ZA SVETE MAŠE IN SREČANJA SKUPIN JE OBVEZEN POGOJ PCT.

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

IZ NAŠE ŽUPNIJE IN CERKVE NA SLOVENSKEM

• ZAHVALA ZA DAR ZA OGREVANJE: Prejšnjo nedeljo ste pri nabirki za ogrevanje darovali 1343,13 €. Bog vam povrni.

• ZAHVALA ZA POMOČ SEČNJI DREVES: Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste 7. in 8. februarja pomagali pri delovni akciji v Bizoviku pri kateri smo posekali tri drevesa pri cerkvi v Bizoviku.

• POSTNI ČAS 2022 – PEPELNICA: Postni čas se začne na pepelnico 2. marca. Maše na ta dan so: v Štepanji vasi ob 8.00 in ob 19.00, v Bizoviku ob 18.00. Pri vseh mašah je tudi obred pepeljenja. Lepo vabljeni.

• MOLITEV KRIŽEVEGA POTA V POSTU v pripravi na veliko noč v Štepanji vasi vabimo k molitvi križevega pota:

• v Štepanji vasi bo križev pot ob petkih ob 18.30 in ob nedeljah ob 18.30.
• v Bizoviku bo križev pot ob četrtkih ob 17.30 in ob nedeljah ob 9.00.
• veroučenci bodo letos križev pot molili v okviru veroučnih srečanj.

• POSTNA POSTAVA: Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.

Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 2. marca) in na veliki petek (letos 15. aprila). Ta dva dneva se enkrat do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta starosti.

Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega.

Zdržek mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta starosti. Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb…), post in zdržek odpadeta. Za duhovnike, redovnike in redovnice, ki se hranijo doma, ne velja olajšava za petke zunaj postnega časa.

• DAROVI ZA SALEZIJANSKEGA MISIJONARJA TONETA GRMA, KI DELUJE V UGANDI: Mladi iz župnije Kodeljevo so to nedeljo pri dopoldanskih svetih mašah v Štepanji vasi prodajali piškote in svečke. Izkupiček od prodaje bo namenjen za salezijanskega misijonarja Toneta Grma. Z zbranimi darovi bo gradil kokošnjak za kokoši, ki jih bo uporabil za prehranjevanje družin, ki se srečujejo z  lakoto.
Za ta projekt ste darovali 675 eur. Iskrena hvala.

VABIMO VAS NA DOGODKE OB 60-LETNICI ŽUPNIJE

• DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA: V tem tednu so se v naši župniji začele Delavnice molitve in življenja. Prvo srečanje delavnic je bilo to sredo, februarja 2022 ob 20. uri. Prišlo je lepo število udeležencev. Kdor želi, se še vedno lahko pridruži to ali prihodnjo sredo ob 20. uri v dvorani župnijskega doma.

Srečanja, ki jih vodita br. Primož Kovač in Barbara Sosič bodo potekala vsako sredo do konca maja. Več o DMŽ si lahko preberete na: www.dmz.si.

Na delavnicah se bomo učili različnih načinov molitve. Primerne so za odrasle in študente. Bi rad-a poživil-a odnos z Bogom, ti je vera postala rutina, se morda srečuješ z nerazumevanjem vere ali celo predsodki?

Osrednja vsebina DMŽ so različni načini, kako lahko molim. V začetku so načini, s katerimi vzpostavljamo osebni odnos z Bogom: molitveno branje, pisno molitev, molitev poslušanja, molitev gledanja do kontemplativne molitve. Nato se molitveni načini prevesijo v proces preoblikovanja. Prava (dobra) molitev je tista, ki človeka spreminja v njegovem ravnanju, odzivanju, delovanju, odnosih. Veliki cilj vsakega kristjana naj bi bil postajati vedno bolj podoben Jezusu Kristusu. Da bil do drugih, kakršen je bil Jezus, da bi čutil, kot je čutil Jezus; da bi govoril, kot je govoril Jezus; da bi ravnal, kot je ravnal Jezus; da bi ljubil, kot je ljubil Jezus. Ta proces se dogaja ob molitvi sprejemanja in molitvi v Jezusovem duhu. Prav ta drugi del molitvenih načinov nas vrača od odnosa z Bogom nazaj k odnosu do bližnjih, nazaj v življenje. Celotna vsebina DMŽ je povzeta v stavku: Naučimo se moliti, da bomo znali živeti. Odkrivanje molitvenih načinov spremljata tudi branje, to je poslušanje Božje besede in kateheza.

Da bi čim več zajeli iz DMŽ, si vsak udeleženec v času med srečanji dnevno vzame pol ure časa za prebiranje Božje besede in uporabo molitvenega načina zadnjega srečanja. Odlomki iz Svetega pisma so skrbno izbrani in skupaj z molitvijo spreminjajo ta čas v »svete pol ure«. Tako se petnajst tednov spremeni v prave duhovne vaje, ki jih opravljam sredi življenja.

