Urnik svetih maš je na tej povezavi. Urnik uradnih ur v župnijski pisarni najdete na tej povezavi.
• OBNOVA ZUNANJOSTI CERKVE V ŠTEPANJI VASI je zaključena. Vse informacije o obnovi cerkve so na tej povezavi. Tam boste našli tudi več slikovnega gradiva in informacije kako lahko darujte za obnovo cerkve. Bog povrni vsem, ki ste v ta namen že darovali.
IZ ŽUPNIJE IN SLOVENSKE KAPUCINSKE PROVINCE
• IZ SLVONSKE KAPUCINSKE PROVINCE: Na rednem provincijskem kapitlju, ki smo ga imeli slovenski kapucini od 22. do 25. januarja 2024 v Kančevcih smo novo volili vodstvo Slovenske kapucinske province. Za provincialnega ministra je bilo ponovno izvoljen br. Primož Kovač. Njegovi svetovalci pa so br. Stane Bešter, br. Milan Kvas, br. Vlado Kolenko in br. Marjan Gačnik.
• ZAHVALA: Iskreno se zahvaljujemo za darove, ki ste jih prejšnjo nedeljo pri nabirkah darovali za nas brate kapucine. Darovali ste 1.056 eur. Bog povrni!
• ZAHVALA: Iskrena hvala vsem, ki ste včeraj pomagali pri pripravi in izvedbi Prešernove proslave v dvorani kulturnega doma na Hrušici. Bilo je zelo lepo. Tukaj objavljamo sliko vseh nastopajočih.
• LETNA NAROČNINA VERSKEGA TISKA: Zelo priporočamo redno letno naročnino. Tu objavljamo cene za celo leto in kje jih lahko naročite in boste verski tisk prejeli na svoj dom. Nekaj tiska bo še v prodaji v Cerkvi.
Založba Družina, naročila: 01/360-28-31 bernarda.vidmar@druzina.si Družina 169,00€, Mavrica 49,90€, Beseda med nami 33,00€, Božje okolje 35,40€, Cerkev danes 39,00€, Cerkveni glasbenik 39,60€, Communio 39,60€, Radovednež 23,70€, Magnificat 63,72€, Praznična 23,60, SLO 29,50€, Najst 33€. Več na tej spletni strani.
Založba Ognjišče, naročila: 05/611-72-23, ognjisce.uprava@ognjisce.si, Revija Ognjišče: 41,50€. Več na tej povezavi.
VABIMO VAS
DAN CELODNEVNEGA ČEŠČENJA za našo župnijo je to nedeljo, 28. januara. To je dan, ko želimo biti navzoči pred Gospodom, in v imenu celotne naše nadškofije častimo Najsvetejše. Ker bo letos češčenje na nedeljo, bo Najsvetejše dopoldne izpostavljeno po maši ob 6.30, pa do maše ob 8h, in po maši ob 9.15 pa do maše ob 10.30 uri, ter nato po maši ob 10.30 pa do večerne maše. SPORED ČEŠČENJA ZA SKUPINE od 11.30 dalje:
- 11.30 – 12.15: bratje kapucini: vabljeni tudi iz Ul. Polonce Čude, Ul. Vide Janežičeve, Ul. Angelce Ocepkove in Nusdorferjeve;
- 12.00 – 14.00 molitev v tišini;
- 14.00 – 15.00: Marijine sestre, vabljeni tudi: iz Skopske, Prištinske;
- 15.00 – 16.00: člani Župnijske Karitas; vabljeni tudi iz Bizovika, Hrušice;
- 16.00 – 17.00: Molitvena skupina Bog je Ljubezen.
- 17.00 – 18.00: skupina veroučenci in starši; mladinci, študentje, skavti, Medžugorska molitvena, vabljeni tudi iz Jakčeve ulice;
- 18.00 – 19.00: pevci, ŽPS; vabljeni tudi iz Štepanje vasi in Gmajne;
- 18.40 – litanije Srca Jezusovega in blagoslov.
- Sklep češčenja bo s sveto mašo ob 19.00.
Opomba: Razpored je orientacijski. Kdor ne more ob določeni uri, naj pride takrat, ko lahko. Skupine lepo naprošene, da molitev vodite, ostali pa se po razporedu ulic in vasi skupinam ob določenih urah pridružite.
• JEZUSOVO DAROVANJE – SVEČNICA, petek, 2. februar 2023. Svečnica je najprej praznik skupine Vera in luč. Vabimo vas da se spomnite na našo skupino Vera in Luč in zanjo kaj zmolite.
Svečnica je tudi dan POSVEČENEGA ŽIVLJENJA, dan redovnikov in redovnic. Sveta maša z redovniki in redovnicami naše nadškofije, ki jo bo vodil nadškof Stanislav Zore, bo na ta dan pri frančiškanih v Šiški. Ob 15.00 bo molitvena ura, nato bo sledila sveta maša.
V župniji bodo na svečnico svete maše v Štepanji vasi ob 8.00 in 19.00 in v Bizoviku ob 18.00. Pri svetih mašah bomo blagoslovili sveče. Sveče s ščitniki lahko prinesete s seboj, lahko pa jih boste dobili tudi v cerkvi.
• MOLITEV ZA DUHOVNE POKLICE, ki jo pripravljajo Marijine sestre in bratje kapucini bo ta četrtek po večerni maši.
• PRVI ČETRTEK, PETEK IN SOBOTA v mesecu so ta teden. Vabljeni k prejemu zakramentov in molitvi.
• OBISK BOLNIKOV NA PRVI PETEK: Ta petek bomo obiskovali bolnike po domovih v Štepanjskem naselju. Br. Matej pa bo bolnike na Gmajni, Hrušici in Bizoviku obiskoval teden pozneje v petek 9. februarja.
• BLAGOSLOV NA PRIPROŠNJO SV. BLAŽA bomo podelili to soboto pri vseh svetih mašah.
• CELODNEVNO ČEŠČENJE IN SLAVILNA ADORACIJA: Ta petek in vsak prvi petek bo v župnijski cerkvi celodnevno češčenje od jutranje do večerne sv. maše. Prostovoljci, ki ste pripravljeni ta petek čez dan eno uro dežurat pred Najsvetejšim, se javite br. Mateju. Namen molitve je za mir na svetu, za duhovne poklice in dobre družine.
Zvečer od 20.00 do 21.30 bo slavilna adoracija ob živi slavilni glasbi, ki jo pripravlja Bena Briški in bratje kapucini. Lepo vabljeni!
• FATIMSKA POBOŽNOST OB PRVI SOBOTI BO to soboto bo ob 18.15. bo v cerkvi pred najsvetejšim.
• SVETOVNI DAN BOLNIKOV bo nedeljo, 11. januarja. Papež je ob tej priliki napisal poslanico. Naj nas ta dan spodbuja, da bomo našim starejšim vedno stali ob strani.
• SVETOVNI DAN BOLNIKOV bo nedeljo, 11. januarja. Papež je ob tej priliki napisal poslanico. Naj nas ta dan spodbuja, da bomo našim starejšim vedno stali ob strani.
• PIŠKOTI IN ČAJ ZA OBNOVO SKAVTSKIH ŠOTOROV V NEDELJO 4. 2. PO MAŠI OB 9.15 in 10.30: En vic za lepši dan: Kaj je razlika med skavti in piškoti? Piškoti dišijo. Piškoti bodo še posebej zadišali prihodnjo nedeljo, 4. 2., ko jih bomo skavti skupaj s čajem delili po mašah ob 9.15 in 10.30 v Štepanji vasi. Veseli bomo vseh vaših prostovoljnih prispevkov, ki jih bomo namenili za popravilo naših šotorov, ki nam jih je na lanskem taboru v neurju raztrgal veter.
NA MISIJON NA ARKTIKO – PO DOKUMENTAREC IN IZKUŠNJO MISIJONA
POPOLNI ODPUSTEK
»Konferenca frančiškovske družine z veseljem sporoča, da je od 8. decembra 2023, slovesnosti brezmadežnega spočetja, do 2. februarja 2024, praznika Gospodovega darovanja, podeljen popolni odpustek. Odpustek je mogoče pridobiti, če obiščete cerkev, v kateri služijo frančiškovi bratje, in molite pred tam postavljenimi jaslicami.
V pismu, ki ga je konferenca napisala vsem sobratom, je navedeno, da je ta odpustek, povezan s frančiškovsko stoletnico božiča v Grecciu, zaprošen in pridobljen od papeža Frančiška, da bi spodbudil duhovno prenovo vernikov in povečal milostno življenje. Tudi tisti, ki fizično ne morejo obiskati frančiškovske cerkve, lahko doživijo odpustek tako, da darujejo svoje trpljenje ali opravijo duhovno žrtev.
Pogoji za prejem izrednega popolnega odpustka:
1) obisk katerekoli frančiškovske cerkve na svetu, tj. katerekoli cerkve, kjer smo prisotni kapucini, frančiškani ali minoriti
2) običajni pogoji za prejem odpustka: zakramentalna sv. spoved, prejem sv. obhajila, in molitev po namenu Svetega Očeta
3) udeležba jubilejnih obredov ali pa, da vsaj nekaj časa postojimo pred tam pripravljenimi jaslicami in ob njih preživimo ustrezen čas v pobožni meditaciji, ki se zaključi z molitvijo vere, očenaša in s priporočilom ter vzkliki k Sveti družini in svetemu Frančišku Asiškemu
Izkoristimo milostni dar, ki nam ga po Cerkvi podarja dobri Nebeški Oče.
Več o tem odpustku lahko poslušate v videu br. Jožefa Mezega, ki je na
tej povezavi.
ŽUPNIJSKA STATISTIKA ZA LETO 2023.
Na tem mestu objavljamo pastoralno statistiko preteklega leta.
- Krsti: 23 novokrščencev. 14 otrok je bilo krščenih v prvem letu življenja, 6 pa v starosti od 2 do 6 let, trije so bili starejši od 7 let naprej. 6 jih je bilo krščenih iz cerkvenega zakona, 2 iz civilnega zakona, 13 iz izven zakonskih skupnosti.
- Število otrok pri verouku: 178. Prvo obhajilo: 24 prvoobhajancev,
- Birma: 33 birmancev. Poroke: 2.
- Pogrebi: 61 pogrebov (le 19 jih je prejelo poslednje zakramente)
- Obhajila: 38.900 svetih obhajil. Bolniško maziljenje: okrog 240 oseb
- Nedeljska sveta maša: Pri nedeljskih svetih mašah v nedeljo 12. marca je bilo 557 ljudi. V tem številu je upoštevana tudi sobotna večerna sv. maša.
