Naša Polona Vesel Mušič za Družino o botrstvu

Naša župljanka Polona Vesel Mušič je za tednik Družina izrazila mnenje glede ukinjanja botrstva v župniji Beltinci v Murskosoboški škofiji. Polona se že dve desetletji ukvarja s področjem birme in birmanske pastorale.

Takole pravi Polona Vesel Mušič: “Botrstvo ima velik pomen za birmance, botre, starše, Cerkev … Strokovni, življenjski in duhovni pogled nas uči, da so botri zelo dragoceni.

V času odraščanja, ki je eno najzahtevnejših obdobij življenja, mladostnik potrebuje spremstvo in pomoč. Spremljevalec je tudi dober birmanski boter. Pomembno je, da si ga izbere birmanec sam, saj le tako lahko izbere nekoga, ki mu zaupa in se z njim pogovarja. Če bi bila birma prej, bi botra izbrali starši, a to smo storili že pri krstu otroka.

Če bi birmo prestavili v 5. razred, bi ob sedanjem pomanjkljivem razumevanju in doživljanju zakramenta birme ter načinih priprave, birmanci verjetno že prej »odšli«. Ostali bi tisti, ki imajo dobro versko zaledje doma. A Bog ne ponuja sebe le izbrancem, “ta pridnim”, tistim, ki že tako imajo bogato življenjsko popotnico … ampak vsem. Jezus nam daje zgled, ko obeduje s cestninarji in grešniki …”

Preberite njeno mnenje do konca na spletni strani Tednika Družina.

Preberite še članka iz Družine:

• V župniji Beltinci že letos uradno brez birmanskih botrov in
• Škof Štumpf napoveduje spremembo birmanske pastorale

Polona Vesel Mušič je že lani avgusta pisala škofu Petru Štumpfu daljše pismo z utemeljitvijo, ki si ga lahko najdete na njeni spletni strani. Objavljamo le kratek del pisma: “Pomemben razlog za birmo v času odraščanja je tudi izbira botra, saj je smiselno, da si botra birmanci (mladostniki) izberejo sami. Gre namreč za odnos, ki traja vse življenje in lahko bistveno pripomore h kakovosti odraščanja in odnosov. Če bi šli k birmi pred puberteto, bi jim verjetno izbrali botra starši, ampak to smo naredili že pri krstu; v mladostništvu pa so na vrsti oni, da izberejo nekoga po prijateljstvu, po srcu. Mladostniki potrebujejo spremstvo, pa ne več zgolj nas, starše, ampak še druge dobre ljudi, med njimi v prvi vrsti dobrega botra. In tudi mi, starši, potrebujemo nekoga, ki mu lahko zaupamo, ki “pozna poti”, kot je lepo rečeno v Tobitovi knjigi.” Škof ji še ni odgovoril.

Poloninemu mnenju se pridružuje tudi Aleš Čerin, ki se je na članek o ukinjanju botrov v Beltincih odzval na svojem Facebook profilu: “Tole je pa čisto mimo. Namesto, da bi iskali rešitve, obupali. Mladi še kako potrebujejo “drugega” (ki ni oče ali mati – od njiju se v tem času odcepljajo), zanesljivega človeka, po možnosti tudi izven žlahte, ki mladcu in mladenki – še posebej v času odraščanja – pa tudi kasneje v življenju stoji ob strani, moli zanj, je na razpolago za pogovor in pomoč. To je neprecenljivo. Ne pa da se vsem mladim takole odvzame možnost imeti botra.
Zame je tole en večjih porazov Cerkve.”
…
“Treba je začeti zelo resno delati s tistimi botri, ki to hočejo. In to zelo kakovostno. Verjamem, da jih je nekaj takih. Morda v celi škofiji samo deset. Začeti delati pač s temi desetimi in povzdigniti botrsko službo na visok nivo. Ne pa da so botri nekakšni “priveski” (citiram iz članka: “… s starši odločili, da bodo otroci sami pristopili k birmovalcu, botri – če se bo birmanec zanj odločil – pa bo sedel v klopi.”). S tistimi botri, ki nočejo delati, se pa ne dela. A tistim birmancem, ki imajo botra in ga želijo imeti, ga je pa treba omogočiti. V polnem pomenu. Botri so v najstniškem obdobju zelo pomembna figura. Celo bolj kot starši od katerih se najstniki ravno odcepljajo. Botri lahko – če vzamejo službo resno – ostajajo mentorji svojim birmancem še daleč v odraslo dobo.”

