Urnik svetih maš je na tej povezavi.

NOVA COVID NAVODILA ZA NAŠO ŽUPNIJO

RAZKUŽEVANJE ROK: Pri vstopu v cerkev si obvezno razkužite roke.

NOŠENJE MASK V CERVKI: Na podlagi spodnjih navodil slovenskih škofov toplo priporočamo, da v obeh cerkvah v naši župniji še nosite maske, ker sta naši cerkvi manjši.

Za ostala področja veljajo spodnja navodila škofov, ki so objavljena tukaj.

VELIKA NOČ 2022

• ZAHVALA PASIJON: Iskreno se zahvaljujemo vsem mladim, ki si so na cvetno nedeljo in na veliki torek pripravili pasijon. Pri mašah ob pasijonu in ste darovali 602 eur. Del teh darov bo namenjen za Ukrajino, del pa za duhovne programe za mlade. Bog vam povrni.

Članek o pasijonu s fotografijami najdete tule.

• ZAHVALA ZA NABIRKO ZA UKRAJINO: Pri večernih mašah na veliki četrtek ste darovali 785 € za pomoč prizadetim v Ukrajini. Bog Vam povrni.

• DEVETDNEVNICA BOŽJEGA USMILJENJA: Na veliki petek pred obredi bomo začeli z devetdnevnico Božjega usmiljenja, ki bo nato vsak dan pred večerno sveto mašo do bele nedelje, 24. aprila.

• VELIKA SOBOTA, 16. april: To je dan, ko prihajamo v župnijsko cerkev častit in molit Jezusa v božjem grobu (10.00 do 17.00 bo izpostavljeno Najsvetejše), hkrati pa prinašamo k blagoslovu velikonočna jedila, s katerimi obhajamo velikonočni praznik doma.

• BLAGOSLOV VELIKONOČNEGA OGNJA bo ob 8.00 v Štepanji vasi in v Bizoviku. Ker letos skavti ne bodo nosili ognja po hišah ga pridite iskat sami.

• BLAGOSLOV JEDIL: Štepanja vas: 10.00, 11.00, 14.00, 15.00 in 16.00. (ob lepem vremenu bosta blagoslova jedil ob 14.00 in 15.00 zunaj na travniku) Bizovik: 13.00 in 15.30 (ob lepo vremenu bosta blagoslova jedil pred cerkvijo), Hrušica pri Uretovih: 14.00.

• VELIKA NOČ: VELIKONOČNA VIGILIJA, sobota, 16. aprila ob 19.00: z njo začenjamo obhajati Jezusovo vstajenje. Zberemo se pred župnijsko cerkvijo ob velikonočnem ognju, kjer se začne I. del velikonočne vigilije: Slavje luči. S seboj prinesemo sveče. Slavje luči doseže vrhunec po sprevodu v cerkev s slovesno peto hvalnico velikonočni sveči; II. del je Besedno bogoslužje, v katerem poslušamo poročila o odrešenjskih delih, ki jih je Bog storil za človeštvo skozi zgodovino odrešenja. Sledi III. del: krstno bogoslužje. pri katerem bomo obnovili krstne obljube. Sledi IV. del: evharistično bogoslužje ali sveta maša, ki je vrhunec in središče življenja kristjanov. Velikonočno vigilijo bo vodi škof Anton Jamnik.

• VELIKONOČNA NEDELJA, 17. april: ta dan slovesno praznujemo Kristusovo vstajenje v cerkvi in doma. Ob 6.30 bo v Štepanji vasi vstajenjska procesija s slovesno vstajenjsko mašo. Maše na veliko noč bodo v Štepanji vasi še ob 9.15, 10.30 in ob 19.00 in v Bizoviku ob 9.15.

• VELIKONOČNI PONEDELJEK – Emavs, 2. april: Na velikonočni ponedeljek se spominjamo srečanja Vstalega z učencema na poti v Emavs. Maše so: v Štepanji vasi ob 8.00, 9.15 in 19.00, v Bizoviku ob 9.15. Nabirka ta dan bo namenjena za našo župnijsko Karitas. Bog povrni.

Po veliki noči v torek (19. 4.) in v sredo (20. 4.) ne bo jutranje svete maše.

• 2. VELIKONOČNA – BELA NEDELJA – NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA, 24. aprila: bela se imenuje, ker so v prvi Cerkvi katehumeni – odrasli novokrščenci do te nedelje nosili bela oblačila.

VABIMO VAS

• BLAGOSLOV LANSKIH NOVOKRŠČENCEV in vseh ostalih predšolskih otrok bo 24. aprila pri maši ob 10.30. Lepo vabljeni!

• SKAVTSKE OBLJUBE bodo v nedeljo 24. aprila v okolici Postojne.

• FLORJANOVO NEDELJO bomo skupaj z gasilci obhajali v Bizoviku v gasilskem domu v nedeljo, 8. maja ob 9.15. Lepo vabljeni!

VELIKONOČNO VOŠČILO BRATOV KAPUCINOV

Ni dovolj, da smo druge slišali govoriti o Kristusu, nujno je, da osebno govorimo z Njim. V bistvu to pomeni moliti. Gre za neposredno govorjenje z Jezusom, pa čeprav so naša srca še vedno v neredu, misli polne dvomov ali celo prezira do Kristusa in kristjanov.