PAPEŽ FRANČIŠEK: KATEHEZA NAMENJENA SKOPOSTI: GRE ZA BOLEZEN SRCA IN DENARNICE
Kateheza med splošno avdienco v sredo, 24. januarja, je bila namenjena skoposti, ki jo papež opredeli kot navezanost na denar. Skopost je grešno nagnjenje, ki ne doleti le ljudi z veliko bogastva, ampak tudi tiste, ki imajo zelo malo lastnine. Gre za bolezen srca in ne denarnice.
Svetopisemski odlomek: Bodimo torej zadovoljni s tem, da imamo živež in obleko. Tisti pa, ki hočejo obogateti, padajo v skušnjavo in zanko, to je v mnoge nespametne in škodljive želje, ki ljudi pogrezajo v pogubo in uničenje. Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju. Po tem so nekateri hlepeli in tako zablodili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin. (1 Tim 6,8-10)
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Nadaljujemo cikel katehez o grešnih nagnjenjih in krepostih. Danes bomo govorili o skoposti, to je o tisti obliki navezanosti na denar, ki človeku preprečuje, da bi bil velikodušen.
Ne gre za greh, ki zadeva samo ljudi, ki imajo veliko premoženje, ampak za transverzalno pregreho, ki pogosto nima nobene zveze s stanjem na tekočem računu. To je bolezen srca in ne denarnice.
Opazovanja tega zla, ki so jih opravili puščavski očetje, so pokazala, kako se lahko skopost polasti tudi menihov, ki so se odpovedali ogromni dediščini, nato pa so se v samoti svoje celice navezali na predmete majhne vrednosti: niso jih posojali, niso jih delili z drugimi in še manj so jih bili pripravljeni podariti. Navezanost na majhne stvari. Ti predmeti so zanje postali nekakšen fetiš, od katerega se ni bilo mogoče ločiti. Gre za nekakšno regresijo v fazo otroka, ki v rokah drži igračo in ponavlja: »To je moje! To je moje!« Takšna navezanost jemlje svobodo. V tej zahtevi se skriva bolan odnos do realnosti, ki se lahko izrazi v oblikah kompulzivnega kopičenja ali patološkega grmadenja.
Da bi ozdraveli od te bolezni, so menihi predlagali drastično, a zelo učinkovito metodo: premišljevanje o smrti. Naj si človek na tem svetu nakopiči še tako veliko dobrin, o eni stvari smo popolnoma prepričani: v krsto ne bodo prišle. Dobrin ne moremo vzeti s seboj. Tu se razkrije nesmiselnost tega grešnega nagnjenja. Vez posedovanja, ki jo gradimo s stvarmi, je le navidezna, saj nismo gospodarji sveta: ta zemlja, ki jo ljubimo, v resnici ni naša in po njej se gibljemo kot tujci in romarji (prim. 3 Mz 25,23).
Ta preprosta razmišljanja nam pomagajo razumeti norost skoposti, pa tudi njen skriti razlog. Skopost je poskus, da bi pregnali strah pred smrtjo: išče varnosti, ki pa se v resnici razdrobijo v istem trenutku, ko jih zgrabimo. Ne pozabimo prilike o nespametnem človeku, ki mu je polje zelo bogato obrodilo. Oklenil se je misli, da bo zgradil večje kašče, da bi vanje lahko spravil ves pridelek. Ta človek je vse izračunal in načrtoval prihodnost. Ni pa upošteval najbolj zanesljive spremenljivke v življenju: smrti. »Neumnež!« pravi evangelij. »To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?« (Lk 12,20).
V drugih primerih to storijo tatovi. Tudi v evangelijih se večkrat pojavijo, in čeprav so njihova dejanja obsojanja vredna, lahko postanejo koristno opozorilo. Jezus v govoru na gori takole pravi: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer uničujeta molj in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo; nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja in kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo« (Mt 6,19-20). V pripovedih o puščavskih očetih je zgodba o tatu, ki preseneti meniha v spanju in mu ukrade tistih nekaj stvari, ki jih je hranil v celici. Ko se menih zbudi, ga dogodek nikakor ne vznemiri. Odpravi se po sledi tatu, in ko ga najde, mu, namesto da bi zahteval ukradene stvari, izroči še nekaj tistih, ki so ostale, rekoč: »To si pozabil vzeti!«
Mi, bratje in sestre, smo lahko gospodarji dobrin, ki jih posedujemo, a pogosto se zgodi ravno obratno: dobrine na koncu poseduje nas. Nekateri bogataši niso več svobodni, nimajo več niti časa za počitek, gledati morajo čez ramo, saj kopičenje dobrin tudi zahteva, da jih varujejo. Vedno so v strahu, kajti premoženje, ki so ga ustvarili z veliko znoja, lahko izgine v trenutku. Pozabljajo na evangelijsko sporočilo, ki ne pravi, da je bogastvo samo po sebi greh, je pa vsekakor odgovornost. Bog ni reven: je Gospod vsega, toda – piše sveti Pavel – »zaradi vas je postal ubog, čeprav je bil bogat, da bi vi po njegovem uboštvu obogateli« (2 Kor 8,9).
Tega skopuh ne razume. Lahko bi bil vir blagoslova za mnoge, a je namesto tega zašel v slepo ulico nesrečnosti. Življenje skopuha ni lepo. Spomnim se primera gospoda, ki sem ga srečal v neki škofiji, zelo bogatega človeka, ki je imel bolno mater. Bil je poročen. Brata sta izmenično skrbela za mamo. Mama je vsako jutro jedla jogurt. Ta gospod ji ga je dal polovico zjutraj, polovico pa popoldne, da bi tako prihranil jogurt. Takšna je skopost, takšna je navezanost na imetje. Ta gospod je umrl in ljudje, ki so šli na pogreb, so govorili: »Vidite, da ta nima ničesar pri sebi, vse je zapustil.« In potem so v posmeh dejali: »Ne, ne, niso mogli zapreti krste, ker je hotel vse vzeti s seboj.« Na koncu moramo svoje telo in dušo izročiti Gospodu in vse moramo zapustiti. Bodimo previdni! In bodimo velikodušni, velikodušni do vseh in velikodušni do tistih, ki nas najbolj potrebujejo. Hvala.
Vir: Vatican News
br. Matej Štravs
Foto: Tomaž Mušič (naslovna fotografija), Pixabay ( Najsvetejše), br. Matej Štravs (Prešernova proslava), skavti (polomljeni šotori in skupina skavtov)
5. VELIKONOČNA NEDELJA – (18. 5. 2025)17.05.2025
VABLJENI, DA PRIJAVITE SVOJE OTROKE NA ORATORIJ, KI BO OD 30. JUNIJA DO 4. JULIJA10.05.2025
4. VELIKONOČNA NEDELJA – (11. 5. 2025)10.05.2025
Novi papež je Robert Prevost iz Chicaga, ki si je nadel imel Leon XIV.08.05.2025
UMRL JE PAPEŽ FRANČIŠEK – POGREBNA SLOVESNOST JE BILA V SOBOTO 26. 4. OB 10. URI V VATIKANU.24.04.2025
Intervju z našo župljanko Anjo Vidmar Miletić na Aleteii. Pri nas je bila krščena na veliko soboto.19.04.2025
VABLJENI NA PASIJON V CERKVI SV. ŠTEFANA, NA CVETNO NEDELJO PO VEČERNI MAŠI IN NA VELIKI PONEDELJEK PO VEČERN MAŠI05.04.2025
brat Metod Benedik je prejel Trubarjevo priznanje za leto 2023
Narodna in univerzitetna knjižnica že od leta 2008 podeljuje Trubarjeva priznanja posameznikom ali pravnim osebam za pomembne prispevke k varovanju in ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. Trubarjevo priznanje je v obliki diplome in ga je možno prejeti le enkrat. Priznanja podeljuje posebna komisija, ki je pobude zbirala na podlagi javnega razpisa za podelitev Trubarjevih priznanj.
Trubarjevo priznanje za leto 2023 je prejel prof. dr. p. Metod Benedik. Priznanje so podelili v torek, 30. januarja 2024, ob 13. uri, v avli pred Veliko čitalnico Narodne in univerzitetne knjižnice. Zbrane na podelitvi sta nagovorila ravnatelj NUK-a Viljem Leban in predsednik Komisije za podeljevanje Trubarjevega priznanja dr. Luka Vidmar. Ob koncu slavnostnega dogodka, ki so se ga udeležili tudi nadškof Stanislav Zore, Aleš Musar, soprog predsednice RS Nataše Pirc Musar, drugi visoki gostje in strokovni sodelavci, povezovala pa Helena Janežič, je izrekel besede zahvale nagrajenec prof. dr. Benedik. Podelitev sta z glasbenim nastopom obogatila Ana Julija Mlejnik Železnik na violini in Janez Jocif na čembalu.
Utemeljitev:
Pater Metod Benedik, slovenski teolog in cerkveni zgodovinar, zaslužni profesor Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, je preučeval zgodovino kapucinskih knjižnic na Slovenskem, posvečal pa se je tudi urejanju in predstavljanju njihove zapuščine.
Posebej podrobno je raziskal knjižni fond kapucinske knjižnice v Škofji Loki, za katero je skrbel kot predstojnik tamkajšnjega samostana v letih 1985‒1991 in 1999‒2008. V sodelovanju z Občino Škofja Loka in s pomočjo donatorjev je dosegel, da je knjižnica leta 2001 dobila bibliotekarko in da je leta 2008 zaživela v prenovljenih prostorih kot Knjižnica patra Romualda Marušiča skupaj s stalno razstavo o Škofjeloškem pasijonu. Predvsem po njegovi zaslugi je celoten fond te baročne knjižnice, ki je začela nastajati na začetku 18. stoletja in med drugimi dragocenostmi vsebuje 21 inkunabul, izvod Dalmatinove Biblije in izvirni rokopis Škofjeloškega pasijona, shranjen v klimatsko ustreznih razmerah, katalogiziran v sistemu Cobiss in dostopen tako raziskovalcem kakor širši javnosti. Kapucinska knjižnica v Škofji Loki je tako zgled sodobno urejene historične knjižne zbirke.
