščansko občestvo in svet na zanesljivem temelju upanja, ki je Vstali Kristus! Gospod je vstal in živi, živeli bomo tudi mi! Aleluja. Veselo veliko noč in naj bo Gospodov mir z Vami vsemi!

Msgr. dr. Andrej Saje, predsednik SŠK

PAPEŽ: NIČESAR SE NE NAUČIMO, ZALJUBLJENI SMO V VOJNE IN KAJNOVEGA DUHA

Sveti oče se je v nedeljo, 3. aprila, vrnil z apostolskega potovanja na Malto. Med povratnim letom v Rim je v pogovoru z novinarji spregovoril o svojih vtisih. V ospredju pa so bile grozote vojne ter možnost potovanja v Kijev. »Ne naučimo se ničesar! Naj se nas Gospod usmili, vseh nas, vsi smo krivi!« je dejal.

»Z obiskom sem bil zadovoljen, videl sem realnost Malte, videl sem navdušenje ljudi, tako na Gozu kot v malteški Valletti in drugih krajih. Presenečen sem bil nad velikim navdušenjem na ulicah,« je dejal papež Frančišek, odgovarjajoč na vprašanja novinarjev, ki so ga spremljali med potovanjem na Malto.

Migrante je treba vedno sprejeti

Izpostavil je problem migracije: »Problem migrantov je resen, saj so Grčija, Ciper, Malta, Italija, Španija najbližje Afriki in Bližnjemu vzhodu, tu pristanejo in sem prihajajo, migrante je treba vedno sprejeti! Težava je v tem, da mora vsaka vlada določiti, koliko jih lahko sprejme. Za to je potreben sporazum z evropskimi državami. Niso vse pripravljene sprejeti migrantov. Pozabljamo, da so Evropo ustvarili migranti. Tako pač je, vendar vsaj ne prelagajte vsega bremena na sosednje države, ki so tako radodarne, in Malta je ena od njih.«

Dodal je, da je med obiskom sprejemnega centra za migrante v Hal Faru slišal »grozne stvari«, o trpljenju in lagerjih, ki se nahajajo na libijski obali, kar je po papeževih besedah »kriminal«. »Zato verjamem, da je to problem, ki se dotakne src vseh. Tako kot Evropa velikodušno daje prostor Ukrajincem, ki trkajo na njena vrata, ga je treba dati tudi drugim, ki prihajajo po Sredozemskem morju. To je točka, s katero sem zaključil obisk in se me je zelo dotaknila, saj sem slišal pričevanja, trpljenja, ki so bolj ali manj podobna tistim, ki so zbrana v knjižici “Hermanito”, o kateri sem vam govoril. Ves križev pot teh ljudi. Eden mi je danes povedal, da je moral štiri krat plačati. Prosim vas, da o tem razmislite.«

Možnost potovanja v Kijev: »Pripravljen sem storiti vse, kar je treba storiti«

Papež Frančišek je v nadaljevanju odgovoril na vprašanje o morebitnem potovanju v Kijev. Na novico o pretresljivih prizorih z ulic Buče, kraja blizu Kijeva, ki so včeraj pretresli svetovno javnost, je sveti oče dejal: »Hvala, da ste mi povedali za to novico, za katero še nisem vedel. Vojna je vedno krutost, je nečloveška stvar, ki gre proti človeškemu duhu, ne pravim krščanskemu, ampak človeškemu. To je duh Kajna, “kajnovski” duh.«

V zvezi z obiskom Kijeva je pritrdil, da je pripravljen iti: »Pripravljen sem storiti vse, kar je treba storiti. Sveti sedež, predvsem diplomacija, kardinal Parolin in monsinjor Gallagher, delajo vse, ampak zares vse – ni mogoče objaviti vsega, kar počnejo, zaradi previdnosti in zaupnosti, a smo na robu svojega dela. Med možnostmi je tudi potovanje. Možni sta dve potovanji: eno je predlagal poljski predsednik, naj se pošlje kardinala Krajewskega, da obišče Ukrajince, ki so jih sprejeli na Poljskem; dvakrat je že šel, pripeljal je dve reševalni vozili in ostal z njimi, vendar bo to storil še enkrat, pripravljen je to storiti. Drugo potovanje, za katero me je nekdo vprašal, več kot eden, sem iskreno povedal, da sem imel v mislih, da bi šel, da je moja razpoložljivost vedno na voljo, ne obstaja ne, sem pripravljen iti. Kaj mislimo o potovanju … vprašanje je bilo naslednje: “Slišali smo, da razmišljate o potovanju v Ukrajino.” Rekel sem, da je to na mizi, da je to eden od predlogov, vendar ne vem, ali ga bo mogoče izvesti, ali je to primerno in ali bi bilo to najbolje, ali je to primerno in moram to storiti … vse to je v zraku. Potem se je nekaj časa razmišljalo o srečanju s patriarhom Kirillom, na tem delamo; in razmišljamo o Bližnjem vzhodu. Stvari so zdaj takšne.«

