Novomašnik br. Jurij Slamnik: Kaj o njem pravijo …

Konec junija, 29.6. ob 9.00 v Ljubljanski stolnici, bo naš brat Jurij Slamnik posvečen v duhovnika, novo mašo pa bo imel v nedeljo, 11. julija, ob 10.00 na Breznici. Spremljajmo br. Jurija z molitvijo. 

Br. Jurij je v času študija kar nekaj časa preživel v kapucinskem samostanu v Ljubljani. Od leta 2017 dalje je bival v Škofji Loki. Zadnje leto pa se je na duhovniško posvečenje pripravljal v Zagrebu.

Molitev za br. Jurija in druge slovenske novomašnike

Nebeški Oče, pri zadnji večerji je tvoj Sin apostolom zaupal službo duhovništva.

Vedno znova jim pridružuješ novih delavcev v svojem vinogradu. Tako tudi letos naklanjaš Cerkvi na Slovenskem novih delivcev svetih skrivnosti.

S svojim ljubeznivim pogledom si se ozrl tudi na br. Jurija Slamnika, ki je v globini svojega srca začutil tvoje povabilo, naj postane Gospodov Duhovnik.

Jezus, dobri pastir, prosimo te zanj in za vse letošnje novomašnike; ohrani jih v zavetju svojega Srca, da jim nihče ne bo mogel škodovati.

Posvečuj jih, da bodo verovali, kar bodo brali; učili, kar bodo verovali; živeli, kar bodo učili. Ohrani njihova srca čista in sveta.

Naj rastejo v ljubezni do tebe in ti ostanejo vedno zvesti, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

O Juriju

Kako je br. Jurij odgovoril na tole vprašanje: “V čem kot bodoči duhovnik zaznavaš svoje podobnosti z br. Frančiškom?”

Ata in mama odgovarjata na vprašanje kako je izgledala njegova pot otroštva in mladosti vse do danes

Ata in mama

“Jurija smo v našo družino dobili malo pozneje, saj sta bila Monika in Marko takrat že najstnika. Bil je kar zahteven dojenček, ki se je drl na vse pretege, če ga nismo pestovali ali vozili z vozičkom.

Ker je bil “ta mal”, je bil seveda “scrkljan”. Ko je zrasel, je postal bolj umirjen. Rad je bil doma, saj je bilo pri nas na velikem vrtu ob hiši vedno polno otrok, s katerimi so tudi kakšno ušpičili. S učenjem v osnovni šoli ni imel težav. Problem mu je predstavljala odločitev, kje bi nadaljeval šolanje. Zelo se je iskal, a da bi postal duhovnik, tega nikoli ni omenil. Šele kasneje, v tretjem letniku študija metalurgije, je spoznal in tudi šel na tisto “drugo” pot, ki jo je iskal. Srečna sva, da je našel pot, ki mu je namenjena. Naj bo blagoslovljen.”

Jurij pa takole odgovarja na vprašanje Kaj tistega otroškega, ki ti je bilo dano v družini, bi rad ohranil na svoji poti, ne glede na to, da je služba duhovništva starševska – očetovska in ne otroška?

“Veliko lepega mi je bilo dano v moji družini, za kar sem hvaležen. Želim si ohraniti tisto otroško zaupanje, ki ga ima otrok do svojih staršev in tisto otroško čudenje nad vsem novim. Rad bi vedno zaupal, da je vse v Njegovih rokah, da On varno vodi moje življenje, ne glede na to, kar se dogodi. Ohranil bi rad čudenje nad lepoto stvarstva, odnosov, dela, ki so daljni odsevi Njegove prave Lepote. Verjamem, da se očetovstvo in otroštvo ne izključujeta in da je težko biti duhovni oče, če sam nimaš otroškega zaupanja do svojega Boga Očeta.”

Kako se pa Monika in Marko (brat in sestra) spominjata svojega brata Jurija kot otroka in v kakšnem odnosu ste danes?

Domači

Jurij je zaradi velike starostne razlike med nami odraščal bolj kot edinec. Spominjava se ga kot mirnega in poslušnega otroka, ki je rad bral in imel kar nekaj privilegijev pri starših; še posebej mama je bila zelo zaščitniška. Svoj miren, nekoliko resen značaj, je ohranil tudi kasneje v najstništvu in ga kaže še danes. Opažava, kako preko študija in življenja v kapucinski skupnosti raste in dozoreva; s tem pa pridobiva tudi naš odnos.

Se spomnita kakšnega prijetnega trenutka iz vaših otroških dni?

Vsem nam ostaja v spominu dogodek, ko je imel Jurij nekaj let. Oče je kupil nov avto, ki je imel brisalce tudi na sprednjih lučeh. Naslednji dan je opazil, da brisalcev ni. Predvideval je, da so mu jih pozabili pritrditi. Malo kasneje pa jih najde v travi in Jurček mu je veselo razložil, da se je igral in jih potrgal dol.

Br. Jurij, kaj je rekel oče na tvoje destruktivno igranje oz. trganje brisalcev?

Tega dogodka se sam sploh ne spomnim, zato ne vem, kaj je rekel; zadovoljen najbrž ni bil. Spomnim pa se avtomobila, to je bila Lada Riva. Kot otroku se mi je zdel soliden avto, ga pa danes na naših cestah ne vidiš več.

Kaj o njem pravi br. Luka Modic?

br. Luka Modic

“Z bratom Jurijem sva se spoznala v Vipavskem Križu, kjer je bil postulant. Bil je redoljuben, zvest v molitvi in delu. Zelo cenim pot, ki jo je v redu prehodil od takrat do danes. Njegova neizmerna zmožnost provokacije in postavljanja dvoma v vsako stvar me sicer občasno zmoti, a hkrati to dojemam kot dar, v katerem vsi rastemo. Predvsem zna prisluhniti brez nepotrebnega komentarja ter ima vedno čas za pivo in pogovor.”

Vir in foto: FB profil Bratov kapucinov