Želimo si, da bi vsak mlad človek v globini svojega srca prišel do tega, da bi postavil to vprašanje: “Kdo si, Gospod?” … Ne pozabite: “Če je kdo zares izkusil odrešilno Božjo ljubezen, ne potrebuje veliko pripravljalnega časa, da bi se odpravil oznanjat. Ne more čakati, da mu bodo dodelili veliko pouka ali dali dolga navodila. Vsak kristjan je misijonar toliko, kolikor se je srečal z Božjo ljubeznijo v Jezusu Kristusu.” (Iz poslanice Papeža Frančiška za 36. svetovnih dan mladih v Lizboni 2023)

Kristus živi in je med nami in si želi, da v polnosti živiš tudi ti.

Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike in veliko blagoslova v življenju želimo bratje kapucini.

VELIKONOČNO VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV

Sveti Avguštin je zapisal, da je »Gospodovo vstajenje naše upanje«! Cerkveni učitelj je s to trditvijo želel krščansko občestvo okrepiti na poti vere v večno življenje in da ne bi ob spoprijemanju s trpljenjem, zlom in dejstvom smrti, izgubili poguma in obupali. Vprašanje upanja je še posebej na mestu v letošnjem času priprave na veliko noč, ki je zaznamovan, z zlom vojne v Ukrajini in z vsemi posledicami, ki jih vojna prinaša za njene državljane, za Evropo in za ves svet.

Vera v vstajenje in večno življenje, ki jo krepi velikonočno upanje, temelji na zgodovinskem dejstvu Kristusovega trpljenja in vstajenja od mrtvih. Gotovost, da bomo deležni neminljivega življenja, ne izhaja iz človeškega dognanja, temveč iz Božje obljube. Smrt nima zadnje besede! To oznanilo je bistvo evangelijskega sporočila in temelj verovanja. Kakor je bil obujen Gospod Jezus, bomo obujeni tudi mi. Sveti Pavel opozori na nevarnost dvoma o tej resničnosti in poudari: »Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera.« In doda: »Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni« (1 Kor 15,14.19). Velikonočno jutro je glede prihodnosti človeštva prelomnica in začetek novega stanja. Jezus je vstal, da bi sam živel v nas in da bi v njem, to je z njegovo močjo in milostjo, bili že na tem svetu deležni Božjega življenja tudi mi. Slednje se bo v polnosti udejanjilo v večnosti. Ob zori velikonočnega jutra sta Peter in Janez našla grob prazen. Magdalena in druge žene so srečale vstalega Jezusa; ob lomljenju kruha sta ga spoznala tudi emavška učenca. Vstali Gospod se je zvečer prikazal tudi apostolom v zgornji izbi, nato pa še drugim učencem v Galileji.

Tudi mi smo ob premišljevanju evangeljskih poročil povabljeni, da Vstalega prepoznamo v konkretnih življenjskih okoliščinah, ga sprejmemo v svoja življenja kot sopotnika, ki ima z nami sočutje in nas vodi v polnost življenja. Škofje vabimo duhovnike, redovnice in redovnike ter vse kristjane, da ob spoznanju lastne krhkosti in ob spoprijemanju z rušenjem lažne gotovosti gradimo krščansko občestvo in svet na zanesljivem temelju upanja, ki je Vstali Kristus! Gospod je vstal in živi, živeli bomo tudi mi! Aleluja. Veselo veliko noč in naj bo Gospodov mir z Vami vsemi!

Msgr. dr. Andrej Saje, predsednik SŠK

VABILO K MOLITVI

MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!

• MOLITEV ZA MIR OB PONEDELJKIH: V naši župniji imamo molitveno uro za mir vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi.

• MOLITVE ZA VOLITVE: Vabljeni, da se pridružite molitveni pobudi Molitve za volitve. Več

• MOLITEV ZA DOMOVINO OB IZBIRI NJENIH VODITELJEV
Dobri Bog, oče vseh ljudi,
v času velike stiske v naši domovini in po svetu izbiramo
može in žene, ki bodo nosili bremena odgovornosti
pri delu za pravičnost, varnost in mir med nami in v svetu.
Zahtevno pot bomo zmogli v sodelovanju in z močjo tvojega Duha.
On nas utrjuje v tvoji ljubezni in skrbi za vse ljudi.
Naj omehča naša srca, da bomo premagovali prepire in razdore ter spoštovali tvojo podobo v vsakem človeku.
Jezus, Božji Sin!
Ti si se na križu daroval za vsakega izmed nas,
da nas vse osvobodiš spon in grehov ter nam podariš zgled svoje darujoče ljubezni.
Podari izvoljenim pogum, moč, poštenost in nesebičnost pri delu za blagor domovine.
Usliši, dobri Oče, priprošnje Marije Pomočnice,
naše tolažnice, ter vseh naših zavetnikov!
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:

• Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
• Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
• Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.

KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:

• suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
• higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice,
• voda v plastenkah,
• oblačila se trenutno ne zbirajo več.

SVETI OČE MED KRIZMENO MAŠO NA VELIKI ČETRTEK: BREZ KRIŽA JE DUHOVNIK »KLERIKALIZIRAN POGAN«

Papež Frančišek je na veliki četrtek dopoldan v baziliki sv. Petra daroval krizmeno mašo. Duhovnike je povabil, naj bodo pozorni na tri prostore skritega malikovanja, ki jih hudi duh uporablja, da bi jih postopoma ločil od ljubeče navzočnosti Sina, Duha ter Očeta: duhovna posvetnost, pragmatizem številk in funkcionalizem. Prav tako jih je spomnil, naj svoje oči upirajo v Jezusa in njegov križ, saj je to milost, ki jo morajo kot duhovniki negovati.

