OZNANILA 4. POSTNA NEDELJA (27. 3. 2022)

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

VABIMO VAS

• MATERINSKI DAN: V petek, smo obhajali praznik Gospodovega oznanjenje devici Mariji. Na ta dan obhajamo tudi materinski dan. V naši župniji bomo materinski dan obhajali to nedeljo 27. marca pri mašah ob 9.15 in 10.30 v Štepanji vasi in ob 9.15 v Bizoviku. Lepo vabljen!

V naši župniji imamo molitveno uro za mir v Ukrajini vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi. Lepo vabljeni.

• Naš božji grob je v postnem času odprt ob nedeljah. Obiščite ga.

MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!

• MOLITEV KRIŽEVEGA POTA V POSTU v pripravi na veliko noč v Štepanji vasi vabimo k molitvi križevega pota:
– v Štepanji vasi bo križev pot ob petkih ob 18.30 in ob nedeljah ob 18.30.
– v Bizoviku bo križev pot ob četrtkih ob 17.30 in ob nedeljah ob 9.00.
– veroučenci bodo letos križev pot molili v okviru veroučnih srečanj.

• POSTNI GOVORI: Ob 60 letnici župnije bomo imeli vse postne nedelje pri mašah ob 19.00 zvečer postne govore. Pol ure pred mašo bo križev pot. Postni govore bodo imeli:

4. postna nedelja, 27. 3., križev pot molijo mladi, skavti, mašo z nagovorom ima br. Miro Pavšek iz Vipavskega Križa

5. postna nedelja, 3. 4., križev pot molijo člani ŽPS, mašo z nagovor ima Marko Čižman, župnik v Podutiku

• PASIJONSKA IGRA NA CVETNO NEDELJO: Tudi letos bodo mladi iz naše župnije pripravili pasijonsko igro, ki bo na cvetno nedeljo zvečer po maši ob 19. uri in na veliki torek po maši ob 19. uri. Lepo vabljeni.

• NADŠKOF STANISLAV ZORE BO IMEL MAŠO OB 32. LETNICI SLOVENSKIH SKAVTOV V ČETRTEK, 31. MARCA, OB 18.00 v Štepanji vasi. V primeru lepega vremena bo maša zunaj na travniku pred župnijsko cerkvijo, v primeru slabega vremena pa v cerkvi.

V četrtek 31. marca bo 32 let od kar je bila v stolnici v Ljubljani sveta maša ob ustanovitvi Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov in s tem skavtski rojstni dan. V spomin ta dan se vsako leto obhaja sveta maša, ki pa zadnji dve leti ni bila v živo. K tej sveti maši ste lepo vabljeni tudi ostali.

• OLJČNE VEJICE: Tudi letos boste lahko v obeh cerkvah, dobili oljčne vejice, ki bodo na razpolago že prihodnjo nedeljo 3. aprila.

17. RADIJSKI MISIJON NA RADIU OGNJIŠČE – HODIMO SKUPAJ OD NEDELJE 3. APRILA DO SOBOTE 9. APRILA

• Radijski misijon bo od 3. do 9. aprila 2022. S svojimi razmišljanji v osrednjih dnevnih govorih (ob 17.00) bodo sodelovali: nadškof Alojzij Cvikl, s. Rebeka Kenda, škof Andrej Saje, br. Miran Špelič, Tomaž Kete, Slavko Rebec in škof Maksimilijan Matjaž.

• V kratkih govorih, svetovalnici in pogovorih bodo sodelovali še drugi duhovniki, redovniki, redovnice in laiki.

• Vsak dan bosta misijonska govora ob 10.15 in 17.00. Ponovitev bo vsak večer med 22. in 24. uro.

• Posnetki bodo na voljo tudi v radijskem arhivu na spletni strani Radia Ognjišče.

• V času misijona bo od ponedeljka do sobote sveta maša ob 19.00. Vsak večer ob 20.00 bo pogovorni večer, v katerem bodo lahko sodelovali poslušalci.

• V času radijskega misijona je petek, 8. aprila, načrtovan kot SPOVEDNI DAN. Spovedni dan bo potekal tudi v naši župniji od 7.30 do 19.30.