DMŽ je zasnoval kapucin br. Ignacij Larrañaga, rojen v Španiji, blizu kraja Loyola, deloval pa v Čilu v Južni Ameriki. Leta 1984 je začel z duhovnimi vajami, na katerih ni želel le oznanjati, pač pa omogočiti izkustvo Božje bližine in Božjega delovanja. Ker je bilo zanimanje za te njegove duhovne vaje zelo veliko, jih je dopolnjeval. Tako sta se rodila dva programa: tedenske duhovne vaje z imenom »Izkušnja Boga« in tromesečni tečaj DMŽ. Ta oblika nove evangelizacije, kot jo imenuje br. Ignacij, je razširjena predvsem po špansko in portugalsko govorečih deželah. V Sloveniji je navzoča od leta 1994.

KAKO BO POTEKALA SINODA 2021-2023

• Sinoda o sinodalnosti 2021 – 2023 v prvi fazi poteka na krajevni ravni v škofijah, župnijah in cerkvenih skupnostih po vsem svetu. Glavni namen je poslušanje različnih glasov na terenu, da bi vsakdo lahko kaj prispeval v posvetovanju vesoljne Cerkve. Krajevne Cerkve smo povabljene, da svoje odgovore posredujejo škofovski konferenci. Ta del sinode poteka do avgusta 2022. Aktualne informacije o sinodi najdete tule. Tule pa najdete vsa gradiva za delo po skupinah.

• SINODA V NAŠI ŽUPNIJI: Tudi v naši župniji bomo od februarja do maja letos imeli po različnih skupinah srečanja na temo sinode. Takšno srečanje bo v posamezni skupini običajno trajalo eno uro in pol.

Predvidoma zadnji vikend v maju bomo v župniji ob 60-letnici župnije pripravili duhovno obnovo za vse župljane, v okviru katere bomo izvedli tudi pogovore o sinodi. Povzetke bomo poslali na pastoralno službo.

VABLJENI, DA MOLITE MOLITEV ZA SINODO
Pred Teboj smo, Sveti Duh,
ko smo zbrani v Tvojem imenu.
Samo ti nas vodi,
bodi doma v naših srcih;
pokaži nam pot, po kateri naj gremo,
in kako naj hodimo po njej.
Šibki smo in grešni;
ne dopusti, da bi širili nered.
Ne dopusti, da bi nas nevednost vodila po napačni poti
ali da bi pristranskost vplivala na naša dejanja.
Daj, da v Tebi najdemo svojo edinost,
da bomo lahko skupaj hodili večnemu življenju naproti
in se ne bomo oddaljili od poti resnice
in od pravičnosti.
Vse to Te prosimo,
ki deluješ na vsakem kraju in v vsakem času,
v občestvu z Očetom in Sinom
na vekov veke.
Amen.

KATEHEZA PAPEŽA FRANČIŠKA: SVETI JOŽEF, ZAVETNIK VESOLJNE CERKVE
(16. 2. 2022)

Dragi bratje in sestre, dober dan!

Danes zaključujemo cikel katehez o liku svetega Jožefa. Te kateheze dopolnjujejo apostolsko pismo Patris corde, ki je bilo napisano ob 150. obletnici razglasitve svetega Jožefa za zavetnika katoliške Cerkve s strani blaženega Pija IX. Toda kaj pomeni ta naziv? Kaj pomeni, da je sveti Jožef »zavetnik Cerkve«? O tem bi danes želel z vami premišljevati.

Tudi v tem primeru nam evangeliji nudijo najbolj pravilen ključ za branje. Na koncu vsakega dogodka, kjer vidimo Jožefa kot protagonista, evangelij doda, da vzame dete in njegovo mater ter stori, kar mu je naročil Bog (prim. Mt 1,24; 2,14.21). Tako izstopa dejstvo, da je Jožefova naloga zaščititi Jezusa in Marijo. On je njun glavni varuh: »Dejansko sta Jezus in njegova mati Marija najdragocenejši zaklad naše vere« (Patris corde, 5). Ta zaklad varuje sveti Jožef.

V odrešenjskem načrtu se ne more ločiti Sina od Matere, od nje, ki je »napredovala na romanju vere in zvesto ohranila svojo povezanost s Sinom vse do križa« (Lumen gentium, 58), kot nas spominja drugi vatikanski koncil.