Druge zasluge Metoda Benedika so povezane z zgodovino slovenskega slovstva: napisal je številne študije, v katerih je raziskal dve medsebojno povezani področji delovanja kapucinov na Slovenskem v baročni dobi ‒ pridige in pasijonske procesije. Vrh tega delovanja je Benedikovo souredniško delo pri faksimilirani izdaji zbirke pridig Sacrum promptuarium Janeza Svetokriškega leta 1998 pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Objavil je temeljne raziskave o zgodovini, ozadjih in uprizoritvah Škofjeloškega pasijona, o njegovih ljubljanskih predhodnikih in verjetni zvezi s kapucinsko procesijo v Pragi, v drugih razpravah pa med velikimi osebnostmi iz slovenske zgodovine obravnaval tudi Primoža Trubarja.
Metod Benedik je več desetletij odlično prispeval k ohranjanju, raziskovanju in poznavanju nacionalne pisne kulturne dediščine, zato si v letu 2023 zasluži Trubarjevo priznanje.
Jože Potrpin, vir novice: Vatican News
Sporočilo papeža Frančiška ob XXXII. svetovnem dnevu bolnikov
Ni dobro, da je človek sam
Zdravljenje bolnih z zdravljenjem odnosov
»Ni dobro, da je človek sam« (prim. 1 Mz 2,18). Bog, ki je ljubezen, nas je že od začetka ustvaril za občestvo in nas obdaril s prirojeno sposobnostjo, da stopimo v odnos z drugimi. Naše življenje, ki se odraža v podobi Trojice, naj bi doseglo izpolnitev skozi mrežo odnosov, prijateljstev in ljubezni, tako dane kot prejete. Ustvarjeni smo, da smo skupaj, ne sami. Prav zato, ker je ta projekt občestva tako globoko zakoreninjen v človeško srce, vidimo izkušnjo zapuščenosti in samote kot nekaj strašljivega, bolečega in celo nečloveškega. To še toliko bolj velja v časih ranljivosti in negotovosti, ki so pogosto posledica pojava hude bolezni.
Ob tem pomislim na vse tiste, ki so se med pandemijo covida-19 znašli strašno sami: na bolnike, ki niso mogli sprejemati obiskovalcev, pa tudi na številne medicinske sestre, zdravnike in pomožno osebje, preobremenjene z delom in zaprte v izolacijskih oddelkih. Seveda ne moremo mimo vseh tistih oseb, ki so morale smrtno uro dočakati same, s pomočjo zdravstvenega osebja, a daleč od lastnih družin.
Tudi sam sem deležen bolečine, trpljenja in izolacije tistih, ki so zaradi vojne in njenih tragičnih posledic ostali brez podpore in pomoči. Vojna je najhujša družbena bolezen in najbolj prizadene tiste, ki so najbolj ranljivi.
Ob tem je treba povedati, da starost in bolezen tudi v deželah, ki uživajo mir in višji standard, pogosto doživljamo v samoti in včasih celo zapuščenosti. Ta mračna resničnost je predvsem posledica kulture individualizma, ki povzdiguje produktivnost za vsako ceno, goji mit o učinkovitosti in se izkaže za brezbrižno, celo brezčutno, ko posamezniki nimajo več moči, da bi sledili tempu. Nato postane zavržna kultura, v kateri »osebe niso več obravnavane kot najpomembnejša vrednota, za katero bi bilo treba skrbeti in jo spoštovati, še posebej, če so revne ali invalidne, ›še neuporabne‹ (kot nerojeni) ali ›niso več potrebne‹ (kot starejši)« (Fratelli Tutti, 18). Na žalost ta način razmišljanja usmerja tudi nekatere politične odločitve, ki niso osredotočene na dostojanstvo človeka in njegove potrebe ter ne spodbujajo vedno strategij in virov, ki zagotavljajo, da vsak človek uživa temeljno pravico do zdravja in dostop do zdravstvene oskrbe. Zapuščanju ranljivih in njihovi osamitvi je naklonjena tudi redukcija zdravstvene oskrbe zgolj na zagotavljanje storitev, ne da bi te spremljale »terapevtske zaveze« med zdravniki, bolniki in družinskimi člani.
Dobro je, da še enkrat prisluhnemo besedam iz Svetega pisma: »Ni dobro človeku biti sam!« Bog je te besede izrekel na začetku stvarjenja in nam tako razodel globok pomen svojega načrta za človeštvo, a hkrati smrtno rano greha, ki se prikrade z ustvarjanjem sumničenja, zlomov, delitev in posledično izolacije. Greh napade človeka in vse njegove odnose: z Bogom, s seboj, z drugimi, s stvarstvom. Takšna izolacija povzroči, da zamudimo smisel svojega življenja; vzame nam veselje do ljubezni in povzroči, da doživljamo zatiralski občutek, da smo sami v vseh ključnih obdobjih življenja.
Bratje in sestre, prva oblika oskrbe, ki je potrebna pri vsaki bolezni, je sočutna in ljubeča bližina. Skrbeti za bolne torej pomeni predvsem skrbeti za vse njihove odnose: z Bogom, drugimi – družinskimi člani, prijatelji, zdravstvenimi delavci –, s stvarstvom in samim seboj. Je to mogoče storiti? Da, to je mogoče storiti in vsi smo poklicani zagotoviti, da se to zgodi. Poglejmo ikono usmiljenega Samarijana (prim. Lk 10,25-37), njegovo sposobnost, da se upočasni in približa drugemu človeku, nežno ljubezen, s katero skrbi za rane trpečega brata.
Zapomnimo si to osrednjo resnico življenja: na svet smo prišli, ker nas je nekdo sprejel; ustvarjeni smo za ljubezen; poklicani smo k občestvu in bratstvu. Ta vidik našega življenja je tisto, kar nas ohranja, še posebej v času bolezni in ranljivosti, in tudi prva terapija, ki jo moramo sprejeti vsi, da bi pozdravili bolezni družbe, v kateri živimo.
Tiste, ki se soočate s prehodno ali kronično boleznijo, spodbujam: »Ne sramujte se svojega hrepenenja po bližini in nežnosti! Ne skrivajte tega in nikoli ne mislite, da ste drugim v breme. Stanje bolnih nas vse nagovarja, da se umaknemo iz napetega tempa življenja in ponovno odkrijemo samega sebe.«
V tem času epohalnih sprememb smo kristjani še posebej poklicani, da prevzamemo Jezusov pogled, poln sočutja. Poskrbimo za tiste, ki trpijo in so sami, morda marginalizirani in zavrženi. Z ljubeznijo drug do drugega, ki nam jo podarja Kristus Gospod v molitvi, zlasti v evharistiji, ozdravimo rane samote in osamljenosti. Tako bomo sodelovali v boju proti kulturi individualizma, brezbrižnosti in zapravljanja ter omogočili rast kulture nežnosti in sočutja.
Bolni, ranljivi in ubogi so v srcu Cerkve, biti pa morajo tudi v središču naše človeške skrbi in pastoralne pozornosti. Nikoli ne pozabimo tega! In priporočajmo se presveti Mariji, Zdravju bolnikov, da posreduje za nas in nam pomaga, da bomo ustvarjalci bližine in bratskih odnosov.
Rim, Sv. Janez v Lateranu, 10. januarja 2024
FRANČIŠEK
Prevod: Slovenska škofovska konferenca
foto: Vatican News
6. nedelja med letom (11. 2. 2024)
• OBNOVA ZUNANJOSTI CERKVE V ŠTEPANJI VASI je zaključena. Vse informacije o obnovi cerkve so na tej povezavi.
IZ ŽUPNIJE IN SLOVENSKE CERKVE
• ZAHVALI:
Več informacij dobite na tej povezavi.
• REPORTAŽA NA RTV SLO O BRATIH KAPUCINIH V LJUBLJANI: Od svečnici, ki je tudi praznik redovnikov in redovnic je Tv Slovenija za oddajo Obzorja duha posnela reportažo iz našega kapucinskega samostana v Ljubljani. Reportažo si lahko ogledate v video arhivu na RTV SLO na tej povezavi. V oddaji je prispevek o bratih kapucinih od 10. minute dalje.
• PASTIRSKO PISMO SLOVENSKIH ŠKOFOV pred začetkom postnega časa lahko preberete na tej povezavi.
• SPOROČILO PAPEŽA FRANČIŠKA OB 32. SVETVOVNEM DNEVU BOLNIKOV si lahko preberete na tej povezavi.
ZAHVALA VSEM, KI STE POMAGALI PRI OBNOVI CERKVE V ŠTEPANJI VASI
• FINAČNO POROČILO O OBNOVI CERKVE V ŠTEPANJI VASI si lahko preberete v tiskanih oznanilih, ki jih dobite v obeh cerkvah. Obnova zunanjosti cerkve je zaključena. Uspeli smo poravnati vse račune za to obnovo. Še vedno pa se priporočamo za vaše darove, ki jih bomo namenili za obnovo notranjosti cerkve, ki jo nameravamo izvesti letos poleti. Iskrena hvala.
• PODJETNIKI, KI SO DAROVALI ZA OBNOVO CERKVE: LINEA MEDIA, d. o. o., VOVKO d. o. o, ZIDARSTVO Boštjan Mravlje s. p., JURJEVIČ MARJAN – LEKARNA ŠTEPANJSKO NASELJE, ELCOM d.o.o., SLIKOPLESKARSTVO Verhovec Ciril s. p., LEBEN TRANSPORT prevozi in storitve d. o. o., FOTO KLAVDIJA, PERSPEKTA d. o. o..
Iskrena hvala za vaše donacije.
• PODJETNIKI, KI SO DONIRALI DELO ALI MATERIAL: MEG d. o. o. (polovica brezplačnih ur pri sanaciji kamna na dnu zvonika), JAVORNIK TRGOVINA IN STORITVE d. o. o., (donacija vseh barv za okna in vrata), DIMNIKI (brezplačno popravilo strehe na zvoniku), DIMING, (brezplačno popravilo strehe na zvoniku), JURE TRANS, Jure Porenta s. p. (brezplačen odvoz stare opeke, 4. kamioni s prikolico), ATM MIHA SVETEK (brezplačna posoja bagra za natovarjanje opeke). Bog vam povrni.
• SREDSTVA PO HIŠAH SO ZBIRALI: Irma Veljić, Nada Vozlić, Tomaž Pogačar, Marica Kocjančič, Romana Pogačar, Martina Habič, Zlata Anžur, Mojca Breskvar, Alenka Gornik Krstić in Anica Škrjanec. Iskrena hvala tudi vsem prostovoljcem. Bog povrni.
• KOT PROSTOVOLJCI SO POMAGALI: Tone Babnik in Karel Zrimšek sta pobarvala križ. Marica Kocjančič in Mira Žabkar sta kuhali kavo in čaj za delavce. Marijan Kocjančič in Milan Boštele sta namestila oglasni deski. Ob zaključku del so okolico cerkve pomagali čisti Nežka Fajst, Pejo Brnadić ter Tone in Bernarda Đokič. Iskrena hvala.