Več o misijonu

ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. Denarno pomoč za Marijine sestre, ki delujejo v Ukrajini, lahko nakažete preko misijonske pisarne na njihov transakcijski račun: Vse informacije dobite v dopoldanskem času na Misijonsko središče: 01/300 59 50 missio@rkc.si. V Ukrajini delujejo tri slovenske Marijine sestre: Meško Marta, Peterlin Barbara, Sterle Jožica. Vse sestre so se sedaj iz Kijeva umaknile v njihov samostan v Zakrpatje. V kraju, kjer živijo, trenutno potekajo priprave na sprejem beguncev.

MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:

• Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
• Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
• Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.

KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:

• suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
• higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice,
• voda v plastenkah,
• oblačila se trenutno ne zbirajo več.

MOLITVE ZA VOLITVE

Vabljeni, da se pridružite molitveni pobudi Molitve za volitve. Več

NOVO VODSTVO SLOVENSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE

Slovenski škofje so na 129. redni seji Slovenske škofovske konference (SŠK), ki je potekala v Vrbju pri Žalcu v ponedeljek, 14. marca 2022, izvolili novo vodstvo SŠK.

Za predsednika SŠK je bil izvoljen novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, za podpredsednika je bil izvoljen murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf ter za člana Stalnega sveta SŠK celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. Novo vodstvo SŠK bo nastopilo petletni mandat 24. marca 2022.

Novoizvoljenemu vodstvu SŠK iskreno čestitamo in priporočamo v molitev.

Dr. Tadej Strehovec
Generalni tajnik SŠK

Vir: SŠK

Papež Frančišek: Če želimo, da se svet spremeni, se mora najprej spremeniti naše srce

»V evangeliju današnjega slovesnega praznika Angel Gabrijel trikrat povzame besedo in jo nameni Devici Mariji«. S temi besedami je papež Frančišek začel homilijo med spokornim bogoslužjem, ki so ga pred spovedovanjem in dejanjem posvetitve obhajali 25. marca, na praznik Oznanjenja v baziliki sv. Petra, med tradicionalno pobudo 24 ur za Gospoda. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Medtem ko jo pozdravlja, ji prvič reče: »Razveseli se, milosti polna, Gospod je s teboj!« (Lk 1,28). Razlog, zakaj se razveseliti, vzrok veselja je razkrit v le nekaj besedah: Gospod je s teboj. Brat, sestra, danes lahko slišiš te besede namenjene tebi, vsakemu od nas. Za svoje jih lahko vzameš vsakič, ko se približaš Božjemu odpuščanju, kajti tam ti Gospod pravi: »Jaz sem s teboj.« Preveč pogosto mislimo, da je spoved v tem, da naj gremo pred Boga s povešeno glavo. Predvsem pa nismo mi, ki se vračamo h Gospodu, ampak je On, ki nas pride obiskat, napolniti s svojo milostjo, razveseliti s svojim veseljem. Spovedati se, je dati Očetu veselje, da nas dvigne. V središču tega, kar bomo doživeli, niso naši grehi, so sicer tam, ampak niso ti v središču ampak Njegovo odpuščanje. Poskusimo si predstavljati, da bi bili središče zakramenta naši grehi, tedaj bi skoraj vse bilo odvisno od nas, našega kesanja, od naših prizadevanj. Toda ne, v središču je On, ki nas osvobodi in ponovno postavi na noge.

Povrnimo milosti prvenstvo in prosimo za dar razumevanja, da zakrament sprave ni samo naš korak k Bogu, temveč njegov objem, ki nas zajame, preseneti, gane. Gospod je, ki kakor v Nazaretu k Mariji, vstopi v našo hišo in prinese čudenje ter veselje, ki ju prej ni bilo. Če bomo v ospredje postavili Božji pogled, bomo ponovno vzljubili spoved. Potrebujemo jo, saj se vsak notranji prerod, vsak duhovni obrat, začne tukaj, pri Božjem odpuščanju. Ne zanemarjajmo zakramenta sprave, temveč ga ponovno odkrijmo kot zakrament veselja. Da, zakrament veselja, ko zlo, zaradi katerega nas je sram, postane priložnost za okušanje vročega Očetovega objema, blage Jezusove moči, ki nas ozdravlja, »materinske nežnosti« Svetega Duha. To je središče zakramenta spovedi.

