Danes je tretja nedelja med letom, nedelja Svetega pisma. Prihodnja nedelja je četrta med letom. Nabirka prihodnje nedelje bo namenjena za brate kapucini, ki delujemo v župniji Ljubljana Štepanja vas. Bog povrni.

AKTUALNI URNIK SVETIH MAŠ V NAŠI ŽUPNIJI

V cerkev v Štepanji vasi lahko za mašo ali obhajilo na enkrat pride 9 posameznikov ali gospodinjstev, v cerkev v Bizoviku lahko na enkrat pride 6 posameznikov ali gospodinjstev. (V to je všteto, da gre ena družina tudi v učilnico nad zakristijo.) Cerkvi bosta odprti 10 minut pred mašo.

Urnik svetih maš je naslednji:

Štepanja vas:
• Delavniki: 8.00, 18.00 in ob 19.00
• Nedelja in zapovedan praznik: 6.30, 8.00, 9.15, 10.30, 18.00 in 19.00

Bizovik:
• torek in četrtek: 18.00.
• nedelja in zapovedan praznik: 9.15 in 10.30

Mašne namene za tekoči teden lahko spremljate na tej povezavi.

KDAJ LAHKO PREJMETE SVETO OBHAJILO IZVEN SVETE MAŠE

Če želite prejeti samo obhajilo, pridite med tednom 30 minut po začetku svete maše, ob nedeljah pa 35 minut po začetku svete maše. Obhajilo tako delimo ob naslednjih terminih:

Štepanja vas:
• Delavniki: 8.30, 18.30 in ob 19.30
• Nedelja in zapovedan praznik: 7.05, 8.35, 9.50, 11.05, 18.35 in 19.35

Bizovik:
• torek in četrtek: 18.30.
• nedelja in zapovedan praznik: 9.50 in 11.05

MAŠE PREKO SPLETA

Še naprej lahko na tej povezavi spremljate video prenos svetih maš, ki jih bomo sedaj prenašali iz župnijske cerkve.
• ponedeljek – sobota: 19.00
• nedelja: 10.30.

DAN CELODNEVNEGA ČEŠČENJA

Dan celodnevnega češčenja bo ta četrtek, 28. januarja. To je dan, ko molimo v imenu vse nadškofije. Letos zaradi epidemije ne bo organizirano češčenje po skupinah. Najsvetejše bo izpostavljeno v župnijski cerkvi od 8.30 do 12.30 in od 14.00 dalje do maše ob 18.00. Lepo vabljeni, da kadarkoli v tem času pridete molit v cerkev.

OSTALA OBVESTILA

• SVETOPISEMSKI MARATON: Poteka pod geslom »Med vami bom hodil« in bo letos potekal preko spleta od sobote 23. januarja do petka 29. januarja. Vse informacije in prijave za branje Svetega pisma najdete na tej spletni strani.
• LETNA NAROČNINA VERSKEGA TISKA: Zelo priporočamo redno letno naročnino. Vabimo vas, da se na verski tisk naročite direktno pri založbah in boste verski tisk dobivali po pošti na dom. Verski tisk pa bo še naprej na razpolago v cerkvi v prosti prodaji. Cene letnih naročnin: Družina – 119,60 €, Ognjišče – 34,30 €, Prijatelj – 12,60 €, Misijonska obzorja – 9 €, Mohorjeve knjige (prednaročilo šest knjig za 2021) – 49 €, Božje okolje – 29,70 €, Beseda med nami – 23,70 €, Communio – 34 €, Magnificat – 59,40 €, Mavrica – 39,90 €, Cerkveni glasbenik – 35,70 €, Radovednež – 23,70 €, #Najst – 27 €, Cerkev danes – 35,70 €, Naša luč – 26,95 €.
• TEDEN MOLITVE ZA EDINOST KRISTJANOV 2021 bo potekal od 18. 1. do 25. 1. Letos nosi geslo »Ostanite v moji ljubezni in obrodili boste obilo sadu. (prim. Jn 15,5-9). Vabljeni k molitvi v ta namen.
• DAN ODPRTIH VRAT NA ŠKOFIJSKI KLASIČNI GIMNAZIJI: Škofijska klasična gimnazija in Jegličev dijaški dom v Šentvidu v Ljubljani vabita na DNEVE ODPRTIH VRAT OD 30. JANUARJA DO 11. FEBRUARJA 2021. Zaradi epidemije bodo vsi dogodki potekali preko spleta na naslovu: vpis.stanislav.si

