OD NAS SE JE POSLOVIL BR. ROMAN MOTORE

V nedeljo popoldne 31. januarja se je od nas poslovili br. Roman Motore, ki je v soboto 23. januarja letos praznoval 85. let življenja.

Br. Roman je v našem samostanu v Ljubljani živel od leta 2012. Ker je v zadnjih letih življenja težko hodil, ni mogel več prihajati v cerkev. Je pa vse do konca svojega življenja maševal v samostanu obenem pa je tudi zelo veliko molil, za kar smo mu zelo hvaležni. Priporočamo ga v vaše molitve.

Na tej povezavi se lahko ogledate članek o njem.

AKTUALNI URNIK SVETIH MAŠ, OBHAJILA IN MOLITEV V NAŠI ŽUPNIJI

• Urnik svetih maš je do preklica naslednji:
– Štepanja vas: Delavniki: ob 8.00, 18.00 in ob 19.00. Nedelja in zapovedan praznik: – ob 6.30, 8.00, 9.15, 10.30, 18.00 in 19.00
– Bizovik: torek in četrtek: ob 18.00, nedelja ob 9.15 in 10.30
• Prejem svetega obhajila izven svete maše: Štepanja vas: Delavniki: ob 8.30, 18.30 in ob 19.30, Nedelja in zapovedan praznik: ob 7.05, 8.35, 9.50, 11.05, 18.35 in 19.35. Bizovik: torek in četrtek: ob 18.30, nedelja: ob 9.50 in 11.05
• VABILO K MOLITVI VEČERNIC: Bratje kapucini med tednom od ponedeljka do sobote

Maše preko spleta so od ponedeljka do sobote ob 19.00 in v nedeljo ob 10.30.

OBVESTILA

• Zahvala za dar: Prejšnjo nedeljo, 31. januarja, ste pri nabirki, ki je bila namenjena za brate kapucine, ki delujemo v župniji, darovali 1.296,58 eur. Iskrena hvala v imenu vseh bratov iz našega samostana. Bog vam povrni.
• Tematski pohod za zakonce in pare na Golovcu: Povabljeni na orientacijski pohod na nam, ki sta ga pripravila Marinka in Aleš Čerin. Zakonci in pa fantje in punce, ki se pripravljajo na poroko pa se bodo lahko tudi sprehodili po svoji življenjski poti. Natisnite si orientacijski karto, obujta gojzarje in pojdita na pot.

Več na tej spletni strani

• Praznik Lurške matere Božje in svetovni dan bolnikov bo ta četrtek, 11. februarja 2021. Letos zaradi epidemije ne bo Lurške procesije.
• Svetovni dan bolnikov – 11. februar: Ta dan naj nas spomni, da naj bomo bolj pozorni do bolnikov in trpečih. Ker v zadnjem letu veliko težje obiskujemo bolne se potrudimo, da jih pokličemo po telefonu.

POKLIČIMO DUHOVNIKA, DA OBIŠČE BOLNE

• Radi pokličimo duhovnika, da bolnim, če je možno ob prvih petkih prinese sveto obhajilo in jim podeli bolniško maziljenje. V trenutnih razmerah ob prvem petku obiskujemo tiste bolne, ki to želijo. Ob obisku duhovnika mora duhovnik in tudi bolnik imeti masko, ki pokriva nos in usta. Bolniško maziljenje je predvsem prošnja za ozdravljenje in za pomoč v bolezni. Ta zakrament ni namenjen le umirajočim, ampak vsem bolnim, da bi ozdraveli, zato ne čakajmo na najtežje trenutke bolezni. Na tem mestu želim povedati, da je župniji lani kar dve tretjini ljudi, ki so bili cerkveno pokopani, umrlo brez prejema sv. zakramentov.

• Obiski bolnih v Domu starejših občanov Ob Sotočju: V prejšnjih letih smo bratje iz samostana in sestra Barbara vsak teden v tem domu obiskali okrog 60 starejših. Sedaj v Dom ne moremo redno hoditi. Ob tej priliki pa povem, da v Domu vedno lahko obiščemo posameznega bolnika, če nas svojci prosijo. Zato vas vljudno prosimo, da nam javite, če želite, da obiščemo koga od oskrbovancev in v Domu in mu podelimo zakramente.

