Svete maše
- Štepanja vas:
– Delavniki: 8.00 (razen ob ponedeljkih) in 19.00
– Nedelja: 6.30, 8.00, 9.15, (ob lepem vremenu zunaj na travniku) 10.30 in 19.00
– Zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.15, 10.30, 19.00
Od 1. 7. do 31. 8. med tednom ni jutranje svete maše. - Bizovik:
– Delavniki: torek, četrtek: 19.00 (od 1. oktobra do 1. aprila: 18.00)
– Nedelja: 9.15 (ob lepem vremenu pred cerkvijo)
– Zapovedani prazniki: 9.15
– Nezapovedani prazniki: 19.00 (zimski čas: 18.00)
– Od 1. 6. do 31. 8. ni svetih maš med tednom.
Zadnje novice
- Oznanila: KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA (24. 11. 2024)23.11.2024
- NOVI PAPEŠKI PRIDIGAR JE KAPUCIN BR. ROBERTO PASOLINI17.11.2024
- INTERVJU V DRUŽINI Z BR. AMBROŽEM BREZOVŠKOM17.11.2024
- Oznanila: 33. NEDELJA MED LETOM (17. 11. 2024)16.11.2024
- DIAKONSKO POSVEČENJA BR. DOMINIKA PAPEŽA V AMBRUSU – 10. 11. 202410.11.2024
- VABLJENI NA DRUŽINSKO KATEHEZO 24. 11. 202410.11.2024
- Oznanila: 32. NEDELJA MED LETOM (10. 11. 2024)10.11.2024
Povezave
Rožni venec – kako ga moliti
BIBLIJA.net – Sveto pismo na internetu
Hozana.si – dnevna Božja beseda
Katekizem katoliške Cerkve – Kompendij
Bratje kapucini – Slovenska kapucinska provinca
Vrtec Nazaret – montessori vrtec v naši župniji
Katoliška Cerkev v Sloveniji – uradna stran
Svetnik dneva – svetniki za vsak dan
Skavti – Slovenski katoliški skavti
Aleteia – krščanske vrednote na svež način
Catholic Answers – odgovori o katoliški veri
OZNANILA – vsi sveti
VSI SVETI
Sveto obhajilo
– Štepanja vas: delavniki: 8:00 (razen v ponedeljek) in 19:00; nedelja: 8:00, 9:15, 10:30, 19:00
– Bizovik: delavniki: torek, četrtek: 18:00; nedelja: 9:15
Molitve za rajne
OBVESTILA NAŠE ŽUPNIJE
VERUJEM V VEČNO ŽIVLJENJE
Dvanajsti in zadnji člen apostolske veroizpovedi se glasi: verujem v večno življenje. In prav ta zadnji člen apostolske vere ‘verujem v večno življenje’ je še posebej predmet našega današnjega prihoda na pokopališče.
Raziskovalci, ki naletijo na starodavne človeškemu okostju podobne kosti, so včasih v zadregi, ali je najdeno okostje res človeško ali ne. Najbolj prepričljivo znamenje, da imajo zagotovo opravka s človekom, pa so ravno raznovrstni dokazi pokopa. Tako je tudi z našim pokopališčem: Če bo nekoč v daljni prihodnosti po srečnem naključju kdo naletel na naše pokopališče in našel ostanke naših nagrobnih spomenikov, bo brez težav sklenil: tu so živeli ljudje, ki so verjeli v posmrtno življenje. Vsa znamenja in vsi napisi jasno pričajo, da so tu pokopani ljudje, ki so verjeli v večno življenje.
Usmiljeni sodnik utegne namreč priti pred nami v zadrego in nas v čudnem položaju vprašati: »Ti kamni jasno dokazujejo, da si verjel v posmrtno življenje. Kako to, da si svoje življenje in ravnanje tako malo usklajeval s tem, kar si vedel, da te čaka?« Prav lahko se nam zgodi, da na to vprašanje ne bomo imeli pravega odgovora.
Tudi naš današnji obisk pokopališča, bratje in sestre, naj nam pomaga, da bomo globlje dojeli pomen in vsebino zadnjega člena naše veroizpovedi ‘verujem v večno življenje’ in se po tej resnici ravnali tudi v našem vsakdanjem življenju. Modri Sirah nam zagotavlja: »V vseh svojih delih se spominjaj svojih poslednjih reči in vekomaj ne boš grešil!« (Sir 7,36).
– Gospod, daj jim večni pokoj – in večna luč naj jim sveti! Naj počivajo v miru – amen!
msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof
TEŽKI ČASI – MILOSTNI ČASI
Sveta maša in srečevanje v in ob cerkvi, to sta verjetno dve osnovi stvari naše župnijske skupnosti. Pa ravno to dvoje nam je bilo odvzeto. Kaj naj naredimo?
Vsak čas je tudi milosten čas. Pregovor pravi: kadar Bog zapre vrata, odpre okno. Morda pa je Božji pogled (pedagogika, vzgoja) prav ta: odvzemi jim za nekaj časa to, na kar so se naslanjali, da bodo odkrili še druge stvari. Nekaj oken nam je že odprtih: možen je obisk cerkve, prejem obhajila, opraviti spoved. Kaj če nas pa ta čas kliče prav k temu, da bomo tudi te stvari začutili kot dragocene in lepe? Da tudi ob njih nahranimo naše nemirno srce, zmedeno glavo, prestrašeno in nezadovoljno dušo? Nahranimo se z mirom, zaupanjem, vedrino, zavzetostjo, ljubeznivostjo, …
V preteklih stoletjih so ob podobnih epidemijah imeli prošnje procesije. Zbrali so se na enem kraju, opremljeni z zastavami, Najsvetejšim, svečami, rožnimi venci, … in skozi mesto poromali do določene cerkve – običajno je bila cerkev posvečena svetniku, ki je priprošnjik v hudih preizkušnjah. Na takšen način procesije ne moremo izvesti v sedanjem času. Lahko pa jo naredimo v spremenjeni obliki.
Iz naših vsakdanjih opravil poromamo s srcem, pozornostjo in molitvijo pred sam Božji prestol. Vabimo vas da se pridružite molitveni pobudi.
Kdaj: Vsak večer od 18. do 21. ure.
Kje: Kjer koli se boš v tem čas nahajal-a in v tem času našel/našla najprimernejši kraj za molitev.
Kaj: V tem času zmoli rožni venec tega dneva sam-a, s svojo družino ali … Če ti je cel rožni venec preveč, pa eno desetko, dve.
Lahko namesto rožnega venca molite rožni venec božjega usmiljenja.
Zakaj: Naša prva potreba je premagati pandemijo: za zdravje, za bolnike, za zdravstveno osebje, za izdelovalce zdravila, za tiste, ki nas usmerjajo skozi pandemijo. V ta paket lahko dodaš še svoje potrebe, potrebe tvoje družine, bližnjih, …
Postajajmo skupnost, ki moli. Naj nam Gospod nakloni po naši skupni molitvi to, za kar prosimo; nakloni naj nam tudi doživeti lepoto molitve.
br. Primož Kovač
br. Matej Štravs, župnik
Foto: Miro Meden (sv. Martin, vojaško pokopališče), Aleš Čerin (grob)