VABIMO VAS
• SVETOVNI DAN BOLNIKOV je v nedeljo 11. februarja. Če bo vreme primerno, bomo imeli po večerni maši Lurško procesijo. Papež je ob tej priliki napisal poslanico. Naj nas ta dan spodbuja, da bomo našim starejšim vedno stali ob strani.
• PEPELNICA je to sredo 14. februarja: Maše na pepelnico so v Štepanji vasi ob 8.00 in ob 19.00, v Bizoviku ob 18.00. Pri vseh mašah je tudi obred pepeljenja.
• POSTNA POSTAVA: Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.
Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 14. februarja) in na veliki petek (letos 29. marca). Ta dva dneva se enkrat do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta starosti.
Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta starosti.
• POSTNA POBOŽNOST v pripravi na veliko noč bo v Štepanji vasi vsako postno nedeljo, ob 18.30. Najprej bo ob 18.30 KRIŽEV POT, po križevem potu ob 19.00 pa MAŠA s POSTNIM GOVOROM. Letos nas bodo obiskali naslednji postni pridigarji:
– Na prvo postno nedeljo 18. februarja ob 18.30 križev pot molijo člani ŽPS – ja, mašo z nagovorom ob 19.00 bo imel Jože Drolc, duhovni pomočnik v župniji Ljubljana Polje. Jože Drolc je kar nekaj let deloval tudi kot izseljenski duhovnik za Slovence na Švedskem.
– Na drugo postno nedeljo 25. 2. križev pot ob 18.30 moli biblična skupina, mašo z nagovorom ob 19.00 bo imel Peter Možina, iz skupnosti Emanuel, ki je župnik na Žalah.
• MOLITEV KRIŽEVEGA POTA V POSTU v pripravi na veliko noč v Štepanji vasi vabimo k molitvi križevega pota:
– v Štepanji vasi bo križev pot ob petkih ob 18.30 in ob nedeljah ob 18.30.
– v Bizoviku bo križev pot ob četrtkih ob 17.30 in ob nedeljah ob 9.00.
• SODELOVANJE VEROUČENCEV PRI KRIŽEVEM POTU bo v Štepanji vasi ob petkih, v Bizoviku pa ob četrtkih ali v nedeljo. Nekatere skupine bodo križev pot zmolile pri verouku.
• DEKANIJSKI MOLITVENI DAN ZA DUHOVNE POKLICE bo v soboto, 9. marca 2019, od 9. do 19. ure v župnijski cerkvi na Fužinah. Naša župnija moli od 15. do 16. ure. Zberemo se ob 14.45 pred cerkvijo na Fužinah. Lepo vabljeni.
VABIMO VAS, DA SE V POSTU PRIDRUŽITE AKCIJAM SLOVENSKE KARITAS
Post nas nagovarja k odpovedi in poglobitvi našega odnosa z Bogom ter sočutju z ljudmi v stiskah. Slovenska karitas je tudi za letošnji post pripravila naslednja povabila:
Tokratna postna spodbuda 40 dni brez alkohola se bo začela na pepelnično sredo, 14. februarja in se zaključila na veliko soboto, 30. marca 2024. Odpoved je namenjena predvsem izrazu solidarnosti in sočutju z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola v družinah, v prometu in zdravju. Letošnja vodilna misel je VIR VESELJA IN POVEZANOSTI. Z njo želimo poudariti številne talente in darove, ki jih ima vsak izmed nas in so vir našega veselja. Preko njih se povezujemo in preko njih spoznamo nove ljudi. Talenti in darovi (glasba, ročne in miselne spretnosti, šport, poslušanje, sočutnost …) krepijo našo edinstvenost. Povezujejo nas z domačimi in prijatelji ter so pomembna podpora posamezniku, da se odloči za zmanjšano pitje alkohola. Za veroučence smo pripravili kazalnike s solzico, da jih odnesejo domov in starše spodbudijo k odpovedi 40 dni brez alkohola v znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo. Pripravili smo svinčnike, ki jih razdelite med bližnje sodelavce vaše župnije za spodbudo k sodelovanju v akciji 40 dni brez alkohola.
Dogodki v času akcije:
* Na prvo postno soboto, 17. 2. 2024 vabljeni v baziliko Marije Pomagaj na Brezjah tisti, ki tako ali drugače trpijo od različnih odvisnosti. Prošnje in zahvale bomo izročili Mariji pri sveti maši ob 10. uri, ki jo bo vodil upokojeni novomeški škof msgr. Andrej Glavan.
* V nedeljo, 10. 3. 2024 ob 14.30 uri bo na Sveti gori potekal Križev pot, molitev pa bomo nadaljevali s sveto mašo v baziliki Svetogorske Kraljice.
Z akcijo Ne pozabimo škofijske Karitas namenjajo pomoč ljudem v stiski v JV Evropi (BiH, Srbija, Makedonija in Albanija). Zaradi vse dražjih življenjskih potrebščin v zadnjih dveh letih, se število družin in starejših z nizkimi dohodki, ki živijo v velikem pomanjkanju, še povečuje. Lokalne Karitas in cerkvene ustanove pomagajo lajšati te hude stiske. Z akcijo podpiramo ljudske kuhinje, pomoč s paketi hrane in higienskimi pripomočki, šolskimi potrebščinami, delovanje ambulante ter nego na domu za starejše in bolne ter z opremo in obnovo hiš najranljivejših. Naša pomoč ljudem v bližnjih državah pomaga pri preživetju in jim vliva upanje.
V letošnjem postu smo na Slovenski karitas pripravili gradiva za oblikovanje svetih maš in bogoslužij. Sedem piscev je pripravilo kratka dnevna razmišljanja, ki se jih lahko uporabi pri sveti maši kot razmišljanje po evangeliju ali za uvod oz. sklep svete maš. Lahko pa jih uporabimo tudi osebno za dnevne duhovne spodbude. Knjižici je dodan osnutek homilije za prvo postno nedeljo, ki jo je pripravil Rok Metličar, predsednik Škofijske karitas Celje, ter križev pot: Koraki s križem, ki ga je pripravil ddr. Stanko Gerjolj. Na koncu je kateheza z naslovom: Vir veselja in povezanosti, ki je še posebej priporočljiva, da jo uporabite na srečanju vaše župnijske Karitas v času posta ali na srečanjih drugih skupin odraslih ali mladih. Vabimo k molitvi ob začetku posta, ki je na zadnji strani postne knjižice in na priloženih karticah. Molitev je zapisal msgr. mag. Alojzij Cvikl, predsednik Slovenske karitas.
V sodelovanju z revijo Mavrica smo pripravili postni plakat z naslovom: Gradimo mostove med ljudmi, tudi tam, kjer jih še ni. Otroci bodo prejeli plakat na katerem je narisan most na katerem se srečujejo ljudje. Vsak dan bodo povabljeni, da vržejo kocko, ki jim bo določila katera aktivnost jih ta dan vabi k gradnji odnosov med ljudmi. Tako bodo povabljeni, da nekoga pokličejo, da nekomu pišejo, da nekoga obiščejo, da nekomu pomagajo, da nekaj lepega ustvarijo in to podarijo, da za nekoga zmolijo. Za vsako aktivnost bodo otroci lahko prisluhnili povabilu znanih oseb. Brezplačni plakati za otroke, veroučence, so še na voljo in jih lahko naročite na nina.stenko@karitas.si.
br. Matej Štravs
Foto: br. Matej Štravs (naslovna fotografija je izpred cerkve v Bizoviku)
Stanko Gerjolj: Klic zaslišiš, ko izstopiš iz svojih načrtov
Stanko Gerjolj je lazarist, doktor in profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani. Poleg tega, da so navdihujoči njegovi lastni goreči grmi, se s področji poklicanosti in poslanstva ukvarja tudi v teoriji in praksi.
Prvo polovico epizode sva tako posvetila odkrivanju njegove poti, drugo pa pogovoru o teh dveh tematikah, ki je lahko koristen za vse nas, ki še vedno na tak ali drugačen način iščemo svoje poti.
G. Gerjolj se poslanstva in poklicanosti verjetno najpogosteje loteva z dveh vidikov. Prvi je svetopisemski – zelo dobro pozna svetopisemske like in dinamike njihovih poklicanosti. Drugi vidik pa prinaša iz geštalta, s pomočjo katerega mnogim pomaga pri »uziranju lastne podobe«.
Zase pravi, da ga je srečanje z geštalt pedagogiko, ki jo je spoznal že po študiju, kar zaznamovalo. Če je prej več stavil na dajanje modrih odgovorov, zdaj bolj išče vprašanja, posluša in je bolj občutljiv na čas, v katerem kaj sproži. Tudi sam sem pogovor z njim izkusil kot zelo pretočnega, v obe smeri.
Vabljeni, da prisluhnete intervjuju z njim.
5. nedelja med letom (4. 2. 2024)
• OBNOVA ZUNANJOSTI CERKVE V ŠTEPANJI VASI je zaključena. Vse informacije o obnovi cerkve so na tej povezavi. Tam boste našli tudi več slikovnega gradiva in informacije kako lahko darujte za obnovo cerkve. Bog povrni vsem, ki ste v ta namen že darovali.
IZ ŽUPNIJE IN SLOVENSKE KAPUCINSKE PROVINCE
• IZ SLVONSKE KAPUCINSKE PROVINCE: Na rednem provincijskem kapitlju, ki smo ga imeli slovenski kapucini od 22. do 25. januarja 2024 v Kančevcih smo novo volili vodstvo Slovenske kapucinske province. Za provincialnega ministra je bilo ponovno izvoljen br. Primož Kovač. Njegovi svetovalci pa so br. Stane Bešter, br. Milan Kvas, br. Vlado Kolenko in br. Marjan Gačnik.
• ZAHVALA: Iskreno se zahvaljujemo za darove, ki ste jih prejšnjo nedeljo pri nabirkah darovali za nas brate kapucine. Darovali ste 1.056 eur. Bog povrni!
• ZAHVALA: Iskrena hvala vsem, ki ste 27. januarja pomagali pri pripravi in izvedbi Prešernove proslave v dvorani kulturnega doma na Hrušici. Bilo je zelo lepo. Tukaj objavljamo sliko vseh nastopajočih.