POSLANICA SVETEGA OČETA FRANČIŠKA ZA 29. SVETOVNI DAN BOLNIKOV 2021

Poslanica svetega očeta Frančiška za 29. svetovni dan bolnikov
Eden je vaš Učitelj, vi vsi pa ste bratje (Mt 23,8).

Odnos zaupanja je temelj nege bolnikov.

Dragi bratje in sestre!

Praznovanje 29. svetovnega dneva bolnikov, ki ga obhajamo 11. februarja 2021, na god Lurške Matere Božje, je primeren trenutek, da posebno pozornost posvetimo bolnikom in tistim, ki jim pomagajo, bodisi na krajih, ki so namenjeni negi bodisi v naročju družine in skupnosti. Posebno mislimo na tiste, ki po vsem svetu trpijo zaradi učinkov koronavirusa. Vsem, zlasti pa najbolj ubogim in odrinjenim, izražam svojo duhovno bližino in jim zagotavljam skrb in ljubezen Cerkve.

1. Tema tega dneva se navdihuje pri evangeljskem odlomku, v katerem Jezus graja hinavščino tistih, ki govorijo, pa ne delajo (prim. Mt 23,1-12). Kadar se vera skrči na sterilne besedne vaje, ne da bi se vključila v zgodovino in potrebe drugega, se izgubi skladnost med izpovedano vero s stvarnimi izkušnjami. Tveganje je veliko; zaradi tega Jezus uporablja močne izraze, da bi posvaril pred nevarnostjo zdrsa v malikovanje samega sebe, in pravi: »Eden je vaš Učitelj, vi vsi pa ste bratje« (v. 8.)

Graja, ki jo Jezus namenja tistim, ki »govorijo pa ne delajo« (v. 3) je vedno zdravilna za vse, ker ni nihče imun pred zlom hinavščine, pred zelo hudim zlom, katerega učinek je, da nam prepreči, da bi cveteli kot otroci edinega Očeta, ki so poklicani v vesoljno bratstvo.

Pred potrebo brata in sestre Jezus ponuja zgled obnašanja, ki je popolnoma nasproten hinavščini. Predlaga, da se ustavimo, poslušamo, vzpostavimo neposreden in oseben odnos z drugim, čutimo empatijo in ganjenost zanj ali zanjo, ko pustimo, da nas njegovo trpljenje vključi do te mere, da v služenju prevzamemo skrb zanj (prim. Lk 10,30-35).

2. Ko zbolimo, čutimo svojo ranljivost, istočasno pa prirojeno potrebo po drugem. Stanje ustvarjenosti postane še bolj jasno, ko očitno doživljamo svojo odvisnost od Boga. Ko smo bolni, misel in srce preplavijo negotovost, strah, včasih tesnoba; znajdemo se v nemočnem položaju, ker naše zdravje ni odvisno od naših sposobnosti ali od našega »truda« (prim. Mt 6,27).

Bolezen postavi vprašanje smisla, ki je v veri naslovljeno na Boga: vprašanje, ki išče nov pomen in novo smer za bivanje, ki včasih morda ne najde takoj odgovora. Pri tem napornem iskanju nam včasih ne morejo pomagati niti prijatelji in sorodniki.

S tem v zvezi je značilen svetopisemski lik Joba. Ženi in prijateljem ne uspe, da bi ga spremljali v njegovi nesreči; nasprotno, obtožujejo ga in s tem poglabljajo njegovo osamljenost in zmedo. Job strmoglavi v neko stanje zapuščenosti in nerazumljenosti. A prav po tej skrajni krhkosti, ko odkloni vsako hinavščino in se odloči za pot iskrenosti do Boga in do drugih, njegov vztrajni krik pride do Boga, ki mu na koncu odgovori in mu odpre novo obzorje. Potrdi mu, da njegovo trpljenje ni kazen, prav tako pa ni stanje oddaljenosti od Boga ali znamenje njegove brezbrižnosti. Tako iz ranjenega in ozdravljenega Jobovega srca privre tista doneča in ganljiva izjava Gospodu: »Z ušesom sem slišal o tebi, a zdaj te je videlo moje oko« (42,5).

