Bela nedelja v času korona virusa

Božja beseda

Čez osem dni je prišel Jezus (Jn 20,19-31)

Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila vrata tam, kjer so se učenci zadrževali, iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«

Tomaža, enega izmed dvanajstérih, ki se je imenoval Dvojček, pa ni bilo med njimi, ko je prišel Jezus. Drugi učenci so mu torej pripovedovali: »Gospoda smo videli.« On pa jim je rekel: »Če ne vidim na njegovih rokah rane od žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval.«

Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!«

Jezus je vpričo svojih učencev stóril še veliko drugih znamenj, ki niso zapisana v tej knjigi; ta pa so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus Mesija, Božji Sin, in da bi s tem, da vérujete, imeli življenje v njegovem imenu.

Pomen bele nedelje

V Katoliški Cerkvi letos 19. aprila praznujemo 2. velikonočno nedeljo, imenovano tudi belo nedelj, ki je obenem tudi nedelja Božjega usmiljenja. Ime bela nedelja (lat. Dominica in albis) izvira iz starokrščanskih časov, ko so novokrščenci, ki so prejeli zakrament sv. krsta med velikonočno vigilijo, ves teden po veliki noči prihajali k bogoslužju v belih oblačilih.

Uporaba belih oblačil, ki so znamenje čistosti, je izpričana od 4. stoletja, poseben pomen pa so dobila v 17. stoletju, ko so jezuiti na nedeljo po veliki noči uvedli skupinsko prvo obhajilo. Bela barva ima v bogoslužju močen simboličen pomen; je seštevek vseh barv mavrice, polnost nerazlomljene svetlobe, izraža začetek in konec, polnost in praznino.

Bela nedelja je tudi nedelja Božjega usmiljenja

Sveti papež Janez Pavel II. je razglasil poljsko redovnico Favstino Kowalsko za svetnico ter ob tej priložnosti določil, da se bo prva nedelja po veliki noči “odslej v vsej Cerkvi imenovala nedelja Božjega usmiljenja.”

Papež se je pri tem oprl na javno razodetje, posebej na Božjo besedo te nedelje, ki nazorno govori o Božjem usmiljenju, povod pa je bilo Jezusovo razodetje sestri Favstini: “Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja. Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel sveto obhajilo, bo dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči. Povej ranjenim ljudem, da se morajo zateči k mojemu usmiljenemu Srcu in dal jim bom svoj mir. Preden pridem kot pravičen sodnik, pridem kot kralj usmiljenja. Kdor zavrne moje usmiljenje, se sam obsodi.”

Povezanost praznika Božjega usmiljenja in 2. velikonočne nedelje kaže na simbol zveze med zakramentom svetega krsta, velikonočno skrivnostjo odrešenja in Božjim usmiljenjem. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi, kar predstavlja razsežnost sprave med Bogom in človekom.

Vir: Spletna stran Katoliške cerkve v Sloveniji

Kako bomo praznovali

Sveta Favstina Kowalska in Božje usmiljenje

Favstina Helena Kowalska je bila rojena 25. 8. 1905 v vasi Glogowiec na Poljskem kot tretja izmed desetih otrok. Z dvajsetimi leti je stopila v Apostolsko kongregacijo Naše Usmiljene Gospe. Goreča ljubezen do Boga in ljudi jo je vodila na vrh darovanju in junaštvu. Odlikovala se je s posebno pobožnostjo do Božjega usmiljenja in z zaupanjem v Jezusa in s tem navdušila tudi vsakega, ki jo je poznal. Umrla je 5.10. 1938 v duhu svetosti v samostanu svojega reda v Krakovu.

Gospod je dal navodila s. Favstini za podobo usmiljenega Jezusa z napisom: Jezus, zaupam vate. Gospod želi, da je slika čaščena in ji dodal velike obljube: “Obljubljam, da duša, ki bo častila podobo usmiljenega Jezusa, ne bo pogubljena. Jaz sam bom zaščitil tako dušo kot svojo lastno čast.”

Pobožnost, ki je našemu Gospodu najljubša, je čaščenje njegovega trpljenja ob uri, ko se spominjamo njegove smrti na križu. Skozi trpljenje in smrt Jezusa Kristusa se nam je odprlo Božje kraljestvo.

Jezus je takole naročil sv. Favstini: “Meni najdražja molitev je molitev za spreobrnjenje. Veš, hči moja, to je molitev, ki jo vedno slišim in uslišim. Želim, da vedno bolj spoznavaš ljubezen, ki gori v mojem srcu za duše, in razumela boš to, ko boš premišljevala o mojem trpljenju. Kliči moje usmiljenje na uboge grešnike, želim njihovo spreobrnjenje. Ko moliš to molitev s skesanim srcem in z zaupanjem za nekega grešnika, bom tej duši podal milost spreobrnjenja. To je molitev: O kri in voda, ki sta pritekli iz srca Jezusovega kot vir usmiljenja za nas, zaupam v vaju.“ (Dn 1,187).

Peti rožni venec Božjega usmiljenja

Hvala župljanom župnije Senožeče in župniku Pavlu Kodelji.

Dodatni viri o Božjem usmiljenju

• Besede svetega očeta Janeza Pavla II. ob razglasitvi sestre Favstine za svetnico
• Kardinal Christoph Schönborn o Božjem usmiljenju

Foto: Dorothée QUENNESSON, Pixabay