ŽUPNIJSKA STATISTIKA ZA LETO 2020

• Krsti: 22 novokrščencev. 17 otrok je bilo krščenih v prvem letu življenja, pet pa v starosti od 2. do 6. let. Osem jih je bilo krščenih iz cerkvenega zakona, 3. iz civilnega zakona, 9 iz izven zakonskih skupnosti in en nezakonski (otrok živi le z enim od staršev).
• Število otrok pri verouku: 186
• Prvo sv. obhajilo: 22 prvoobhajancev
• Birma: 17 birmancev
• Poroke: 4 pari
• Pogrebi: 71 pogrebov (le 21 jih je prejelo poslednje zakramente)
• Obhajila: Razdeljenih je bilo 25.600 svetih obhajil.
• Bolniško maziljenje: okrog 95 oseb
• Nedeljska sveta maša: K vsem nedeljskim mašam je čez poletje prihajalo do 400 ljudi. V tem številu je upoštevana tudi sobotna večerna sv. maša.

IZJAVA KOMISIJE PRAVIČNOST IN PRI SLOVENSKI ŠKOFOVSKI KONFERENCI GLEDE FINANČNE PODPORE ZAVODU ISKRENI

Ob tridesetletnici Slovenije se mora ideološka diskriminacija končati

Del opozicijskih strank, ki se očitno uvršča na skrajno politično levico, je začel gonjo proti Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ker je na javnem razpisu namenilo državno finančno podporo tudi civilnodružbenemu Zavodu Iskreni. Nobenega dvoma ni, da je razlog za to gonjo idejna usmeritev Zavoda Iskreni, ki zagovarja krščanske vrednote družinskega življenja.

Zato izraža Komisija Pravičnost in mir pri SŠK veliko zaskrbljenost. S tem ko skrajne leve stranke nasprotujejo tej podpori in zaradi nje celo grozijo z interpelacijo pristojnega ministra, zavzemajo diskriminacijsko stališče do nevladne organizacije, ker zastopa družinske vrednote, ki niso po volji izključujoči levičarski ideologiji, odklonilni in sovražni do tradicionalnega in pretežno krščanskega pojmovanja družine.

S tem stranke, ki so med drugim skoraj pet let zadrževale uresničenje odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije o enakopravnem financiranju katoliških in drugih zasebnih šol, ponovno in nedvoumno razkrivajo svoje nestrpno stališče do krščanskih vrednot in do vseh, ki jih zagovarjamo v sedanji slovenski družbi. Enako diskriminacijo zahtevajo celo od državnih organov, kar je v popolnem nasprotju z zahtevo po ideološki nevtralnosti sodobne demokratične, svobodoljubne in nazorsko pluralistične države. Ob tridesetletnici Slovenije je skrajni čas, da se konča diskriminacija na osnovi idej in vrednot ter se zavrne stigmatizacija in zapostavljanje vseh, ki si v slovenski družbi prizadevamo za krščanske in družinske vrednote.

Stranke, ki s táko zahtevo po novem enoumju zavzemajo stališče, ki je v popolnem nasprotju s svobodoljubnimi, pluralističnimi in demokratičnimi načeli sodobne države in ustavne ureditve Republike Slovenije, nikakor ne morejo veljati za primerne, da jim volivci še kdaj zaupamo odgovornost za našo državo, če hočemo, da ostane zvesta duhu svoje ustave in se v njem še utrjuje. Stališče teh strank je v popolnem nasprotju z duhom in črko človekovih pravic do svobode in enakopravnega izražanja ter uveljavljanja vere in drugih nazorov, kar je temelj vsake demokratične in svobodoljubne državne ureditve. Zato zasluži, da ga obsodijo vsi demokrati v tej državi. Prav tako pozivamo ministra Janeza Ciglerja Kralja, naj ne popusti pod pritiski ter še naprej zagotavlja ideološko nevtralnost Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Msgr. dr. Anton Stres
Predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK

Vir: spletna stran Katoliške cerkve

PAPEŽ FRANČIŠEK: POSLUŠANJE JE PRVA OBLIKA NEŽNOSTI (več na tej povezavi)

Če danes obstaja »pesniška revščina«, to ni zaradi manj lepote, ampak ker se je zmanjšala naša sposobnost poslušanja, kot je zapisal papež Frančišek v predgovoru h knjigi mladega italijanskega pesnika Luce Milaneseja.