Biti duhovniki je milost

V berilu iz preroka Izaija, ki smo ga poslušali, Gospod daje obljubo, ki je polna upanja, ki se nas zelo dotika: »Vi pa se boste imenovali Gospodovi duhovniki, služabniki našega Boga vam bodo rekli. […] Zvesto jim bom dal njihovo plačilo, sklenil bom z njimi večno zavezo« (61,6.8). Biti duhovniki je, dragi bratje, milost. Zelo velika milost, ki ni v prvi vrsti milost za nas, ampak za ljudi; in za naše ljudstvo je velik dar dejstvo, da Gospod sredi svoje črede izbere nekatere, ki bi skrbeli za njegove ovce na njim lasten način, kot očetje in pastirji. Gospod sam je tisti, ki izplača duhovnikovo plačo: »Zvesto jim bom dal njihovo plačilo.« (Iz 61,8) In vemo, da je On dober plačnik, čeprav ima svoje posebnosti, kot je, da najprej plača zadnjim in potem prvim: to je v njegovem slogu.

Ni večjega plačila, kot je prijateljstvo z Jezusom

Berilo iz knjige Razodetja nam pove, kakšno je Gospodovo plačilo. To je njegova ljubezen in brezpogojno odpuščanje naših grehov za ceno njegove krvi, ki je bila prelita na križu: On, »ki nas ljubi in nas je s svojo krvjo osvobodil naših grehov ter napravil iz nas kraljestvo in duhovnike za svojega Boga in Očeta.« (1,5-6). Ni večjega plačila, kot je prijateljstvo z Jezusom, ne pozabite tega. Ni večjega miru, kot je njegovo odpuščanje, in to vsi vemo. Ni večje cene od njegove dragocene Krvi, za katero ne smemo dovoliti, da bi bila zaničevana z neprimernim ravnanjem.

Gospodova povabila, naj mu bomo zvesti

Če beremo s srcem, dragi bratje duhovniki, so to Gospodova povabila, naj mu bomo zvesti, naj bomo zvesti njegovi zavezi, naj se pustimo ljubiti, naj si pustimo odpustiti; povabila niso samo za nas same, ampak da bi tako mogli s čisto vestjo služiti svetemu vernemu Božjemu ljudstvu. Ljudje si to zaslužijo in tudi potrebujejo. Lukov evangelij pa nam pove, da so bile potem, ko je Jezus prebral odlomek iz preroka Izaija pred svojimi ljudmi in sedel, »oči vseh v shodnici uprte vanj.« (4,20) Tudi Razodetje nam danes govori o očeh, ki so uprte v Jezusa zaradi neustavljive privlačnosti križanega in vstalega Gospoda, ki nas vodi k češčenju in priznanju: »Glej, prihaja z oblaki in videlo ga bo vsako oko, tudi tisti, ki so ga prebodli in zaradi njega se bodo bíli na prsi vsi narodi na zemlji.« (1,7) Končna milost, ko se bo vstali Gospod vrnil, bo milost neposrednega spoznanja: vedeli ga bomo prebodenega, spoznali bomo, kdo je On in kdo smo mi, grešniki; nič več.

Negovati milost upiranja oči v Jezusa

»Upirati oči v Jezusa« je milost, ki jo moramo kot duhovniki negovati. Ob koncu dneva je dobro pogledati Gospoda in da nam On pogleda v srce, skupaj s srci ljudi, ki smo jih srečali. Ne gre za preštevanje grehov, ampak za ljubeče zrenje, v katerem gledamo na svoj dan z Jezusovim pogledom in na ta način vidimo milosti dneva, darove in vse tisto, kar je storil za nas, da se zahvalimo. Prav tako mu pokažemo tudi svoje skušnjave, da bi jih prepoznali in jih zavrnili. Kot vidimo, gre za to, da bi razumeli, kaj je všeč Gospodu in kaj želi od nas tukaj in sedaj, v naši trenutni zgodovini.

Če Jezusu pokažemo svoje malike, izgubijo moč

In morda, če bomo vzdržali njegov pogled, poln dobrote, bomo od njega tudi dobili namig, naj mu pokažemo svoje malike. Tiste malike, ki smo jih kot Rahela skrili v gube svojega plašča, (prim. 1 Mz 31,34-35). Če pustimo, da Gospod gleda naše skrite malike – vsi jih imamo, vsi! –, nas to naredi močne pred njimi in jim vzame moč.

S skritimi maliki nadomestimo prisotnost Božjih oseb

Gospodov pogled nam pokaže, da v njih v resnici poveličujemo sami sebe (prim. Kateheza, splošna avdienca 1. avgust 2018), kajti tja, v ta prostor, v katerem živimo, kot da bi bil ekskluziven, vdre hudič in doda nekaj zelo zlobnega: stori, da ne samo »ugajamo« sami sebi, ko razbrzda neko strast ali neguje neko drugo, pač pa nas tudi vodi, da z njimi, s temi skritimi maliki, nadomestimo prisotnost Božjih oseb, prisotnost Očeta, Sina in Duha, ki prebivajo v nas. To se dejansko zgodi. Čeprav nekdo zase pravi, da dobro loči, kaj je malik in kdo je Bog, v praksi jemljemo prostor Trojici, da ga damo demonu v neke vrste posrednem čaščenju: v takšnem, ki ga skriva, vendar nenehno posluša njegove govore in uživa njegove izdelke, tako da na koncu za Boga ne ostane niti en sam kotiček. On je namreč takšen, gre počasi naprej. Nekoč sem govoril o »lepo vzgojenih« demonih. Glede njih Jezus pravi, da so hujši od tistega, ki je bil izgnan. Vendar pa so lepo vzgojeni, pozvonijo na zvonec, vstopijo in korak za korakom prevzamejo hišo. Biti moramo pozorni, to so naši maliki.