Jezus, Marija in Jožef so v določenem smislu prvobitno jedro Cerkve. Jezus je Človek in Bog. Marija, prva učenka, je Mati. In Jožef je varuh. In tudi mi »se moramo stalno spraševati, če z vsemi svojimi močmi varujemo Jezusa in Marijo, ki sta skrivnostno zaupana naši odgovornosti, naši skrbi, našemu varstvu« (Patris corde, 5). Tukaj imamo zelo lepo potezo krščanske poklicanosti: varovati. Varovati življenje, varovati človeški razvoj, varovati človeški um, varovati človeško srce, varovati človeško delo … Lahko rečemo, da je kristjan kakor sveti Jožef: mora varovati. Biti kristjan ne pomeni samo prejeti vero, izpovedovati vero, ampak varovati življenje, svoje življenje in življenje drugih, življenje Cerkve. Sin Vsemogočnega je prišel na svet v stanju velike slabotnosti. Jezus se je rodil takšen: slaboten. Želel je, da bi se ga branilo, ščitilo, negovalo. Bog je zaupal v Jožefa, kot je to storila tudi Marija, ki je v njem našla ženina, ki jo je ljubil in spoštoval ter vedno skrbel zanjo in za Otroka. »V tem smislu ni mogoče, da sveti Jožef ne bi bil varuh Cerkve, saj je Cerkev podaljšanje Kristusovega telesa v zgodovini, istočasno pa materinstvo Cerkve predstavlja Marijino materinstvo. Ko Jožef še naprej varuje Cerkev, še naprej varuje Dete in njegovo mater, pa tudi mi, ko ljubimo Cerkev, še naprej ljubimo Dete in njegovo mater« (Patris corde, 5).

Ta Otrok je tisti, ki bo rekel: »Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (Mt 25,40). Zato je vsaka oseba, ki je lačna in žejna, vsak tujec, vsak migrant, vsak človek brez obleke, vsak bolnik, vsak zapornik »Otrok«, ki ga varuje Jožef. Povabljeni smo, da varujemo te ljudi, te naše brate in sestre, kakor je do storil Jožef. Zato ga kličemo kot zavetnika vseh
potrebnih pomoči, izgnanih, žalostnih in tudi umirajočih – o čemer smo govorili prejšnjo sredo. In tudi mi se moramo od Jožefa naučiti »varovati« te dobrine: ljubiti Otroka in njegovo mater, ljubiti zakramente in Božje ljudstvo, ljubiti uboge in našo župnijo. Vsaka od teh stvarnosti je vedno Dete in njegova mati (prim. Patris corde, 5). Mi moramo varovati, ker s tem varujemo Jezusa, kakor je to storil Jožef.

Danes je običajno, da se vsak dan kritizira Cerkev, izpostavlja njeno nedoslednost – veliko je je, izpostavlja grehe, ki so v resnici naše nedoslednosti, naše grehe, saj je Cerkev od vedno ljudstvo grešnikov, ki se srečujejo z Božjim usmiljenjem. Vprašajmo se, ali v globini svojega srca ljubimo Cerkev, kakršna je. Božje ljudstvo na poti, z mnogimi pomanjkljivostmi, a z veliko volje, da bi služili in ljubili Boga. Dejansko nas edino ljubezen naredi sposobne, da v polnosti in nepristransko govorimo resnico; da povemo, kaj je narobe, a tudi prepoznamo vso dobroto in svetost, ki sta v njej navzoči, začenši ravno z Jezusom in Marijo. Ljubiti Cerkev, varovati Cerkev in hoditi s Cerkvijo. Vendar pa Cerkev ni tista skupinica, ki je blizu duhovnika in vsem komandira. Cerkev smo vsi, vsi. Na poti. Varovati drug drugega, varovati se od blizu. To je dobro vprašanje: ko imam s kom težave, ali ga poskušam varovati ali pa ga takoj obsodim, o njem slabo govorim, ga uničujem. Varovati, varovati.

Dragi bratje in sestre, spodbujam vas, da prosite za priprošnjo svetega Jožefa ravno v najtežjih trenutkih svojega življenja in življenja vaših skupnosti. Kjer naše napake postanejo pohujšanje, prosimo svetega Jožefa, da bi imeli pogum za resnico, prosili za odpuščanje in ponižno začeli znova. Kjer preganjanje preprečuje, da bi se oznanjal evangelij, prosimo svetega Jožefa za moč in potrpežljivost, da bi iz ljubezni do evangelija znali prenašali nasilje in trpljenje. Kjer primanjkuje materialnih in človeških virov in zato doživljamo revščino, zlasti kadar smo poklicani služiti zadnjim, nezaščitenim, sirotam, bolnikom in družbeno odvrženim, prosimo svetega Jožefa, naj bo za nas Previdnost. Koliko svetnikov se je obračalo nanj! Koliko ljudi v zgodovini Cerkve je v njem našlo zavetnika, varuha, očeta!

Posnemajmo njihov zgled in v ta namen danes vsi skupaj molimo k svetemu Jožefu z molitvijo, ki sem jo umestil na konec pisma Patris corde, ter mu zaupajmo svoje namene in na poseben način Cerkev, ki trpi in je v preizkušnji.

Pozdravljen, Odrešenikov varuh
in ženin Device Marije.
Tebi je Bog zaupal svojega Sina;
vate je Marija položila svoje zaupanje;
s teboj je Kristus postal človek.
Blaženi Jožef, tudi za nas se pokaži očetovski,
vodi nas na poti življenja.
Izprosi nam milost, usmiljenje in pogum,
ter brani nas vsakega zla.
Amen.

Vir: VaticanNews

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (zvončki in križ v Ivančni Gorici), Jimmy Vallejo S., Carhopic (Križani)