3. Bolezen ima vedno obraz, in ne samo enega: ima obraz vsakega bolnika in bolnice, tudi tisti, ki se čutijo nepriznani, izključeni, žrtve družbenih krivic, ki zanikajo njihove osnovne pravice (prim. Okrožnica Vsi bratje, 22). Sedanja pandemija je razkrila številne neprimernosti zdravstvenih sistemov in pomanjkljivosti v pomoči bolnim. Ostareli, najbolj slabotni in ranljivi nimajo vedno zagotovljenega dostopa do oskrbe in ta ni vedno pravičen. To je odvisno od političnih odločitev, od načina upravljanja z viri in od prizadevnosti tistih, ki imajo odgovornost. Vlaganje v nego in pomoč bolnim osebam je prednostna naloga, ki je vezana na načelo, da je zdravje prednostno skupno dobro. Istočasno je pandemija poudarila tudi predanost in velikodušnost zdravstvenih delavcev, prostovoljcev, delavcev in delavk, duhovnikov, redovnikov in redovnic, ki so s strokovnostjo, odpovedjo, čutom odgovornosti in ljubezni do bližnjega pomagali, negovali, tolažili in služili tolikim bolnikom in njihovim domačim. Tiha skupina moških in žensk, ki so se odločili, da bodo gledali te obraze, prevzeli skrb za rane bolnikov, ki so jih čutili blizu v moči skupne pripadnosti človeški družini.

Bližina je namreč dragoceno mazilo, ki podpre in potolaži tistega, ki trpi v bolezni. Kot kristjani bližino živimo kot izraz ljubezni Jezusa Kristusa, umiljenega Samarijana, ki je sočutno postal bližnji vsakemu človek, ki je ranjen od greha. Združeni z njim po delovanju Svetega Duha smo poklicani biti usmiljeni kakor Oče in ljubiti zlasti bolne, slabotne in trpeče brate (prim. Jn 13,34-35). Poleg osebne ravni to bližino živimo v skupnostni obliki: bratska ljubezen v Kristusu rodi skupnost, ki je sposobna ozdravljanja, ki ne zapusti nikogar, ki vključi in sprejme predvsem najbolj krhke.

S tem v zvezi želim spomniti na pomembnost bratske solidarnosti, ki se konkretno kaže v služenju in lahko privzame zelo različne oblike, ki pa so vse usmerjene v podporo bližnjega. »Služiti pomeni skrbeti za tiste, ki so krhki v naših družinah, v naši družbi, v našem narodu« (Homilija v Havani, 20. septembra 2015). V tem prizadevanju je vsak sposoben »odložiti svoje zahteve in pričakovanja, svoje želje po vsemogočnosti pred konkretnim pogledom najbolj krhkih. […] Služenje vedno gleda na obraz brata, se dotika njegovega mesa, tako močno čuti njegovo bližino, da jo v nekaterih primerih trpi in išče bratov napredek. Zaradi tega služenje ni nikoli ideološko, ker ne služi idejam, ampak ljudem« (prav tam).

4. Za dobro zdravljenje je ključnega pomena odnosni vidik, s katerim lahko celostno pristopimo k bolnemu človeku. Ovrednotenje tega vidika pomaga tudi zdravnikom, bolničarjem, strokovnjakom in prostovoljcem, da zaradi medsebojnega odnosa zaupanja prevzamejo skrb za tiste, ki trpijo, da jih spremljajo na poti zdravljenja (prim. Nova listina zdravstvenih delavcev [2016], 4). Gre torej za vzpostavitev dogovora med tistimi, ki so potrebni zdravljenja in tistimi, ki jih zdravijo; dogovor je utemeljen na vzajemnem zaupanju in spoštovanju, na iskrenosti, na razpoložljivosti, tako da presežemo vsako obrambno pregrado, v središče postavimo dostojanstvo bolnika, varujemo strokovnost zdravstvenih delavcev in vzdržujemo dobre odnose z družinami bolnikov.