Tako torej, dragi bratje in sestre, pojdimo naprej, da prejmemo odpuščanje. Vi, dragi bratje, ki podeljujete Božje odpuščanje, tisti, ki ponudite, kdor pristopi k zakramentu, veselje tega oznanila: »Razveseli se, Gospod je s teboj«. Nobene togosti, nobene ovire, nobene zadrege, ampak odprta vrata usmiljenja! Še posebej v zakramentu spovedi smo poklicani poosebljati Dobrega pastirja, ki vzame v naročje svoje ovce in jih ljubkuje, biti kanali milosti, ki prinašajo v izsušenosti srca živo vodo Očetovega usmiljenja. Če duhovnik nima te drže, nima teh občutij v svojem srcu, je bolje, da ne spoveduje.

Angel drugič spregovori Mariji, ko je vznemirjena zaradi pozdrava in ji reče: »Ne boj se« (v. 30). Prva beseda je »Gospod je s teboj« in druga je »Ne boj se«. V Svetem pismu, ko se Bog predstavi tistemu, ki ga sprejme, sta mu všeč ti dve besedi: ne boj se. Rekel ju je Abrahamu (prim. 1Mz 15,1), ju je ponovil Izaku (prim. 1Mz 26,4), Jakobu (prim. 1Mz 46,3) in tako naprej, vse do Jožefa (prim. Mt 1,20) in Marije. Na ta način nam daje jasno in tolažeče sporočilo. Vsakič, ko se življenje odpre Bogu, nas strah ne more več imeti za talca. Sestra, brat, če te tvoji grehi strašijo, če te tvoja preteklost vznemirja, če se tvoje rane ne zacelijo, če ti nenehni padci jemljejo pogum in se ti zdi, da si izgubil upanje, ne boj se. Bog pozna tvoje slabosti in je večji od tvojih grehov. Samo eno stvar te prosi, da svojo krhkost, bedo, ne zadržuješ v sebi, ampak jih prineseš in postaviš pred Njega in da bodo vzroki za potrtost postali priložnost za vstajenje. Ne boj se! Gospod želi, da mu damo svoje grehe. Na misel mi prihaja pripoved o tistem menihu v puščavi, ki je Bogu dal vse, vse in je živel življenje v postu, pokori in molitvi. Gospod pa je hotel od njega še več. »Gospod, vse sem ti dal«, je rekel menih: »Kaj še manjka?« »Svoje grehe mi daj.« To od nas Gospod zahteva. Ne bojte se!

Devica Marija nas pri tem spremlja. Tudi ona je položila svoje vznemirjenje Bogu. Predlagal ji je namreč nekaj nepojmljivega, kar je šlo onkraj njenih moči in sama tega ne bi zmogla, saj bi bilo preveč težav z Mojzesovo postavo, z Jožefom, z osebami njenega kraja in njega ljudstva.

Toda Marija ne ugovarja. Zadostuje ta ne boj se, zadostuje ji Božje zagotovilo. Stisne se k Njemu, kakor hočemo storiti mi nocoj. Saj pogosto delamo ravno nasprotno. Začenjamo pri naših gotovostih in samo, ko jih izgubimo, gremo k Bogu. Marija pa nas nasprotno uči, naj začnemo pri Bogu, v zaupanju, da bo vse ostalo dano (prim. Mt 6,33). Vabi nas, naj gremo k izviru, h Gospodu, kar je popolno zdravilo proti strahu in zlu življenja. Na to spominja lep stavek, ki je na eni od spovednic tukaj v Vatikanu in se obrača na Boga s temi besedami: »Oddaljiti se od tebe, pomeni pasti, vrniti se k tebi, pomeni vstati, ostati v tebi, pomeni obstajati« (prim. sv. Avguštin, Soliloquium I,3).

Te dni novice in podobe o smrti nenehoma vstopajo v naše domove, medtem ko bombe uničujejo domove številnih naših nemočnih ukrajinskih bratov in sester. Kruta vojna, ki je vrgla ob tla številne in povzroča trpljenje vseh, zbuja v vsakem strah in tesnobo. V sebi opažamo občutje nemoči in neprimernosti. Potrebo imamo, da bi zaslišali: »ne boj se«. Toda ne zadostujejo človeška zagotovila, potrebna je Božja navzočnost, gotovost Božjega odpuščanja, ki edino izbriše zlo, odstrani zagrenjenost, povrne mir v srce. Vrnimo se k Bogu, k njegovemu odpuščanju.