Andreja Červek – Vatikan

Knjiga pesmi z naslovom Nenadne rime izpod peresa Luce Milaneseja je izšla pri založbi Tau in »imela posebnega bralca – papeža Frančiška«, je v spremni besedi napisal p. Antonio Spadaro, direktor jezuitske revije La Civiltà Cattolica.

Poezija je urjenje v poslušanju

Lepota je izkušnja. In »lepota, katere prinašalec je Luca, ne nastane z napornim delom o pomembnih temah ali s skrbno izbiro učenih besed, ampak nastane kot spontana zmožnost, da s pravimi besedami izrazi to, kar je v njem, in ki mu pomaga videti vezi tudi tam, kjer se zdi, da jih ni«, zapiše sveti oče v predgovoru. Gre za »notranji pogled«, ki avtorja spodbuja, da gleda vase, druge in Boga, in ki »zna v navidezno slučajnih stvareh razbrati globoko novost«. Za poezijo je potrebna razpoložljivost nekoga, da posluša, nadaljuje papež in izpostavi, da pri Lucovi poeziji razumemo, da je poslušanje »prva oblika nežnosti«. Je zmožnost, da znotraj sebe ustvarimo prostor za stvari, ki so nove, drugačne, na videz nasprotne, zatem pa se zavemo, da so »resničnejše od ostalih«. Če danes obstaja pesniška revščina, to ni zato, ker je manj lepote, ampak ker se je zmanjšala naša sposobnost za poslušanje, izpostavi papež Frančišek in sklene: »Luci želim, da bi preko teh strani lahko postal sredstvo lepote in nežnosti ter opogumljal mlade, naj posežejo po talentih, ki jih je Gospod posejal v njih, in včasih ne najdejo poguma, da bi jih pokazali, ker jih je strah obsojanja ali neuspeha.«

Spadaro: S poezijo obnoviti voljo do življenja

V spremni besedi pa Spadaro zapiše, da Luca »s papirjem in peresom obnovi moč in vznemirjenost, voljo do življenja. Ne oddaljuje od realnosti, kot se to včasih verjame, nasprotno, zanj je poezija trdna točka, ki te zadržuje pri realnosti stvari.« Kot zapiše sam avtor knjige Nenadne rime, poezija »zagotovo ne bo dala nobene rešitve«, a lahko nam pusti »občutek, da smo.« Lahko bi nam celo dala občutek, da »obstaja nekaj izjemnega«. Kot nadaljuje Spadaro, uporabljati besedo kot poetični izraz je kakor uporabiti mračno sobo, ki nam omogoča razviti nekaj, kar brez nje morda ne bi nikoli opazili ne znotraj ne zunaj sebe. Po Spadarovem prepričanju je ravno temu namenjena poezija Luce Milaneseja: »razvijati podobe o življenju, spraševati se o njegovem smislu in ga morda tudi dojeti«. Potrebna je torej resnična in učinkovita izkušnja življenja, ki vključuje tudi način dešifriranja sveta.

Pomembnost opazovanja »dela v teku«

Da je papež Frančišek sprejel prošnjo in napisal predgovor h knjigi tega mladega pesnika, nedvomno pove veliko o svetem očetu – a prav tako Luci. »Papeževa gesta je prevratniška. Ne izbere priznanega in utrjenega avtorja, ampak nezrelega, ki še raste. Podpiše se pod besede nekoga, ki ni opravil poti, ki bi bila priznana. Njegovo zanimanje je usmerjeno v ‘delo v teku’. In tako razumemo, da v tej napetosti najdemo ključ za današnji čas: v opazovanju tega, kar se razvija, in ne zrelega sadu.« Spadaro nadaljuje, da je beseda konkretni element, v katerem dobi svoje telo vse, kar izkusimo in mislimo; in vodi v nazaj v izkušnjo in ne v abstraktnost. Poezija Luce Milaneseja »ustvarja povezave in posega po globini izkušnje«, je »poslušanje realnosti in samega sebe«. Gre za »poezijo, ki raste v dialektiki in kontradikciji«. A je prav tako poezija »diha, miru, umirjenosti, usmerjena tudi na naravne elemente«. Je »poziv k harmoniji, ki jo ti verzi znajo klicati na koprneč način«, še zapiše Sapadaro.

br. Matej Štravs

Foto: Peter Škrlep, primer.si/fotografija