Na ukinjanje službe botrov so se odzvali tudi na satirični katoliški strani Zadnja plat in objavili tole grafiko s komentarjem: “Kaj pa, če se v Sloveniji najde 10 dobrih botrov? Boš pokončal službo botra zaradi teh desetih?”

Objavljamo še zanimiv članek Sama Pučnika o izbiranju botrov na Aleteia.si ‘Kako izbrati birmanskega botra’, ki takole pravi: “Na prvi pogled bi se morda zdelo, da botra izbiramo zato, da birmanca pospremi od klopi do škofa in da prinese darila. V resnici pa se njegova vloga pri birmi šele začne. Boter ima od tistega trenutka dalje nalogo voditi in biti zgled svojemu birmancu v veri vse svoje življenje.”

Več na Aleteia.si

Dodano 28.3.2023: Družina.si – Profesor cerkvenega prava proti ukinitvi botrov: Beg pred novimi pastoralnimi izzivi?

O ukinjanju birmanskih botrov v Murskosoboški škofiji smo pri Družini že pisali, novica pa je zbudila precej pozornosti tudi v drugih medijih. Na vest, da v župniji Beltinci že letos, od prihodnjega leta dalje pa po vsej Murskosoboški škofiji birmanskih botrov ne bo več, birma pa se bo prestavila v peti razred, so se odzvali tudi na spletni strani Inštituta za kanonskopravne vede. Predstojnik Katedre za cerkveno pravo na Teološki fakulteti dr. Stanislav Slatinek je tam objavil svoje mnenje glede tega vprašanja.

…

“Ko prebiramo argumente, ki opravičujejo odpravo birmanskih botrov, nas preseneča sklicevanje na Zakonik cerkvenega prava, kakor, da cerkveno pravo narekuje odpravo birmanske botrov, če ti ne živijo primerno veri. Seveda se s tako – pozitivistično – razlago cerkvenega prava ni mogoče strinjati, ker ni v skladu z najvišjim zakonom Cerkve, ki je »blagor duš« (salus animarum).

Norme glede birmanskih botrov najdemo v kan. 892 in 893. V Zakoniku cerkvenega prava beremo, da naj ima birmanec botra »če je mogoče« (kan. 892). Boter pa naj bi izpolnjeval pogoje, ki so našteti v kan. 874. Zagovorniki odprave botrov se sklicujejo na zahteve, ki so naštete v toč. 3, da mora biti boter »katoličan, da je že bil pri birmi in pri obhajilu in da živi primerno veri in nalogi, ki jo bo prejel«. Najbolj vneti zagovorniki odprave botrov trdijo, da tisti, ki niso cerkveno poročeni, ne živijo primerno veri in nalogi botra in da zato ne morejo biti botri. Gre za zelo »formalno« razlago cerkvenega prava, za razlago, ki jo najdemo celo v nekaterih učbenikih. Kljub temu je treba črki dati Duha, da postane živa in učinkovita, »zakaj črka mori, Duh pa oživlja« (2 Kor 3,6). Treba je prisluhniti času v katerem živimo. Bila so obdobja, ko so bili razvezani in civilno poročeni redek pojav. Prepoved izbire botra, ki ni bil cerkveno poročen, je bila v preteklosti morda še razumljiva. Danes pa je to zelo razširjen pojav, do katerega je treba imeti drugačen, bolj misijonarski pristop.”

Celotno mnenje preberite na spletni strani Družina.si.

Foto: Polonin osebni arhiv, FB profil Zadnja plat, spletna stran Teološke fakultete (dr. Stanislav Slatinek)