Ta odnos z bolnim človekom najde neizčrpen vir spodbude in moči v Kristusovi ljubezni, kakor kaže tisočletno pričevanje možin žena, ki so se posvetili v služenju bolnikom. V resnici iz skrivnosti Kristusove smrti in vstajenja izvira tista ljubezen, ki je sposobna v polnosti osmisliti tako stanje bolnika kakor tudi stanje tistega, ki skrbi zanj. To velikokrat potrjuje evangelij, ko pokaže, da Jezusova ozdravljenja niso nikoli magična dejanja, ampak so vedno sad srečanja, medosebnega odnosa, v katerem na Božji dar, ki ga ponudi Jezus, odgovarja vera tistega, ki ga sprejema, kot povzema beseda, ki jo Jezus pogosto ponovi: »Tvoja vera te je rešila.«

5. Dragi bratje in sestre, zapoved ljubezni, ki jo je Jezus zapustil svojim učencem, dobi svojo konkretno uresničitev tudi v odnosu z bolniki. Družba je toliko bolj humana, kolikor bolj zna poskrbeti za svoje krhke in trpeče člane in to zna storiti z učinkovitostjo, ki jo spodbuja bratska ljubezen. Prizadevajmo si za ta cilj in storimo to tako, da nihče ne bo ostal sam, da se nihče ne bo čutil izključenega in zapuščenega.

Vse bolnike, zdravstvene delavce in tiste, ki se žrtvujejo za trpeče, izročam Mariji, Materi usmiljenja in Zdravju bolnikov. Iz Lurške votline in iz svojih neštetih svetišč po vsem svetu naj podpira našo vero in naše upanje ter nam pomaga, da bomo drug za drugega skrbeli z bratsko ljubeznijo. Vsem in vsakemu posebej iz vsega srca podeljujem svoj blagoslov.

Rim, Sv. Janez v Lateranu, 20. decembra 2020, četrta adventna nedelja
Frančišek

Vir: Spletna stran Katoliške Cerkve

PAPEŽ FRANČIŠEK OB DNEVU ČLOVEŠKEGA BRATSTVA: BRATSTVO KOT NOVI MEJNIK ČLOVEŠTVA

V četrtek, 4. februarja 2021, je potekal prvi mednarodni dan človeškega bratstva. Papež Frančišek ga je obeležil s sodelovanjem na spletnem srečanju, ki se ga je udeležil tudi veliki imam Al Azharja, Ahmad Al Tayeb. Mednarodni dan človeškega bratstva je ustanovila Generalna skupščina Združenih narodov ter za datum postavila 4. februar, dan, ko sta pred dvema letoma papež in veliki imam v Abu Dabiju podpisala Dokument o človeškem bratstvu. Med spletnim srečanjem je bila podeljena tudi nagrada za človeško bratstvo Zayed 2021. Prejela sta jo Latifa Ibn Ziaten in Antonio Guterres.

Papež: Ali bratje ali pa bomo vse izgubili. Papež Frančišek je svoj prispevek k današnjemu srečanju dal preko video sporočila, v katerem je bratstvo opredelil kot poslušanje, spoštovanje in iskreno sprejemanje. Poudaril je, da ne smemo izgubljati časa, kajti nahajamo se na mejniku človeštva: ali bratstvo ali pa se bomo med seboj uničili.
»Sestre in bratje. To je beseda: sestre in bratje,« je začel svoje video sporočilo sveti oče in se najprej zahvalil velikemu imamu Ahmadu Al Tayebu, ki ga je imenoval »brat, prijatelj, tovariš v izzivih in nevarnostih boja za bratstvo«. Zahvalil se mu je »za tovarištvo na poti« in za pripravo Dokumenta o človeškem bratstvu, ki sta ga skupaj podpisala pred dvema letoma: »Vaše pričevanje mi je zelo pomagalo, saj je bilo pogumno pričevanje. Vem, da ni bila lahka naloga. Z Vami sva jo lahko opravila skupaj in si vzajemno pomagala. Najlepša med vsemi stvarmi pa je, da se je tista prva želja po bratstvu utrdila kot resnično bratstvo. Hvala, brat, hvala.«