Demon ne zahteva, da mu služimo vedno

In maliki imajo nekaj osebnega, neko osebno prvino. Kadar jih ne razkrinkamo, kadar ne pustimo, da nam Jezus pokaže, da v njih brez razloga iščemo sami sebe in da puščamo prostor, v katerega se vtihotapi Hudobec. Zapomniti si moramo, da demon zahteva, da izpolnjujemo njegovo voljo in mu služimo, vendar ne zahteva vedno, da mu služimo in ga neprenehoma častimo. Ne, on se zna gibati, je velik diplomat. Zadostuje mu, da od časa do časa prejme čaščenje, da dokaže, da je naš resnični gospod in se celo počuti kot bog v našem življenju in v našem srcu.

Trije prostori skritega malikovanja

Z vami bi pri tej krizmeni maši rad podelil tri prostore skritega malikovanja, v katerih Hudobec uporablja svoje malike, da bi nam odvzel moč naše pastirske poklicanosti in nas postopoma ločil od blagodejne in ljubeče navzočnosti Jezusa, Duha in Očeta.

Duhovna posvetnost; klerikalizirani pogani

Prvi prostor skritega malikovanja se odpre tam, kjer je duhovna posvetnost, ki je »ponudba življenja, ki je kultura, kultura minljivega, kultura videza, kultura ličenja.« Njeno merilo je zmagoslavje, zmagoslavje brez Križa. Jezus moli, da bi nas Oče branil pred to kulturo posvetnosti. Ta skušnjava slave brez Križa nasprotuje Gospodovi osebi, nasprotuje Jezusu, ki se poniža v učlovečenju in ki je, kot znamenje nasprotovanja, edino zdravilo proti vsakemu maliku. Biti ubog z ubogim Kristusom in »ker je Kristus izbral uboštvo«, to je logika ljubezni in nobena druga. V današnjem evangeljskem odlomku vidimo, kako se Gospod postavi v svojo skromno kapelo in v svojo majhno vas, v vas vsega svojega življenja, da bi dal isto oznanilo, kot bo storil ob koncu zgodovine, ko bo prišel v svoji slavi, obdan z angeli. Naše oči morajo biti uprte v Kristusa, v tukaj in sedaj Jezusove zgodbe z menoj, kakor bodo takrat. Posvetnost iskanja lastne slave nas oropa navzočnosti ponižnega in ponižanega Jezusa, Gospoda, ki je blizu vsem; Kristusa, ki trpi z vsemi, ki trpijo, ki ga častijo naši ljudje, ki vedo, kdo so njegovi pravi prijatelji. Posvetni duhovnik ni nič drugega kot klerikaliziran pogan.

Pragmatizem številk

Drugi prostor skritega malikovanja se ukorenini tam, kjer se daje prvenstvo pragmatizmu številk. Tisti, ki imajo tega skritega malika, se prepoznajo po njihovi ljubezni do statistik, ki v razpravi lahko zbrišejo katero koli osebno potezo in dajo prednost večini, ki nazadnje postne merilo razločevanja, to je grdo. To ne more biti edini način delovanja in tudi ne edino merilo v Kristusovi Cerkvi. Ljudi ni mogoče »prešteti« in Bog ne daje Duha »na mero« (prim. Jn 3,34). V tej očaranosti s številkami v resnici iščemo sami sebe in smo zadovoljni zaradi nadzora, ki nam ga zagotavlja ta logika, ki je ne zanimajo obrazi in ni logika ljubezni, ljubi številke. Značilnost velikih svetnikov je, da se znajo umakniti, da pustijo ves prostor Bogu. Ta umik, ta pozaba nase in želja, da bi bili pozabljeni od vseh drugih, je značilnost Duha, ki nima svoje podobe preprosto zaradi tega, ker je ves Ljubezen, v kateri zažari podoba Sina, v njej pa podoba Očeta. Zamenjava njegove osebe, ki že sama po sebi ne želi »dajati videza« – ker nima podobe – je tisto, na kar meri malik številk, ki stori, da se vse »pokaže«, čeprav na abstrakten in računovodski način, brez učlovečenja.

Funkcionalizem

Tretji prostor skritega malikovanja, ki je povezan s prejšnjim, je tisti ki se odpira s funkcionalizmom, zapeljivim področjem, v katerem so mnogi »bolj kot nad potjo navdušeni nad načrtom poti.« Funkcionalistična miselnost ne prenaša skrivnosti, stremi po učinkovitosti. Ta malik postopoma nadomesti Očetovo navzočnost v nas. Prvi malik nadomesti prisotnost Sina, drugi malik prisotnost Duha in tretji prisotnost Očeta. Naš Oče je Stvarnik, vendar ne nekdo, ki stvarem daje samo »delovanje«, ampak nekdo, ki »ustvarja« kot Oče, z nežnostjo, ko prevzame skrb za svoje ustvarjenine in dela za to, da bi človek postal bolj svoboden. Funkcionalist se ne zna veseliti milosti, ki jih Duh razliva na svoje ljudstvo, s katerimi bi se lahko nasičeval tudi kot delavec, ki zasluži svoje plačilo. Duhovnik s funkcionalistično miselnostjo ima svojo hrano, ki je njegov jaz. V funkcionalizmu puščamo ob strani češčenje Očeta v majhnih in velikih stvareh našega življenja in se zadovoljimo z učinkovitostjo svojih programov. Kakor je storil David, ki se je po Satanovi skušnjavi namenil, da bo preštel ljudstvo (prim. 1 Kr 21,2). To so zaljubljenosti v načrt poti, ne pa v pot.