Angel tretjič spregovori. Sedaj Mariji reče: »Sveti Duh bo prišel nadte« (Lk 1,35). Poglejte, kako Bog posreduje v zgodovini. Podari samega Svetega Duha. Kajti za to, kar nekaj velja, ne zadostujejo naše moči. Mi sami ne bomo uspeli razrešiti protislovja zgodovine, celo tista v našem srcu. Potrebujemo modro in blago Božjo moč, ki je Sveti Duh. Ta Duh nam da harmonijo, ker On je harmonija. Potrebujemo Duha ljubezni, da ugasne sovraštvo, razkadi zagrenjenost, pogasi pohlep, nas potegne iz ravnodušnosti. Božjo ljubezen potrebujemo, ker je naša ljubezen negotova in nezadostna. Gospoda prosimo za toliko stvari, vendar ga pogosto pozabimo vprašati, kaj je najpomembnejše in kaj nam želi dati: Svetega Duha, moč, da lahko ljubimo. Kaj bomo pravzaprav brez ljubezni ponudili svetu? Nekdo je rekel, da je kristjan brez ljubezni kot igla, ki ne šiva: piči, rani, če pa ne šiva, če ne tke, če ne združuje, je neuporabna. Upal si bom reči: ni kristjan. Za to je treba iz Božjega odpuščanja črpati moč ljubezni, zajemati od istega Duha, ki se je spustil na Marijo.

Kajti, če želimo, da se svet spremeni, se mora najprej spremeniti naše srce. Da bi to naredili, danes dopustimo, da nas Marija prime za roko. Pogledamo v njeno Brezmadežno Srce, kjer je Bog počival, v edinem srcu človeškega bitja, ki je bilo brez senc. Ona je »polna milosti« (v. 28) in zato brez greha. V njej ni sledu zla, zato je z njo Bog lahko začel novo zgodovino zveličanja in miru. Tam se je zgodovina obrnila. Bog je spremenil zgodovino, ko je potrkal na Marijino srce.

In danes tudi mi, prenovljeni z Božjim odpuščanjem, trkamo na to Srce. Povezan s škofi in verniki vsega sveta želim slovesno prinesti Marijinemu brezmadežnemu Srcu vse, kar živimo, ji obnoviti posvetitev Cerkve in vsega človeštva in še zlasti posvetiti njej ukrajinsko ljudstvo in rusko ljudstvo, ki jo s sinovsko naklonjenostjo častijo kot Mater. Ne gre za čarobno formulo, ampak za duhovno dejanje. To je dejanje popolnega zaupanja otrok, ki se v stiski te krute in nesmiselne vojne, ki grozi svetu, zatečejo k Materi, kot otroci, ko so prestrašeni in gredo jokajoč do mame in iščejo zaščito. Zatecimo se k Materi in v njeno Srce položimo strah in bolečino ter se ji izročimo. V to čisto, neomadeževano Srce, kjer se odseva Bog, polagamo dragocene dobrine bratstva in miru, vse, kar imamo in smo, da nas bo ona, Mati, ki nam jo je dal Gospod, varovala in ohranjala.

Iz Marijinih ust je prišel najlepši stavek, ki ga je angel lahko ponesel k Bogu: »Zgôdi se mi po tvoji besedi!« (v. 38). To Marijino sprejemanje ni pasivno ali vdano, ampak živa želja sprejemanja Boga, ki ima »načrte za mir in ne za nesrečo« (Jr 29,11). To je najtesnejše sodelovanje pri načrtu za mir na svetu. Posvetimo se Mariji, da vstopimo v ta načrt, da se damo popolnoma na razpolago Božjim načrtom. Mati Božja se je, potem ko je rekla da, odpravila na dolgo pot navkreber proti hriboviti pokrajini, da bi obiskala svojo nosečo sestrično (prim. 1,39). V naglici je šla. Všeč mi je pomisliti na Marijo v naglici. Marija vedno pohiti, da nam pomaga in nas varuje. S svojo roko naj prime našo pot in jo vodi po strmih ter napornih poteh bratstva in dialoga, po poti miru.

Vir: Vatikan News

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (Križev pot Puštal)