Poročena s tepcem. Kako naj z njim gradi edinost?

Tole pismo sem dobil pred časom in odgovarjam nanj.

Ves čas poudarjate pomen edinosti med možem in ženo. Pa ne gre vedno. Moj mož se je po poroki zelo spremenil. V družbi vernih kolegov in duhovnikov se še vedno obnaša kot dobra katoliška ovčica, v družini pa je čisto drugače. Recimo, pred otroki stalno zaničuje Cerkev. Temu se uprem.

Ko se peljemo z avtom se ne priveže. Alarm tuli, otroci ga prosijo, naj se priveže, on pa nič. Na prehodu za pešce pred otroki hodi v rdečo, jaz jih pa zadržujem, da ne gredo za njim v nevarnost. In še bi lahko naštevala … Jaz od otrok zahtevam, da se v avtu privežejo, da ne hodijo v rdečo, da hodijo v cerkev. S tem seveda možu nasprotujem – tudi vpričo otrok. Pomembno se mi zdi, da ohranim sebe in otroke žive.

Pogovarjati se noče. Išče izgovore, češ naj ne težim, naj ne kompliciram, da nima časa za take reči. Prosim, napišite tudi kaj na to temo.

Janja

OPOMBA: Pismo je še daljše in sem ga po svoji presoji skrajšal.

Draga Janja, res vam ni lahko. Vaš mož se obnaša kot tepec (SSKJ: omejen, neumen človek). Namerno sem uporabil težak izraz. Ne morem drugače reči.

Omejenost se kaže v njegovi nezmožnosti videti prihodnost svojih otrok, ki bodo ponesli zgled očetovega obnašanja v svoja življenja. Tako obnašanje je tudi neumno. Kdo pa želi škoditi svojim otrokom!

Postavlja se nad pravila. Pred otroki.

Kot oče je odgovoren, da otroke pripravi na realnost življenja. Ena od realnosti življenja pa so zakoni, predpisi, pravila, … ki se jih vaš mož ne drži. S tem dela škodo otrokom, ki se bodo naučili – od očeta!, da se pravil ni treba držati.

On, ki bi moral biti varuh pravil, avtoritete, se postavlja “nad”. Tega se bodo navzeli tudi otroci, posplošili na vse avtoritete in še nadgradili. Sami ugotavljate, da je to smrtno nevarno. Res je. Morda bo nekoč vajin sin vozil avto, ne upošteval pravil, divjal … zapeljal s ceste in se ubil. Bog ne daj da bi bilo tako!

Mož je v družini tudi tisti, ki zagotavlja varnost. Vi se seveda ne morete počutiti varne, če pa so ogrožena življenja vaših otrok.

Vaš mož je tudi dvoličen – pred vernimi se obnaša ‘kot dobra katoliška ovčica’, v družini pa govori – kar na splošno – zaničevalno o Cerkvi. Ni je hitrejše poti stran od Boga, kot je dvoličen odnos in dvolično obnašanje. Otroci bodo postali – najkasneje v puberteti – cinični, zaničevalni do Cerkve in bodo vero izgubili.

Pogovarjati se noče in to vaju lahko pripelje do ločitve

Pravite, da mož pogovor zavrača, kar je izjemno neljubeče in nespoštljivo do vas. Lahko ga spomnite, da je pri poroki obljubil, da vas bo ‘ljubil in spoštoval vse dni svojega življenja’. Možje in žene se pač moramo pogovarjati. S tem gradimo edinost, ki edina omogoča tako vzgojo otrok, da bodo pripravljeni na realnost življenja. In gradnja edinosti ni opcija, pač pa nekaj kar se mora (prim. 1 Mz 2,24).

Ošabno obnašanje vašega moža seveda vodi v slabe odnose, v stalne spore, … sčasoma to pripelje do ločitve. Če se pa že ne bosta ločila (ker bo mož še vedno želel igrati ‘dobro katoliško ovčico’), bosta sčasoma postala zajedljiva, manipulativna, polna prezira in zamer. Slab zgled za otroke tudi glede vstopanja v zakonsko zvezo.

Edinosti z neumnostjo ni!

Razčistimo kar takoj na začetku: edinost z neumnostjo nikakor ne pride v poštev. To ste sami dobro ugotovili. Življenje vaših otrok je pač pomembno in ga je treba zavarovati. To delate. Hvala Bogu.

Vi se zavedate problema, mož pa ne. Ali pa to skriva in se izmika. Ali pa nagaja. Ne vemo kaj je prinesel iz mladosti. Najbrž se noče spremeniti. Torej lahko delujete le vi.

Kaj konkretno storiti?

Kot krščanska žena ste dolžni ‘ljubiti in spoštovati moža vse dni svojega življenja’. To ste ob poroki obljubili. Takrat niste izrekli nobenih izjem, recimo: “… razen, če se mož obnaša kot tepec.”

Morda je videti, da zagovarjam taka dejanja. Nikakor ne! A brez naravnanosti na ljubezen in spoštovanje, brez potrpežljivosti ter brez ljubečega in spoštljivega delovanja ne bo šlo.

1. Molitev: Sklepam, da sta verna zakonca. “Neusmiljeno” začnite moliti za moža, za njegovo spreobrnjenje. In tudi zase, da ga boste mogli ‘ljubiti in spoštovati’, četudi se obnaša kot tepec. Težko je, vem. A če Bog ne obupa nad grešnikom, tudi vam ni treba. Molitev je na prvem mestu. In ne na zadnjem, ko vse drugo odpove.
2. Spoštovanje: Izkazujte mu, da ga spoštujete, tudi če se obnaša kot tepec. Obenem pa ne pustite, da mož hodi po vas – da ste njegov predpražnik (kot pravi Emerson Eggerichs v knjigi Ljubezen in spoštovanje). Spoštovanje moža ne pomeni, da zagovarjate njegova dejanja, da dopuščate, da se kar ponavljajo. Spoštujte ga, ker je preprosto vaš mož, ker je ustvarjen po Božji podobi (prim. 1 Mz 1,26), ker je Božji dar vam in vajinim otrokom. In ne zato ker bi si to zaslužil. Si ne.
3. Potrpežljivost in upanje: Težko rečem, če se bo mož odzval na vaše izkazovanje spoštovanja. Še težje je reči, kdaj se bo odzval. Lahko dolgo vztraja v neumnostih. A vseeno, mi kristjani upamo celo proti upanju, kar pomeni, da – kot pravi papež Frančišek – je naše upanje sposobno iti onstran človeškega razmišljanja.
4. Svetovanje: Poiščita si dobrega zakonskega terapevta, ki ima krščanske korenine. Pika. In oba hodita. Če mož ne bi hotel, mu bo treba pomagati k odločitvi. Tudi tako, da rešujete svojo kožo in kožo svojih otrok s tem, da odidete.

Včasih tepci pri svojem vztrajajo do konca. Tak svetopisemski tepec je Nabal, mož od Abigajle (1 Sam 25). Ni se dobro izteklo zanj, za Abigajlo se pa je. Vse dobro vam želim.

Foto: n-kukova, Pixabay

Članek je bil najprej objavljen na Časnik.si.