Emprirično preverjenje namesto upanja

V teh zadnjih dveh prostorih skritega malikovanja (pragmatizem številk in fukcionalizem) nadomestimo upanje, ki je prostor srečanja z Bogom, z empiričnim preverjanjem. Gre za držo pastirjeve domišljavosti, za držo, ki razkroji edinost ljudstva z Bogom in oblikuje novega malika, ki temelji na številkah in programih: malik »moje oblasti, naše oblasti«; naš program, naše številke, naši pastoralni načrti. Skrivati te malike (kot je storila Rahela) in jih ne razkrinkati v svojem vsakdanjem življenju škoduje zvestobi naše duhovniške zaveze in oslabi naš osebni odnos z Gospodom.

Dati prostor, da bi Gospod lahko uničil naše skrite malike

Dragi bratje, Jezus je edina pot, da se izognemo zmoti v védenju, kaj čutimo, kam nas vodi naše srce …; On je edina pot za dobro razločevanje, ko se soočimo z njim, vsak dan, kot bi tudi danes sedel v našo župnijsko cerkev in nam povedal, da se je danes izpolnilo vse, kar smo poslušali. Jezus Kristus, ki je bil znamenje nasprotovanja – kar ni vedno nekaj krutega in trdega, kajti usmiljenje je znamenje nasprotovanja, še veliko bolj pa je to nežnost – Jezus Kristus, pravim, stori, da se ti maliki razkrijejo, da vidimo njihovo navzočnost, njihove korenine in njihovo delovanje in jih Gospod tako lahko uniči; to je predlog: dati prostor, da bi Gospod lahko uničil naše skrite malike. Moramo se jih spominjati, biti pozorni, da se ponovno ne pojavi ljuljka teh malikov, ki smo jih znali skriti med gube našega srca.

Prošnja k svetemu Jožefu

Zaključil bi rad s prošnjo k sv. Jožefu, najčistejšemu očetu brez skritih malikov, naj nas osvobodi hrepenenja po posedovanju, saj je to hrepenenje po posedovanju rodovitna zemlja, na kateri rastejo ti maliki. Naj nam pridobi tudi milost, da ne bomo odnehali v naporni nalogi razločevanja teh malikov, ki jih tako pogosto skrivamo ali se skrivajo. Svetega Jožefa prav tako prosimo, naj tam, kjer dvomimo, kako stvari narediti bolje, posreduje za nas, da nam bo Duh razsvetlil presojo, kakor je razsvetlil njegovo, ko je bil v skušnjavi, da bi »skrivaj« (lathra) odslovil Marijo, tako da bi znali to, kar smo se naučili po postavi, s plemenitostjo srca podrediti ljubezni.

Vir: VaticanNews

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (Pasijon 2022, Andrej Saje), Cathopic (Križani)

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

VABILO K MOLITVI

MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!

• MOLITEV ZA MIR OB PONEDELJKIH: V naši župniji imamo molitveno uro za mir vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi.

• CELODNEVNA MOLITEV ZA MIR V PETEK 8. APRILA: Ta dan bo spovedni dan in bo od 8.30 do 19.00 ves čas izpostavljeno Najsvetejše. To molitev bomo namenil za mir v Ukrajini. Lepo vabljeni.

• MOLITVE ZA VOLITVE: Vabljeni, da se pridružite molitveni pobudi Molitve za volitve. Več

• MOLITEV ZA DOMOVINO OB IZBIRI NJENIH VODITELJEV
Dobri Bog, oče vseh ljudi,
v času velike stiske v naši domovini in po svetu izbiramo
može in žene, ki bodo nosili bremena odgovornosti
pri delu za pravičnost, varnost in mir med nami in v svetu.
Zahtevno pot bomo zmogli v sodelovanju in z močjo tvojega Duha.
On nas utrjuje v tvoji ljubezni in skrbi za vse ljudi.
Naj omehča naša srca, da bomo premagovali prepire in razdore ter spoštovali tvojo podobo v vsakem človeku.
Jezus, Božji Sin!
Ti si se na križu daroval za vsakega izmed nas,
da nas vse osvobodiš spon in grehov ter nam podariš zgled svoje darujoče ljubezni.
Podari izvoljenim pogum, moč, poštenost in nesebičnost pri delu za blagor domovine.
Usliši, dobri Oče, priprošnje Marije Pomočnice,
naše tolažnice, ter vseh naših zavetnikov!
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

VABIMO VAS

• Naš božji grob je v postnem času odprt ob nedeljah. Obiščite ga.

• MOLITEV KRIŽEVEGA POTA V POSTU v pripravi na veliko noč v Štepanji vasi vabimo k molitvi križevega pota:
– v Štepanji vasi bo križev pot ob petkih ob 18.30 in ob nedeljah ob 18.30.
– v Bizoviku bo križev pot ob četrtkih ob 17.30 in ob nedeljah ob 9.00.
– veroučenci bodo letos križev pot molili v okviru veroučnih srečanj.

• POSTNI GOVORI: Ob 60-letnici župnije bomo imeli vse postne nedelje pri mašah ob 19.00 zvečer postne govore. Pol ure pred mašo bo križev pot.

• 5. postna nedelja, 3. 4., križev pot molijo člani ŽPS, mašo z nagovor ima Marko Čižman, župnik v Podutiku

• SESTANEK sodelavcev Karitas bo ta torek, 6. aprila, ob 17.30 v prostorih Karitas. Vsi sodelavci župnijske karitas lepo vabljeni.

• SREČANJE za bralce Božje Besede bo to sredo 6. aprila ob 20. uri v prvi učilnici v prvem nadstropju v župnijskem domu. Na srečanju se bomo dogovorili za branje pri bogoslužju na cvetno nedeljo in v velikem tednu. Lepo vabljeni vsi bralci in bralke. Še posebej vabimo tudi nove bralce.