Imamo shemo vojne, ne sheme miru

Papeža se je vprašalo, ali je od začetka vojne govoril s Putinom. »Stvari, ki sem jih povedal oblastem vsake strani, so javne. Nobena od stvari, ki sem jih povedal, ni moja zasebna. Ko sem se pogovarjal s patriarhom, je zatem dal lepo izjavo o tem, kar sva si povedala. S predsednikom Rusije sem se slišal konec leta, ko me je poklical, da bi mi voščil. Ukrajinskega predsednika sem slišal dvakrat. Potem sem prvi dan vojne pomislil, da bi moral iti na rusko veleposlaništvo in se pogovoriti z veleposlanikom, ki je predstavnik ljudstva, ter mu zastaviti vprašanja in povedati svoje vtise o zadevi. To so uradni stiki, ki sem jih imel. Za Rusijo sem to storil prek veleposlaništva. Slišal sem tudi višjega nadškofa v Kijevu, monsinjorja Ševčuka. Nato se mi vsake dva ali tri dni redno oglasi ena od vas, Elisabetta Piqué, ki je bila v Lvovu, zdaj pa je v Odesi. Pove mi, kako je s stvarmi. Govoril sem tudi z rektorjem semenišča. Toda kot sem rekel, sem v stiku tudi z enim od vas. Ob tem bi rad izrazil sožalje za vaše kolege, ki so padli. Ni pomembno, na kateri strani so. Toda vaše delo je za skupno dobro in ti so padli v službi za skupno dobro. Za informacije. Ne pozabimo jih. Bili so pogumni in molim zanje, da bo Gospod nagradil njihovo delo. To so stiki, ki smo jih imeli do zdaj.«

Na vprašanje, kaj bi povedal Putinu, če bi z njim lahko govoril, je Frančišek odvrnil, da so sporočila, ki jih je namenil vsem oblastem, bila javna. »Ne uporabljam dvojnega govora. Vedno delam enako,« je dejal in pripomnil, da v novinarjevem vprašanju vidi »tudi dvom o pravičnih in nepravičnih vojnah«. »Vsaka vojna se vedno rodi iz nepravičnosti. Ker obstaja shema vojne. Ni pa sheme miru. Na primer, naložbe za nakup orožja. Pravijo: Ampak potrebujemo jih, da se lahko branimo. To je shema vojne.« Kot je spomnil, so si po drugi svetovni vojni vsi oddahnili in govorili “nikoli več vojne”, ampak samo mir. Začel se je val dela za mir, tudi s pripravljenostjo, da se po Hirošimi in Nagasakiju več ne vlaga v jedrsko orožje.

Zaljubljeni smo v vojne, v Kajnovega duha

»Sedemdeset let pozneje smo vse to pozabili. Tako se uveljavlja shema vojne. Takrat je bilo pri delu Združenih narodov veliko upanja. Vendar se je shema vojne ponovno uveljavila. Ne moremo si zamisliti druge sheme, nismo več navajeni razmišljati v shemi miru. Bili so veliki ljudje, kot so Ghandi in drugi, ki sem jih omenil na koncu okrožnice Fratelli tutti, ki so stavili na shemo miru. Vendar smo trmasti kot človeštvo. Zaljubljeni smo v vojne, v Kajnovega duha. Ni naključje, da se na začetku Svetega pisma pojavi ta problem: “kajnovski” duh ubijanja namesto duha miru.«

Papež je dejal, da ko je leta 2014 obiskal Redipuglijo in videl imena fantov, je jokal. Leto ali dve pozneje je šel v Anzio in videl imena fantov, ki so tam padli. Vsi so bili mladi. In tam je jokal. »Na grobovih je treba jokati. Je ta stvar, ki jo spoštujem, ker gre za politični problem. Ko je bila spominska slovestost ob izkrcanju v Normandiji, so se ob tej priložnosti zbrali predsedniki vlad. Ne spomnim pa se, da bi kdo govoril o 30.000 mladih, ki so ostali na plažah. Mladost ni pomembna. To mi da misliti. Žalosten sem. Ne naučimo se. Naj se nas Gospod usmili, vseh nas. Vsi smo krivi!«

Andreja Červek – Vatikan

Vir: Vatikan News

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (Pasijon 2019, Pasijon 2016, Andrej Saje), Luis Ángel Espinosa, Cathopic (papež Frančišek), Arvydas Baltinas, Unsplash (oljčna vejica)