Frančišek je zahvalo izrazil tudi šejku Mohamedu bin Zayedu, ki je organizator današnjega spletnega srečanja in se ga je prav tako udeležil. Izpostavil je njegov trud, ki ga je vložil za nadaljevanje te poti: »Verjel je v projekt. Verjel je nam.«

Besede zahvale pa je sveti oče namenil še sodniku Mohamedu Mahmoudu Abdelu Salamu, ki je generalni tajnik Visokega odbora za človeško bratstvo. Imenoval ga je »prijatelj, delavec, poln idej«.
»Hvala vsem, ki so stavili na bratstvo, kajti bratstvo je danes novi mejnik človeštva. Ali bomo bratje ali pa se bomo med seboj uničili,« je poudaril papež Frančišek in opozoril, da danes ni časa za brezbrižnost: »Ne moremo si oprati rok. Z distanco, z zanemarjanjem, z nezanimanjem. Ali smo bratje ali pa – dovolite mi – se bo vse podrlo. To je mejnik. Mejnik, na katerem moramo graditi. Je izziv našega stoletja, je izziv našega časa. Bratstvo pomeni iztegnjeno roko, bratstvo pomeni spoštovanje. Bratstvo pomeni poslušati z odprtim srcem. Bratstvo pomeni trdnost v lastnih prepričanjih. Kajti ni resničnega bratstva, če se pogaja o lastnih prepričanjih.«

Po Frančiškovih besedah smo namreč »bratje, rojeni iz istega Očeta«: »Z različnimi kulturami in tradicijami, a vsi bratje. In v spoštovanju svoje kulture in različnih tradicij, svojih različnih državnih pripadnosti, je treba graditi to bratstvo. Ne se o njem pogajati.«

»Je trenutek poslušanja. Je trenutek iskrenega sprejemanja. Je trenutek gotovosti, da je svet brez bratov svet sovražnikov. Hočem poudariti: ne moremo reči ali bratje ali ne bratje. Povejmo, kot je: ali bratje ali sovražniki. Kajti zanemarjanje je zelo prefinjena oblika sovraštva. Ni treba vojne, da bi postali sovražniki. Zadostuje zanemarjanje. Dovolj je te tehnike – postala je namreč tehnika –, te drže, da gledamo na drugo stran, da ne skrbimo za drugega, kakor da ne bi obstajal.« Pri tem se je papež ponovno zahvalil velikemu imamu za pomoč in pričevanje, za »to pot, ki sva jo opravila skupaj«.

Papež Frančišek se je v nadaljevanju video sporočila obrnil še na oba dobitnika nagrade Zayed 2021, Latifo Ibn Ziaten in Antonia Guterresa. Generalnemu sekretarju Združenih narodov Guterresu se je zahvalil za »ves trud za mir«: »Mir, ki se lahko doseže samo z bratskim srcem.«

Nagovoril je še Latifo Ibn Ziaten: »Draga sestra, tvoje zadnje besede ‘vsi smo bratje’ niso bile izrečene zaradi vljudnosti. So prepričanje. Gre za prepričanje, ki je oblikovano v bolečini, v tvojih ranah. Svoje življenje si namenila za nasmeh, svoje življenje si namenila, da ne bi čutila zamere; in preko bolečine ob izgubi sina – samo mati vé, kaj pomeni izgubiti otroka – preko te bolečine imaš pogum reči ‘vsi smo bratje’ ter sejati besede ljubezni. Hvala za tvoje pričevanje. In hvala, da si mati svojemu otroku, mnogim dečkom in deklicam, da si danes mati temu človeštvu, ki te posluša in se od tebe uči: ali pot bratstva, ali bratje, ali pa bomo vse izgubili.«

Vir: Spletna stran Katoliške Cerkve

Br. Matej Štravs, župnik

Foto: Sharon McCutcheon, Unsplash (bolnica), Warren Wong, Unsplash (pozdrav), Matías Medina, Cathopic (roža v križu)