• SPOKORNO BOGOSLUŽJE kot priprava na velikonočno spoved bo ta četrtek, 7. aprila, ob 18.30, maša pa ob 19.00.

• SPOVEDNI DAN v naši župnijski cerkvi v petek, 8. aprila, bo ves dan od 8.00 do 19.30 (razen od 12 do 13h); v Bizoviku od 16.00 do 18.00. Kdaj kdo od bratov spoveduje: br. Luka Modic od 7.30 do 9.00, br Jurij Slamnik od 9.00 do 10.00, 15.00 do 16.00 in od 18.00 do 19.30, br. Klemen Verdev od 10.00 do 11.00 in od 14.00 do 15.00, br. Primož Kovač od 11.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, br. Matej Štravs od 13.00 do 14.00 in v Bizoviku od 16.00 do 18.00. V času spovedovanja bo v cerkvi izpostavljeno Najsvetejše. Vabljeni, k molitvi, ki jo bomo namenili za mir v Ukrajini. Lepo vabljeni.

• CVETNA NEDELJA: Prihodnjo nedeljo, 10. aprila, je cvetna nedelja, zato bomo pri vseh svetih mašah blagoslovili butare in zelenje. Oljčne vejice bodo na razpolago v obeh cerkvah še na cvetno nedeljo. Darovi, ki se bodo zbrali v nabiralniku pri oljkah, bodo namenjeni za obnovo cerkva v slovenski Istri.

• PASIJON: Tudi letos bodo mladi v naši župniji pripravili pasijon – dramsko uprizoritev Jezusovega trpljenja. Pasijon bo na cvetno nedeljo, 10. 4. po maši, ki je ob 19. uri in na veliki torek 12. 4. po maši ob 19. uri. Vabimo vas, da za mlade, ki pripravljajo pasijon molite in da si pasijon ogledate.

• OBISK BOLNIKOV PO DOMOVIH bo v ponedeljek po cvetni nedelji, 11. aprila. Če veste za kakšnega starejšega in bolnega, ki bi si želel obiska duhovnika pred prazniki, nam to sporočite.

17. RADIJSKI MISIJON NA RADIU OGNJIŠČE – HODIMO SKUPAJ OD NEDELJE 3. APRILA DO SOBOTE 9. APRILA

• Radijski misijon bo od 3. do 9. aprila 2022. S svojimi razmišljanji v osrednjih dnevnih govorih (ob 17.00) bodo sodelovali: nadškof Alojzij Cvikl, s. Rebeka Kenda, škof Andrej Saje, br. Miran Špelič, Tomaž Kete, Slavko Rebec in škof Maksimilijan Matjaž.

• V kratkih govorih, svetovalnici in pogovorih bodo sodelovali še drugi duhovniki, redovniki, redovnice in laiki.

• Vsak dan bosta misijonska govora ob 10.15 in 17.00. Ponovitev bo vsak večer med 22. in 24. uro.

• Posnetki bodo na voljo tudi v radijskem arhivu na spletni strani Radia Ognjišče.

• V času misijona bo od ponedeljka do sobote sveta maša ob 19.00. Vsak večer ob 20.00 bo pogovorni večer, v katerem bodo lahko sodelovali poslušalci.

• V času radijskega misijona je petek, 8. aprila, načrtovan kot SPOVEDNI DAN. Spovedni dan bo potekal tudi v naši župniji od 7.30 do 19.30.

Več o misijonu

ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:

• Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
• Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
• Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.

KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:

• suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
• higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice,
• voda v plastenkah,
• oblačila se trenutno ne zbirajo več.

SVETI OČE FRANČIŠEK: NAJ UMOLKNE OROŽJE, RESNO SI PRIZADEVAJMO ZA MIR! (27. 3. 2022)

Papež Frančišek je po molitvi in blagoslovu ponovno naslovil poziv po prenehanju vojne v Ukrajini: »Dovolj je, naj se ustavi, naj umolkne orožje, resno si prizadevajmo za mir!«

Dragi bratje in sestre! Več kot mesec dni je minilo od začetka invazije na Ukrajino, od začetka te krute in nesmiselne vojne, ki kot vsaka vojna predstavlja poraz za vse, za vse nas. Treba je zavrniti vojno, ta kraj smrti, kjer očetje in matere pokopavajo svoje otroke, kjer ljudje ubijajo svoje brate, ne da bi jih sploh videli, kjer močni odločajo in revni umirajo.

Vojna ne uničuje le sedanjosti, ampak tudi prihodnost družbe. Prebral sem, da je bil vsak drugi otrok razseljen iz države od začetka napada na Ukrajino. To pomeni uničiti prihodnost, povzročiti dramatične travme v najmanjših in najbolj nedolžnih med nami. Poglejte to zverinskost vojne, to barbarsko in bogoskrunsko dejanje!
Vojna ne more biti nekaj neizogibnega. Na vojno se ne smemo navaditi! Namesto tega moramo današnje ogorčenje spremeniti v jutrišnje prizadevanje. Ker, če bomo iz tega dogodka izšli kot smo bili prej, bomo na nek način vsi krivi. Človeštvo, soočeno z nevarnostjo samouničenja, razume, da je prišel čas, da vojno odpravimo, da jo izbrišemo iz človeške zgodovine, preden je ona tista, ki človeka izbriše iz zgodovine.