VABIMO VAS
• REPORTAŽA NA RTV SLO O BRATIH KAPUCINIH V LJUBLJANI: Od svečnici, ki je tudi praznik redovnikov in redovnic je Tv Slovenija za oddajo Obzorja duha posnela reportažo iz našega kapucinskega samostana v Ljubljani. Reportažo si lahko ogledate to nedeljo 4. februarja ob 11.20 na prvem programu TV Slovenija ali pa si jo potem ogledate v video arhivu na RTV SLO na tej povezavi. V oddaji je prispevek o bratih kapucinih od 10. minute dalje.
• PIŠKOTI IN ČAJ ZA OBNOVO SKAVTSKIH ŠOTOROV V NEDELJO 4. 2. PO MAŠI OB 9.15 in 10.30: En vic za lepši dan: Kaj je razlika med skavti in piškoti? Piškoti dišijo. Piškoti bodo še posebej zadišali prihodnjo nedeljo, 4. 2., ko jih bomo skavti skupaj s čajem delili po mašah ob 9.15 in 10.30 v Štepanji vasi. Veseli bomo vseh vaših prostovoljnih prispevkov, ki jih bomo namenili za popravilo naših šotorov, ki nam jih je na lanskem taboru v neurju raztrgal veter.
• OBISK BOLNIKOV NA DOMOVIH: Br. Matej bo bolnike na domovih na Gmajni, Hrušici in Bizoviku obiskoval ta petek 9. februarja.
• SVETOVNI DAN BOLNIKOV bo prihodnjo nedeljo, 11. januarja. Če bo vreme primerno bomo imeli po večerni maši Lurško procesijo. Papež je ob tej priliki napisal poslanico. Naj nas ta dan spodbuja, da bomo našim starejšim vedno stali ob strani.
NA MISIJON NA ARKTIKO – PO DOKUMENTAREC IN IZKUŠNJO MISIJONA
Timotej Cvirn in Jaka Mojškerc iz Bizovika se februarja za pol leta odpravljata na Arktiko k Inuitom in s. Dorici Sever. Sredstva za odpravo bosta zbirala prihodnjo nedeljo po maši ob 6.30 in 8.00 v Štepanji vasi in po maši ob 9.15 v Bizoviku.
Jaka Mojškerc in Timotej Cvirn sta se spoprijateljila na Škofijski klasični gimnaziji, danes pa imata 23 let. Druži ju prijateljstvo, zagon in motivacija za odkrivanje novega, pa tudi avdio-vizualne umetnosti. Timotej se ukvarja s filmom, Jaka pa s fotografijo. Februarja se za šest mesecev podajata v kanadsko Arktiko, kjer bosta pri misijonarki s. Dorici Sever pridobivala material za dokumentarni film o Inuitih.
Več informacij dobite na tej povezavi.
LETNA NAROČNINA NA VERSKI TISK
Zelo priporočamo redno letno naročnino. Tu objavljamo cene za celo leto in kje jih lahko naročite in boste verski tisk prejeli na svoj dom. Nekaj tiska bo še v prodaji v Cerkvi.
Založba Družina, naročila: 01/360-28-31 bernarda.vidmar@druzina.si Družina 169,00€, Mavrica 49,90€, Beseda med nami 33,00€, Božje okolje 35,40€, Cerkev danes 39,00€, Cerkveni glasbenik 39,60€, Communio 39,60€, Radovednež 23,70€, Magnificat 63,72€, Praznična 23,60, SLO 29,50€, Najst 33€. Več na tej spletni strani.
Založba Ognjišče, naročila: 05/611-72-23, ognjisce.uprava@ognjisce.si, Revija Ognjišče: 41,50€. Več na tej povezavi.
PAPEŽ FRANČIŠEK NA SVEČNICO: KO SPREJMEMO GOSPODA, SE STARO V NAS ODPRE NOVEMU
Medtem ko je ljudstvo pričakovalo Gospodovo zveličanje, so preroki napovedovali njegov prihod, kot pravi prerok Malahija: »V svoje svetišče bo stopil Gospod, ki ga iščete, ter angel zaveze, po katerem hrepenite« (3,1). Simeon in Ana sta podoba in lik tega pričakovanja. Vidita Gospoda, ki vstopa v svoj tempelj, ter ga, razsvetljena s Svetim Duhom, prepoznata v Detetu, ki ga Marija nosi v naročju. Vse življenje sta ga pričakovala: Simeon, »pravičen in bogaboječ človek, ki je pričakoval Izraelovo tolažbo« (prim. Lk 2,25); Ana, ki »templja ni zapuščala« (Lk 2,37).
Bratje in sestre, pričakovanje Boga je pomembno tudi za nas, za našo pot vere. Gospod nas vsak dan obiskuje, nam govori, se razodeva na nepričakovan način in ob koncu življenja ter časov bo prišel. Zato nas On sam spodbuja, naj ostajamo budni, čuječi, naj vztrajamo v pričakovanju. Najhujše, kar se nam lahko zgodi, je to, da zapademo v »spanec duha«: da uspavamo srce, anestetiziramo dušo, arhiviramo upanje v temne kotičke razočaranj in sprijaznjenosti.
Prva ovira, zaradi katere izgubimo sposobnost pričakovanja, je zanemarjanje notranjega življenja. To se zgodi, ko utrujenost prevlada nad čudenjem, ko navada zamenja navdušenje, ko izgubimo vztrajnost na duhovni poti, ko nas negativne izkušnje, konflikti ali sadovi, ki se zdijo zapozneli, spremenijo v otožne in zagrenjene ljudi. Ni dobro prežvekovati grenkobe, saj v redovni družini – kot v vsaki skupnosti in družini – zagrenjeni ljudje in ljudje z mračnim obrazom ustvarjajo »težko ozračje«; to so tisti ljudje, za katere se zdi, da imajo v srcu kis. Zato je potrebno povrniti izgubljeno milost: z intenzivnim notranjim življenjem se vrniti k duhu vesele ponižnosti, tihe hvaležnosti. To pa negujemo z adoracijo, z delom kolen in srca, s konkretno molitvijo, ki se bori in posreduje, ki je zmožna ponovno obuditi željo po Bogu, ljubezen nekdanjega časa, čudenje prvega dne, okus pričakovanja.
Kot pravi francoska mistikinja in filozofinja Simone Weil, smo mi nevesta, ki ponoči čaka na prihod ženina, in »del bodoče neveste je pričakovanje […]. Želeti si Boga in se odpovedati vsemu drugemu: samo v tem je zveličanje« (S. Weil, Attesa di Dio, Milano 1991, 152). Sestre, bratje, v molitvi gojimo pričakovanje Gospoda in se naučimo dobre »pasivnosti Duha«: tako se bomo mogli odpreti novosti Boga.
Bratje in sestre, ta vprašanja so namenjena nam, vsakemu izmed nas, našim skupnostim, Cerkvi. Dopustimo, da nas vznemirjajo, dopustimo, da kakor Simeona in Ano tudi nas vodi Duh. Če bomo tako kot onadva živeli pričakovanje z varovanjem notranjega življenja in v skladu s slogom evangelija, bomo objeli Jezusa, ki je luč in upanje življenja.
Vir: Vatican News
br. Matej Štravs
Foto: br. Matej Štravs (naslovna fotografija, Prešernova proslava), skavti (polomljeni šotori in skupina skavtov)
Kaj pomeni klicati Gospodovo ime?
Včasih se mi zdi fino malo raziskati kaj pomeni kakšna beseda, besedna zveza, ki se večkrat pojavlja v Svetem pismu. Tako Sveto pismo vse lažje razumem. Upam, da še komu pomaga. Zbiram pripombe poznavalcev.
Na kratko
POMEMBNO! Rešuje Božja milost kot odgovor na našo osebno vero in ne samo naše klicanje Božjega imena.
Prva omemba v Svetem pismu
Prva omemba ljudi, ki kličejo Gospodovo ime, v Svetem pismu je v 1. Mojzesovi knjigi 4,26: “Tudi Set je dobil sina in mu dal ime Enóš. Takrat so začeli klicati Gospodovo ime.” Tu klicanje Gospodovega imena pomeni, da so se ljudje začeli zbirati za skupno češčenje in iskanje Stvarnikove pomoči. Kajnova družinska linija je v nasprotju s Setovo: Kajnovi potomci so se začeli ukvarjati z živinorejo (20. vrstica), glasbo (21. vrstica) in metalurgijo (22. vrstica). Hkrati je svet postajal vse bolj hudoben (vrstici 19 in 23). Setovi potomci so iz pokvarjene družbe izstopali po tem, da so začeli klicati Gospodovo ime.
Kaj pomeni ‘klicati Gospodovo ime‘?
Ko je Abram vstopil v Kanaan, se je utaboril med Ajem in Betelom. Tam je “postavil Gospodu oltar in klical Gospodovo ime.” (1 Mz 12,8). Z drugimi besedami se je Abram javno zahvalil Bogu, hvalil njegovo ime ter iskal njegovo varstvo in vodstvo. Leta pozneje je Abrahamov sin Izak v Beeršebi postavil Gospodov oltar in prav tako “klical Gospodovo ime” (1 Mz 26,25).
Klicati Gospodovo ime pomeni klicati njegovo lastno ime “v slišni in skupni molitvi in hvalnici” (Albert Barnes). Klicati Gospodovo ime pomeni pristopiti k njemu v zahvali, češčenju in prošnji ter s tem oznanjati Božje ime. Klicati Gospodovo ime pomeni moliti “javno in slovesno” (Matthew Poole). Tisti, ki so Božji otroci, bodo naravno klicali Gospodovo ime.
Klicanje Gospodovega imena je osnova za odrešenje in predpostavlja vero v Gospoda. Bog obljublja, da bo rešil tiste, ki v veri kličejo njegovo ime: “Kdorkoli bo klical Gospodovo ime, bo rešen.” (Rim 10,13; prim. Joel 2,32). “Vsakdo, ki kliče Božje ime za usmiljenje in odrešenje po Jezusovem imenu ali v Jezusovem imenu, bo rešen.” (Apd 2,21). “V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili.” (Apd 4,12).
Uporaba osebnega imena izraža poznavanje in pomaga povezati eno osebo z drugo.
Prva stvar, ki jo naredimo, ko nekoga srečamo, je, da mu stisnemo roko in se predstavimo. S tem gradimo poznanstvo za prihodnje interakcije. Klicanje Gospodovega imena je znamenje, da ga poznamo, in način povezovanja z njim. Obstaja razlika med poznavanjem Boga in njegovim osebnim poznavanjem. Klicanje Gospodovega imena kaže na osebno interakcijo in odnos. Ko kličemo Gospodovo ime kot obliko češčenja, se zavedamo svoje odvisnosti od njega.
To, kar človeka reši, ni samo po sebi umevno dejanje “klicanja” Jezusovega imena; rešuje Božja milost kot odgovor na osebno vero v Odrešenika, ki ga kličemo. Klicanje Gospodovega imena je več kot le besedni izraz; pokaže se tudi v srcu in v dejanjih s kesanjem. “Če s svojimi usti priznavaš: ‘da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen.” (Rim 10,9). “Spreobrnite se torej in pokesajte, da se vam izbrišejo grehi.” (Apd 3,19).
Klicanje Gospodovega imena naj bo vseživljenjsko prizadevanje (Psalm 116,2). Bog nam zapoveduje, naj ga kličemo v težavah (Psalm 50,15). Tisti, ki “prebiva v zavetju Najvišjega, bo počival v senci Vsemogočnega” (Ps 91,1) in ima Božjo obljubo blagoslova: Ker mi je vdan, ga hočem osvoboditi, branil ga bom, ker spoznava moje ime. Kliče me, pa ga uslišim, z njim sem, ko je v stiski, rešim ga in mu izkažem čast. (Ps 91,14-15)
V Svetem pismu so opisani tudi tisti, ki ne kličejo Gospodovega imena + posledice
V Svetem pismu so opisani tudi tisti, ki nočejo klicati Gospodovega imena in posledice njihove neposlušnosti: “Doklej, Gospod? Se boš jezil za vedno? Bo gorela kakor ogenj tvoja gorečnost? Izlij svojo srditost nad narode, ki te ne poznajo, nad kraljestva, ki ne kličejo tvojega imena.” (Psalm 79,5-6).
V svoji suverenosti Bog izkaže milost tudi nekaterim izmed tistih, ki ne kličejo njegovega imena: “Dal sem se poiskati tistim, ki niso po meni spraševali, dal sem se najti tistim, ki niso po meni poizvedovali. Rekel sem: »Glejte, tu sem, glejte, tu sem!« narodu, ki ni klical mojega imena.” (Izaija 65,1).
V 1 Korinčanom 1,2 so tisti, ki kličejo Gospodovo ime, opredeljeni kot verniki: “Božji Cerkvi, ki je v Korintu, posvečenim v Kristusu Jezusu, poklicanim in svetim, z vsemi, ki kličejo ime našega Gospoda Jezusa Kristusa, kjer si bodi, na svojem ali našem kraju.” Klicanje Gospodovega imena je eden od znakov kristjana.
Skratka, tisti, ki kličejo Gospodovo ime, so tisti, ki ga prepoznajo kot Odrešenika. Ne glede na to, ali gre za prvo klicanje Jezusovega imena za odpuščanje grehov ali za stalno klicanje, ko odnos napreduje in raste, ko mu dajemo oblast nad svojim življenjem in se predajamo njegovi volji, je klicanje Gospodovega imena bistvenega pomena za duhovno življenje. Navsezadnje je klicanje Gospodovega imena znamenje ponižnosti in odvisnosti od Boga, našega Stvarnika in Odrešenika.
Vir: GotQuestions (prevedel, priredil in dodal mednaslove: Aleš Čerin)
Pesem skupine Svetnik, ki vabi k klicanju Gospodovega (Jezusovega) imena
Besedilo in akordi
Katekizem Katoliške Cerkve
Dodatno
Foto: Marcoan222, Cathopic
JAKA MOJŠKERC IZ BIZOVIKA IN TIMOTEJ CVIRN SE FEBRUARJA ZA POL LETA ODPRAVLJATA NA MISIJON NA ARKTIKO PO DOKUMENTAREC IN IZKUŠNJO MISIJONA
Jaka Mojškerc in Timotej Cvirn sta se spoprijateljila na Škofijski klasični gimnaziji, danes pa imata 23 let. Družijo ju prijateljstvo, zagon in motivacija za odkrivanje novega, pa tudi avdio-vizualne umetnosti. Timotej se ukvarja s filmom, Jaka pa s fotografijo. Februarja se za šest mesecev podajata v kanadsko Arktiko, kjer bosta pri misijonarki s. Dorici Sever pridobivala material za dokumentarni film o Inuitih.
Tukaj si lahko ogledat njuni predstavitveni video.
Članek na portalu Družina o tej njuni odpravi si lahko preberete na tej povezavi.
Intervju slovensko redovnico Frančiškanko Marijino misijonarko s. Dorico Sever lahko poslušate na tej povezavi.
4. nedelja med letom (28. 1. 2024)
• OBNOVA ZUNANJOSTI CERKVE V ŠTEPANJI VASI je zaključena. Vse informacije o obnovi cerkve so na tej povezavi. Tam boste našli tudi več slikovnega gradiva in informacije kako lahko darujte za obnovo cerkve. Bog povrni vsem, ki ste v ta namen že darovali.
IZ ŽUPNIJE IN SLOVENSKE KAPUCINSKE PROVINCE
• IZ SLVONSKE KAPUCINSKE PROVINCE: Na rednem provincijskem kapitlju, ki smo ga imeli slovenski kapucini od 22. do 25. januarja 2024 v Kančevcih smo novo volili vodstvo Slovenske kapucinske province. Za provincialnega ministra je bilo ponovno izvoljen br. Primož Kovač. Njegovi svetovalci pa so br. Stane Bešter, br. Milan Kvas, br. Vlado Kolenko in br. Marjan Gačnik.
• ZAHVALA: Iskreno se zahvaljujemo za darove, ki ste jih prejšnjo nedeljo pri nabirkah darovali za nas brate kapucine. Darovali ste 1.056 eur. Bog povrni!
• ZAHVALA: Iskrena hvala vsem, ki ste včeraj pomagali pri pripravi in izvedbi Prešernove proslave v dvorani kulturnega doma na Hrušici. Bilo je zelo lepo. Tukaj objavljamo sliko vseh nastopajočih.
• LETNA NAROČNINA VERSKEGA TISKA: Zelo priporočamo redno letno naročnino. Tu objavljamo cene za celo leto in kje jih lahko naročite in boste verski tisk prejeli na svoj dom. Nekaj tiska bo še v prodaji v Cerkvi.
Založba Družina, naročila: 01/360-28-31 bernarda.vidmar@druzina.si Družina 169,00€, Mavrica 49,90€, Beseda med nami 33,00€, Božje okolje 35,40€, Cerkev danes 39,00€, Cerkveni glasbenik 39,60€, Communio 39,60€, Radovednež 23,70€, Magnificat 63,72€, Praznična 23,60, SLO 29,50€, Najst 33€. Več na tej spletni strani.
Založba Ognjišče, naročila: 05/611-72-23, ognjisce.uprava@ognjisce.si, Revija Ognjišče: 41,50€. Več na tej povezavi.
VABIMO VAS
DAN CELODNEVNEGA ČEŠČENJA za našo župnijo je to nedeljo, 28. januara. To je dan, ko želimo biti navzoči pred Gospodom, in v imenu celotne naše nadškofije častimo Najsvetejše. Ker bo letos češčenje na nedeljo, bo Najsvetejše dopoldne izpostavljeno po maši ob 6.30, pa do maše ob 8h, in po maši ob 9.15 pa do maše ob 10.30 uri, ter nato po maši ob 10.30 pa do večerne maše. SPORED ČEŠČENJA ZA SKUPINE od 11.30 dalje:
Opomba: Razpored je orientacijski. Kdor ne more ob določeni uri, naj pride takrat, ko lahko. Skupine lepo naprošene, da molitev vodite, ostali pa se po razporedu ulic in vasi skupinam ob določenih urah pridružite.
• JEZUSOVO DAROVANJE – SVEČNICA, petek, 2. februar 2023. Svečnica je najprej praznik skupine Vera in luč. Vabimo vas da se spomnite na našo skupino Vera in Luč in zanjo kaj zmolite.
Svečnica je tudi dan POSVEČENEGA ŽIVLJENJA, dan redovnikov in redovnic. Sveta maša z redovniki in redovnicami naše nadškofije, ki jo bo vodil nadškof Stanislav Zore, bo na ta dan pri frančiškanih v Šiški. Ob 15.00 bo molitvena ura, nato bo sledila sveta maša.
V župniji bodo na svečnico svete maše v Štepanji vasi ob 8.00 in 19.00 in v Bizoviku ob 18.00. Pri svetih mašah bomo blagoslovili sveče. Sveče s ščitniki lahko prinesete s seboj, lahko pa jih boste dobili tudi v cerkvi.
• MOLITEV ZA DUHOVNE POKLICE, ki jo pripravljajo Marijine sestre in bratje kapucini bo ta četrtek po večerni maši.
• PRVI ČETRTEK, PETEK IN SOBOTA v mesecu so ta teden. Vabljeni k prejemu zakramentov in molitvi.
• OBISK BOLNIKOV NA PRVI PETEK: Ta petek bomo obiskovali bolnike po domovih v Štepanjskem naselju. Br. Matej pa bo bolnike na Gmajni, Hrušici in Bizoviku obiskoval teden pozneje v petek 9. februarja.
• BLAGOSLOV NA PRIPROŠNJO SV. BLAŽA bomo podelili to soboto pri vseh svetih mašah.
• CELODNEVNO ČEŠČENJE IN SLAVILNA ADORACIJA: Ta petek in vsak prvi petek bo v župnijski cerkvi celodnevno češčenje od jutranje do večerne sv. maše. Prostovoljci, ki ste pripravljeni ta petek čez dan eno uro dežurat pred Najsvetejšim, se javite br. Mateju. Namen molitve je za mir na svetu, za duhovne poklice in dobre družine.
Zvečer od 20.00 do 21.30 bo slavilna adoracija ob živi slavilni glasbi, ki jo pripravlja Bena Briški in bratje kapucini. Lepo vabljeni!
• FATIMSKA POBOŽNOST OB PRVI SOBOTI BO to soboto bo ob 18.15. bo v cerkvi pred najsvetejšim.
• SVETOVNI DAN BOLNIKOV bo nedeljo, 11. januarja. Papež je ob tej priliki napisal poslanico. Naj nas ta dan spodbuja, da bomo našim starejšim vedno stali ob strani.
• SVETOVNI DAN BOLNIKOV bo nedeljo, 11. januarja. Papež je ob tej priliki napisal poslanico. Naj nas ta dan spodbuja, da bomo našim starejšim vedno stali ob strani.