Prosim za vsakega političnega voditelja, da o tem razmisli, da si začne za to prizadevati! In da bi ob pogledu na mučeno Ukrajino razumeli, da se vsak dan vojne razmere za vse poslabšajo. Zato ponovno pozivam: dovolj je, naj se ustavi, naj umolkne orožje, resno si prizadevajmo za mir! Ponovno molimo, ne da bi se utrudili, h Kraljici miru, ki smo ji posvetili človeštvo, predvsem Rusijo in Ukrajino, ob veliki in intenzivni udeležbi, za kar se vam vsem zahvaljujem. Molimo skupaj. Zdrava Marija…

Vir: Spletna stran Katoliške Cerkve v Sloveniji

br. Matej Štravs

Foto: Ri_Ya Pixbay (otrok v vojni), Pridi.com (Marko Čižman), Aleš Čerin (Pasijon 2019-Križani, Sveti Jakob)

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

VABIMO VAS NA DOGODKE OB 60. LETNICI ŽUPNIJE

• DAN MOLITVE IN POSTA ZA MIR V UKRAJINI BO TUDI V NAŠI ŽUPNIJI NA PEPELNICO TO SREDO. Po jutranji sveti maši ob 8.45 bomo v župnijski cerkvi izpostavili Najsvetejše, ki bo izpostavljeno do večerne svete maše ob 19. uri. Vabljeni k molitvi za mir. V Kijevu so delovale tudi tri slovenske Marijine sestre, ki pa so se že srečno umaknile v Zapkrpatje.

Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!

• POSTNI ČAS 2022 – PEPELNICA: Postni čas se začne na pepelnico 2. marca. Maše na ta dan so: v Štepanji vasi ob 8.00 in ob 19.00, v Bizoviku ob 18.00. Pri vseh mašah je tudi obred pepeljenja. Lepo vabljeni.

• MOLITEV KRIŽEVEGA POTA V POSTU v pripravi na veliko noč v Štepanji vasi vabimo k molitvi križevega pota:

• v Štepanji vasi bo križev pot ob petkih ob 18.30 in ob nedeljah ob 18.30.
• v Bizoviku bo križev pot ob četrtkih ob 17.30 in ob nedeljah ob 9.00.
• veroučenci bodo letos križev pot molili v okviru veroučnih srečanj.

• POSTNI GOVORI: Tudi letos bomo imeli v župniji vse postne nedelje pri mašah ob 19.00 zvečer postne govore.
Postni govore bodo imeli:
• prva postna nedelja 6. marec ob 19. uri: br. Jaro Knežević
• druga postna nedelja 13. marec ob 19. uri: br. Stane Bešter
Lepo vabljeni.

• ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA ZA SKAVTSKO HIŠO bo v soboto 5. in v nedeljo 6. marca. Kontejner bo stal na parkirišču pred cerkvijo.

• POMOČ DRUŽINI: Pred kratkim si je huje poškodoval nogo Marko Brnadić brat našega mežnarja, Pejota Brnadiča, ki živi v Bosni. Ker se je njegova družina znašla v stiski, se priporočamo, če lahko za njegovo družino darujete kakšen dar. Svoj dar lahko do te nedelje oddaste zadaj v nabiralnik, kjer piše za družino od brata Pejota Brnadiča ali ga izročite br. Mateju Štravsu. Bog vam povrni.

• DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA: Kdor želi, se lahko še to sredo ob 20. uri v dvorani župnijskega doma pridruži delavnicam molitve in življenja. Srečanja, ki jih vodita br. Primož Kovač in Barbara Sosič bodo potekala vsako sredo do konca maja. Več o DMŽ si lahko preberete na: www.dmz.si.

• POSTNA POSTAVA: Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.

Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 2. marca) in na veliki petek (letos 15. aprila). Ta dva dneva se enkrat do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta starosti.

Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega.

Zdržek mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta starosti. Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb…), post in zdržek odpadeta. Za duhovnike, redovnike in redovnice, ki se hranijo doma, ne velja olajšava za petke zunaj postnega časa.

SPOROČILO SVETEGA OČETA ZA POST 2022: UGODEN ČAS ZA SEJANJE DOBREGA ZARADI ŽETVE

Letošnje sporočilo svetega očeta Frančiška za postni čas je uglašeno na temo odlomka iz pisma sv. Pavla Galačanom: »Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. Dokler torej še utegnemo, delajmo dobro vsem« (Gal 6,9-10a).

»Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. Dokler torej še utegnemo, delajmo dobro vsem« (Gal 6,9-10a)

Dragi bratje in sestre, post je ugoden čas za osebno in skupnostno spreobrnjenje, ki nas vodi do velike noči umrlega in vstalega Jezusa Kristusa. Za postno pot 2022 bo dobro, če bomo premišljevali ob spodbudi sv. Pavla Galačanom: »Ne naveličajmo se delati dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. Dokler torej še utegnemo (kairós), delajmo dobro vsem« (Gal 6,9-10a).

1. SETEV IN ŽETEV

V tem odlomku apostol opozori na Jezusu tako ljubo podobo o setvi in žetvi (prim. Mt 13). Sv. Pavel nam govori o chairós-u; ugodnem času za sejanje dobrega zaradi žetve. Kaj je za nas ta ugoden čas? Vsekakor je to post, vendar je to tudi vse zemeljsko bivanje, katerega podoba je na neki način post.[1] V našem življenju prevečkrat prevladujejo pohlep in oholost, želja po imetju, kopičenju in trošenju, kakor kaže neumnež v evangeljski priliki, ki je mislil, da je njegovo življenje varno in srečno zaradi velike žetve, ki jo je spravil v svoje žitnice (prim. Lk 12,16-21). Post nas vabi k spreobrnjenju, k spremembi miselnosti, da bi življenje svoje resnice in lepote ne imelo toliko v imetju kot v dajanju, ne toliko v kopičenju kot v sejanju dobrega in v medsebojni podelitvi.