• PIŠKOTI IN ČAJ ZA OBNOVO SKAVTSKIH ŠOTOROV V NEDELJO 4. 2. PO MAŠI OB 9.15 in 10.30: En vic za lepši dan: Kaj je razlika med skavti in piškoti? Piškoti dišijo. Piškoti bodo še posebej zadišali prihodnjo nedeljo, 4. 2., ko jih bomo skavti skupaj s čajem delili po mašah ob 9.15 in 10.30 v Štepanji vasi. Veseli bomo vseh vaših prostovoljnih prispevkov, ki jih bomo namenili za popravilo naših šotorov, ki nam jih je na lanskem taboru v neurju raztrgal veter.
NA MISIJON NA ARKTIKO – PO DOKUMENTAREC IN IZKUŠNJO MISIJONA
Timotej Cvirn in Jaka Mojškerc iz Bizovika se februarja za pol leta odpravljata na Arktiko k Inuitom in s. Dorici Sever. Sredstva za odpravo bosta zbirala prihodnjo nedeljo po maši ob 6.30 in 8.00 v Štepanji vasi in po maši ob 9.15 v Bizoviku.
Jaka Mojškerc in Timotej Cvirn sta se spoprijateljila na Škofijski klasični gimnaziji, danes pa imata 23 let. Druži ju prijateljstvo, zagon in motivacija za odkrivanje novega, pa tudi avdio-vizualne umetnosti. Timotej se ukvarja s filmom, Jaka pa s fotografijo. Februarja se za šest mesecev podajata v kanadsko Arktiko, kjer bosta pri misijonarki s. Dorici Sever pridobivala material za dokumentarni film o Inuitih.
Več informacij dobite na tej povezavi.
POPOLNI ODPUSTEK
»Konferenca frančiškovske družine z veseljem sporoča, da je od 8. decembra 2023, slovesnosti brezmadežnega spočetja, do 2. februarja 2024, praznika Gospodovega darovanja, podeljen popolni odpustek. Odpustek je mogoče pridobiti, če obiščete cerkev, v kateri služijo frančiškovi bratje, in molite pred tam postavljenimi jaslicami.
V pismu, ki ga je konferenca napisala vsem sobratom, je navedeno, da je ta odpustek, povezan s frančiškovsko stoletnico božiča v Grecciu, zaprošen in pridobljen od papeža Frančiška, da bi spodbudil duhovno prenovo vernikov in povečal milostno življenje. Tudi tisti, ki fizično ne morejo obiskati frančiškovske cerkve, lahko doživijo odpustek tako, da darujejo svoje trpljenje ali opravijo duhovno žrtev.
ŽUPNIJSKA STATISTIKA ZA LETO 2023.
Na tem mestu objavljamo pastoralno statistiko preteklega leta.
PAPEŽ FRANČIŠEK: KATEHEZA NAMENJENA SKOPOSTI: GRE ZA BOLEZEN SRCA IN DENARNICE
Svetopisemski odlomek: Bodimo torej zadovoljni s tem, da imamo živež in obleko. Tisti pa, ki hočejo obogateti, padajo v skušnjavo in zanko, to je v mnoge nespametne in škodljive želje, ki ljudi pogrezajo v pogubo in uničenje. Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju. Po tem so nekateri hlepeli in tako zablodili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin. (1 Tim 6,8-10)
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Nadaljujemo cikel katehez o grešnih nagnjenjih in krepostih. Danes bomo govorili o skoposti, to je o tisti obliki navezanosti na denar, ki človeku preprečuje, da bi bil velikodušen.
Ne gre za greh, ki zadeva samo ljudi, ki imajo veliko premoženje, ampak za transverzalno pregreho, ki pogosto nima nobene zveze s stanjem na tekočem računu. To je bolezen srca in ne denarnice.
Opazovanja tega zla, ki so jih opravili puščavski očetje, so pokazala, kako se lahko skopost polasti tudi menihov, ki so se odpovedali ogromni dediščini, nato pa so se v samoti svoje celice navezali na predmete majhne vrednosti: niso jih posojali, niso jih delili z drugimi in še manj so jih bili pripravljeni podariti. Navezanost na majhne stvari. Ti predmeti so zanje postali nekakšen fetiš, od katerega se ni bilo mogoče ločiti. Gre za nekakšno regresijo v fazo otroka, ki v rokah drži igračo in ponavlja: »To je moje! To je moje!« Takšna navezanost jemlje svobodo. V tej zahtevi se skriva bolan odnos do realnosti, ki se lahko izrazi v oblikah kompulzivnega kopičenja ali patološkega grmadenja.
Da bi ozdraveli od te bolezni, so menihi predlagali drastično, a zelo učinkovito metodo: premišljevanje o smrti. Naj si človek na tem svetu nakopiči še tako veliko dobrin, o eni stvari smo popolnoma prepričani: v krsto ne bodo prišle. Dobrin ne moremo vzeti s seboj. Tu se razkrije nesmiselnost tega grešnega nagnjenja. Vez posedovanja, ki jo gradimo s stvarmi, je le navidezna, saj nismo gospodarji sveta: ta zemlja, ki jo ljubimo, v resnici ni naša in po njej se gibljemo kot tujci in romarji (prim. 3 Mz 25,23).
Ta preprosta razmišljanja nam pomagajo razumeti norost skoposti, pa tudi njen skriti razlog. Skopost je poskus, da bi pregnali strah pred smrtjo: išče varnosti, ki pa se v resnici razdrobijo v istem trenutku, ko jih zgrabimo. Ne pozabimo prilike o nespametnem človeku, ki mu je polje zelo bogato obrodilo. Oklenil se je misli, da bo zgradil večje kašče, da bi vanje lahko spravil ves pridelek. Ta človek je vse izračunal in načrtoval prihodnost. Ni pa upošteval najbolj zanesljive spremenljivke v življenju: smrti. »Neumnež!« pravi evangelij. »To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?« (Lk 12,20).
V drugih primerih to storijo tatovi. Tudi v evangelijih se večkrat pojavijo, in čeprav so njihova dejanja obsojanja vredna, lahko postanejo koristno opozorilo. Jezus v govoru na gori takole pravi: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer uničujeta molj in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo; nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja in kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo« (Mt 6,19-20). V pripovedih o puščavskih očetih je zgodba o tatu, ki preseneti meniha v spanju in mu ukrade tistih nekaj stvari, ki jih je hranil v celici. Ko se menih zbudi, ga dogodek nikakor ne vznemiri. Odpravi se po sledi tatu, in ko ga najde, mu, namesto da bi zahteval ukradene stvari, izroči še nekaj tistih, ki so ostale, rekoč: »To si pozabil vzeti!«
Mi, bratje in sestre, smo lahko gospodarji dobrin, ki jih posedujemo, a pogosto se zgodi ravno obratno: dobrine na koncu poseduje nas. Nekateri bogataši niso več svobodni, nimajo več niti časa za počitek, gledati morajo čez ramo, saj kopičenje dobrin tudi zahteva, da jih varujejo. Vedno so v strahu, kajti premoženje, ki so ga ustvarili z veliko znoja, lahko izgine v trenutku. Pozabljajo na evangelijsko sporočilo, ki ne pravi, da je bogastvo samo po sebi greh, je pa vsekakor odgovornost. Bog ni reven: je Gospod vsega, toda – piše sveti Pavel – »zaradi vas je postal ubog, čeprav je bil bogat, da bi vi po njegovem uboštvu obogateli« (2 Kor 8,9).
Tega skopuh ne razume. Lahko bi bil vir blagoslova za mnoge, a je namesto tega zašel v slepo ulico nesrečnosti. Življenje skopuha ni lepo. Spomnim se primera gospoda, ki sem ga srečal v neki škofiji, zelo bogatega človeka, ki je imel bolno mater. Bil je poročen. Brata sta izmenično skrbela za mamo. Mama je vsako jutro jedla jogurt. Ta gospod ji ga je dal polovico zjutraj, polovico pa popoldne, da bi tako prihranil jogurt. Takšna je skopost, takšna je navezanost na imetje. Ta gospod je umrl in ljudje, ki so šli na pogreb, so govorili: »Vidite, da ta nima ničesar pri sebi, vse je zapustil.« In potem so v posmeh dejali: »Ne, ne, niso mogli zapreti krste, ker je hotel vse vzeti s seboj.« Na koncu moramo svoje telo in dušo izročiti Gospodu in vse moramo zapustiti. Bodimo previdni! In bodimo velikodušni, velikodušni do vseh in velikodušni do tistih, ki nas najbolj potrebujejo. Hvala.
Vir: Vatican News
br. Matej Štravs
Foto: Tomaž Mušič (naslovna fotografija), Pixabay ( Najsvetejše), br. Matej Štravs (Prešernova proslava), skavti (polomljeni šotori in skupina skavtov)
VABLJENI NA PREŠERNOVO PROSLAVO V SOBOTO 27. 1. OB 17.00 V DVORANI KULTURNEGA DOMA NA HRUŠICI
»Ljubezen naj gre vedno v cvet.«
Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
Poleg počastitve pesnika Franceta Prešerna se bomo, kot lahko sklepamo iz naslova, spomnili še enega velikega Slovenca, to je Franeta Milčinskega – Ježka, katerega 110. obletnico rojstva obeležujemo letos.
Prireditve v organizaciji Kulturnega društva Bizovik ter krajanov Bizovika in Hrušice se lahko že zelo veselimo, saj bodo nastopali predstavniki vseh generacij in mnogih umetnostnih zvrsti, posebej pa smo počaščeni, da se nam bo kot nastopajoči pridružil tudi pesnik in dramski igralec Tone Kuntner.
Tukaj je pa še utrinkov iz lanske proslave.
3. nedelja med letom – nedelja Božje Besede (21. 1. 2024)
Urnik svetih maš je na tej povezavi. Urnik uradnih ur v župnijski pisarni najdete na tej povezavi.
• OBNOVA ZUNANJOSTI CERKVE V ŠTEPANJI VASI je zaključena. Vse informacije o obnovi cerkve so na tej povezavi. Tam boste našli tudi več slikovnega gradiva in informacije kako lahko darujte za obnovo cerkve. Bog povrni vsem, ki ste v ta namen že darovali.
IZ ŽUPNIJE
• ŽUPNIJSKA STATISTIKA ZA LETO 2023. Na tem mestu objavljamo pastoralno statistiko preteklega leta.
Krsti: 23 novokrščencev. 14 otrok je bilo krščenih v prvem letu življenja, 6 pa v starosti od 2 do 6 let, trije so bili starejši od 7 let. 6 jih je bilo krščenih iz cerkvenega zakona, 2 iz civilnega zakona, 13 iz izven zakonskih skupnosti.
Število otrok pri verouku: 178. Prvo obhajilo: 24 prvoobhajancev,
Birma: 33 birmancev. Poroke: 2.
Pogrebi: 61 pogrebov, (le 19 jih je prejelo poslednje zakramente)
Obhajila: 38.900 svetih obhajil. Bolniško maziljenje: okrog 240 oseb
Nedeljska sveta maša: Pri nedeljskih svetih mašah v nedeljo 12. marca je bilo 557 ljudi. V tem številu je upoštevana tudi sobotna večerna sv. maša.
• LETNA NAROČNINA VERSKEGA TISKA: Zelo priporočamo redno letno naročnino. Tu objavljamo cene za celo leto in kje jih lahko naročite in boste verski tisk prejeli na svoj dom. Nekaj tiska bo še v prodaji v Cerkvi.
Založba Družina, naročila: 01/360-28-31 bernarda.vidmar@druzina.si Družina 169,00€, Mavrica 49,90€, Beseda med nami 33,00€, Božje okolje 35,40€, Cerkev danes 39,00€, Cerkveni glasbenik 39,60€, Communio 39,60€, Radovednež 23,70€, Magnificat 63,72€, Praznična 23,60, SLO 29,50€, Najst 33€. Več na tej spletni strani.
Založba Ognjišče, naročila: 05/611-72-23, ognjisce.uprava@ognjisce.si, Revija Ognjišče: 41,50€. Več na tej povezavi.
VABIMO VAS
• NEDELJA BOŽJE BESEDE je to nedeljo 21. 1. 2024. Vabimo vas, k branju svetega pisma. V naši župniji deluje tudi Biblična skupina, ki se srečuje vsako sredo ob 20. uri v 1. učilnici v 1. nadstropju v župnijskem domu. Skupino vodi br. Jurij Slamnik. Lepo vabljeni, da se pridružite tej skupini.
• MOLITVENA OSMINA ZA EDINOST KRISTJANOV bo potekala od četrtka 18. do četrtka 25. januarja. Vabljeni k molitvi v ta namen in k obisku svete maše.
• SVETOPISEMSKI MARATON: pod geslom: Preizkusil si me in me poznaš, bo letos poteka od sobote, 20. 1. do četrtka 25. 1. Na podlagi dobrih izkušenj iz preteklih let tudi letos celotno branje poteka preko spleta. Več informacij in prijave na tej povezavi. Branje v živo pa lahko spremljate na tej povezavi.
• PREŠERNOVA PROSLAVA ob Slovenskem kulturnem prazniku bo v naši župniji v soboto, 27. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Hrušici. Gost letošnje proslave bo pesnik Tone Kuntner. Lepo vabljeni!
• ŠKOFIJSKA KLASIČNA GIMNAZIJA in Jegličev dijaški dom, vabita na dan odprtih vrat v soboto 27. januarja med 9.00 in 13.00. Več na tej povezavi.
CELODNEVNO ČEŠČENJE V NAŠI ŽUPNIJI
DAN CELODNEVNEGA ČEŠČENJA, nedelja, 28. januar. To je dan, ko želimo biti navzoči pred Gospodom, in v imenu celotne naše nadškofije častimo Najsvetejše. Ker bo letos češčenje na nedeljo, bo Najsvetejše dopoldne izpostavljeno po maši ob 6.30, pa do maše ob 8h, in po maši ob 9.15 pa do maše ob 10.30 uri, ter nato po maši ob 10.30 pa do večerne maše. SPORED ČEŠČENJA ZA SKUPINE od 11.30 dalje:
(Opomba: Razpored je orientacijski. Kdor ne more ob določeni uri, naj pride takrat, ko lahko. Skupine lepo naprošene, da molitev vodite, ostali pa se po razporedu ulic in vasi skupinam ob določenih urah pridružite)
POPOLNI ODPUSTEK:
»Konferenca frančiškovske družine z veseljem sporoča, da je od 8. decembra 2023, slovesnosti brezmadežnega spočetja, do 2. februarja 2024, praznika Gospodovega darovanja, podeljen popolni odpustek. Odpustek je mogoče pridobiti, če obiščete cerkev, v kateri služijo frančiškovi bratje, in molite pred tam postavljenimi jaslicami.
V pismu, ki ga je konferenca napisala vsem sobratom, je navedeno, da je ta odpustek, povezan s frančiškovsko stoletnico božiča v Grecciu, zaprošen in pridobljen od papeža Frančiška, da bi spodbudil duhovno prenovo vernikov in povečal milostno življenje. Tudi tisti, ki fizično ne morejo obiskati frančiškovske cerkve, lahko doživijo odpustek tako, da darujejo svoje trpljenje ali opravijo duhovno žrtev.
Več o tem odpustku lahko poslušate v videu br. Jožefa Mezega, ki je na tej povezavi.
PAPEŽ FRANČIŠEK V KATEHEZI: RESNIČNA LJUBEZEN SI DRUGENA NE LASTI, AMPAK SE MU PODARJA.
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Nadaljujmo naš sklop katehez o grešnih nagnjenjih in krepostih. Cerkveni očetje na učijo, da je poleg požrešnosti drugi »demon«, torej pregreha, ki vedno preži na vratih srca, nečistost. Medtem ko je požrešnost nenasitnost v zvezi s hrano, je nečistost neke vrste »nenasitnost« do druge osebe, torej zastrupljena vez, ki jo ljudje imajo med seboj, zlasti na področju spolnosti.
Bodimo pozorni: v krščanstvu se spolnega nagona ne obsoja. V svetopisemski knjigi Visoka pesem imamo čudovito pesnitev o ljubezni med zaročencema. Vendar pa ta tako lepa razsežnost naše človeškosti – spolna razsežnost, razsežnost ljubezni – ni brez nevarnosti, tako že sveti Pavel mora obravnavati to vprašanje v prvem Pismu Korinčanom. Takole zapiše: »Nasploh je slišati, da je med vami nečistovanje, in sicer takšno, kakršnega niti med pogani ni« (1 Kor 5,1). Pavlovo grajanje se nanaša ravno na nezdrav odnos nekaterih kristjanov do spolnosti.
Poglejmo na človeško izkušnjo zaljubljenosti. Zakaj pride do te skrivnosti in zakaj je ta izkušnja tako pretresljiva v življenju ljudi, nihče od nas ne ve. Ena oseba se zaljubi v drugo, pride do zaljubljenosti – to je ena najbolj presenetljivih stvarnosti življenja. Večina pesmi, ki jih slišimo na radiu, govori o tem: o ljubezni, ki zažari, o ljubezni, ki se jo vedno išče in nikoli ne najde, o ljubezni, ki je polna veselje ali pa povzroča trpljenje vse do solz.
Zaljubljenost je eno najbolj čistih čustev, če ga ne onesnaži grešno nagnjenje. Zaljubljen človek postane velikodušen, rad poklanja darila, piše pisma in poezije. Neha misliti nase, da bi se popolnoma usmeril na drugega, kar je lepo. Če zaljubljeno osebo vprašate: »Zakaj ljubiš?«, ne bo našla odgovora. V mnogih pogledih je njena ljubezen brezpogojna in brez razloga. Toda tako močna ljubezen je lahko nekoliko tudi naivna. Zaljubljenec v resnici ne pozna obraza druge osebe. Nagnjen je k temu, da jo idealizira, in pripravljen je dati obljube, katerih resnosti ne razume takoj. Ta »vrt«, kjer se množijo čudovite stvari, pa ni varen pred zlom. Popači ga demon nečistosti in to grešno nagnjenje pa je še posebej nevarno iz dveh razlogov.
Najprej zato, ker uničuje odnose med osebami. Da bi to potrdili, je žal dovolj pogledati vsakodnevne novice. Koliko odnosov, ki so se začeli na najboljši možni način, se je nato spremenilo v toksične in posesivne odnose, brez spoštovanja in občutka za meje? To so ljubezni, v katerih je manjkala čistost: krepost, ki je ne smemo zamenjati s spolno vzdržnostjo – čistost je več kot spolna vzdržnost –, ampak je povezana z željo, da si drugega nikoli ne lastimo. Ljubiti pomeni spoštovati drugega, iskati njegovo srečo, gojiti empatijo do njegovih čustev, se prepustiti spoznavanju telesa, duha in duše, ki niso naši in jih je treba motriti zaradi njihove lepote. Po drugi strani pa se nečistost iz vsega tega norčuje: pleni, ropa, v naglici použije, noče poslušati drugega, ampak le svoje potrebe in užitek. Nečistost vsako dvorjenje ocenjuje kot dolgočasno, ne išče povezave med razumom, nagonom in čustvi, ki bi nam pomagala modro živeti. Nečistost išče le bližnjice: ne razume, da je treba pot do ljubezni prehoditi počasi, in ta potrpežljivost, ki še zdaleč ni sinonim za dolgočasje, nam omogoča, da so naši ljubezenski odnosi srečni.
Obstaja še drugi razlog, zakaj je nečistost nevarno grešno nagnjenje. Med vsemi človeškimi užitki, ima spolnost močan glas. Vključuje vse čute, nahaja se v telesu in psihi, a če ni disciplinirana z potrpežljivostjo, če ni zapisana v odnos in v zgodbo dveh oseb, kjer se spremeni v ljubeči ples, se preoblikuje v verigo, ki človeka prikrajša za svobodo. Spolni užitek, ki je Božji dar, spodkopava pornografija: zadovoljstvo brez odnosa, ki lahko povzroči obliko odvisnosti. Ljubezen moramo braniti, ljubezen srca, uma in telesa, čisto ljubezen, ki se podarja drugemu. To je lepota spolnega odnosa.
Zmagati v bitki proti nečistosti, proti »popredmetenju« drugega, je lahko prizadevanje, ki traja vse življenje. Toda nagrada v tej bitki je na splošno najpomembnejša, saj gre za ohranjanje tiste lepote, ki jo je Bog zapisal v svojo stvaritev, ko si je zamislil ljubezen med moškim in žensko, to je, da se ne uporabljata, ampak ljubita. Gre za lepoto, zaradi katere verjamemo, da je boljše skupaj graditi zgodbo, kot pa se podati na lov za pustolovščinami, da je gojenje nežnosti boljše od uklanjanja demonom posedovanja – prava ljubezen ne poseduje, ampak se podarja –, da je služenje boljše od osvajanja. Ker če ni ljubezni, je življenje žalostno, je žalostna osamljenost.
Vir: Vatican news
br. Matej Štravs
Foto: Pixabay (naslovnica in Najsvetejše)