Prvi poljedelec je Bog sam, ki velikodušno »še naprej seje med človeštvom semena dobrega« (okrožnica Vsi smo bratje, 54). V postu smo poklicani, da odgovorimo na Božji dar, tako da sprejmemo njegovo Besedo, ki je »živa in dejavna« (Heb 4,12). Vztrajno poslušanje Božje Besede dozori pripravljeno poslušnost njegovemu delovanju (prim. Jak 1,21), ki daje rodovitnost našemu življenju. Če nas že to razveseli, koliko večji je šele klic, naj bomo »Božji sodelavci« (1 Kor 3,9), ko dobro izrabimo sedanji čas (prim. Ef 5,16) in tudi mi sejemo z dobrimi deli. Klica k sejanju dobrega ne smemo gledati kot breme ampak kot milost, s katero nas Stvarnik hoče dejavno združiti s svojo rodovitno velikodušnostjo.

In žetev? Mar ni vsa setev zaradi letine? Vsekakor. Tesno povezavo med setvijo in žetvijo potrjuje že sam sv. Pavel, ki pravi: »Kdor varčno seje, bo tudi varčno žel, kdor pa obilno seje, bo tudi obilno žel« (2 Kor 9,6). Za kakšno letino pa gre? Prvi sad posejanega dobrega imamo sami v sebi in v naših vsakdanjih odnosih, tudi v najmanjših dejanjih dobrote. V Bogu ni izgubljeno nobeno, še tako majhno dejanje ljubezni in noben »velikodušen trud« (prim. apostolska spodbuda Veselje evangelija, 279). Kot se drevo pozna po sadovih (prim. Mt 7,16.20), tako je življenje, ki je polno dobrih del, svetlo (prim. Mt 5,14-16) in prinaša Kristusov vonj v svet (prim. 2 Kor 2,15). Služenje Bogu, ki je osvobojeno greha, zori sadove posvečenja za zveličanje vseh (prim. Rim 6,22).

V resnici nam je dano videti samo majhen del sadu tega, ker sejemo, saj po evangeljskem pregovoru »eden seje, drugi žanje« (Jn 4,37). Ravno s sejanjem v dobro drugih sodelujemo pri Božji velikodušnosti: »Zelo plemenito je, če nam uspe sprožiti procese, katerih sadove bodo pobirali drugi, v upanju na skrito moč dobrega, ki se seje« (okrožnica Vsi smo bratje, 196). Sejanje dobrega za druge nas osvobaja ozke logike osebne koristi ter daje našim dejanjem navdahnjenost zastonjskosti ter nas vključuje v čudovito obzorje dobrohotnih Božjih načrtov.

Božja Beseda še bolj razširi in dvigne naš pogled: oznanja nam, da je najbolj resnična žetev eshatološka žetev, žetev poslednjega dne, dne brez sončnega zahoda. Dopolnjeni sad našega življenja in naših dejanj je »sad za večno življenje« (Jn 4,36), ki bo naš »zaklad v nebesih« (Lk 12,33; 18,22). Sam Jezus uporablja podobo semena, ki umre v zemlji in obrodi sad, da izrazi skrivnost svoje smrti in vstajenja (prim. Jn 12,24). Sv. Pavel pa jo ponovi, da spregovori o vstajenju našega telesa: »Seje se v propadljivosti, obuja pa v nepropadljivosti. Kar se seje v nečasti, vstaja v veličastvu. Kar se seje v slabosti, vstaja v moči. Seje se duševno telo, vstaja duhovno telo« (1 Kor 15,42-44). To upanje je velika luč, ki jo vstali Kristus prinaša na svet: » Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni. Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali« (1 Kor 15,19-20), da bi bili tisti, ki so z njim globoko združeni v ljubezni »v podobnosti njegove smrti« (Rim 6,5), z njim združeni tudi v njegovem vstajenju za večno življenje (prim. Jn 5,29): »Takrat bodo pravični svetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta« (Mt 13,43).

2. »NE NAVELIČAJMO SE, KO DELAMO DOBRO«

Kristusovo vstajenje oživlja zemeljske upe z »velikim upanjem« na večno življenje in vnaša seme odrešenja že v sedanji čas (prim. Benedikt XVI., okrožnica Rešeni v upanju, 3; 7). Ob bridkem razočaranju zaradi tolikih porušenih sanj, ob zaskrbljenosti zaradi izzivov, ki grozijo, ob malodušju zaradi revščine naših sredstev smo v skušnjavi, da bi se zaprli v svoj individualistični egoizem in se zatekli v brezbrižnost do trpljenja drugih. Dejansko so tudi najboljši viri omejeni: »Mladeniči omagujejo in pešajo, mladci se spotikajo in padajo« (Iz 40,30). Toda Bog »Omagujočemu daje moč, onemoglemu povečuje vzdržljivost. […] tisti pa, ki zaupajo v Gospoda, obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli, tekajo, pa ne opešajo, hodijo, pa ne omagajo« (Iz 40,29.31). Postni čas nas kliče, naj svojo vero in upanje položimo v Gospoda (prim. 1 Pt 1,21), saj bomo lahko samo s pogledom, uprtim v vstalega Jezusa Kristusa (prim. Heb 12,2) mogli sprejeti apostolovo spodbudo: »Ne naveličajmo se, ko delamo dobro« (Gal 6,9).

Ne naveličajmo se moliti. Jezus je učil, da je treba »vedno moliti in se ne naveličati« (Lk 18,1). Moliti moramo, ker potrebujemo Boga. Nevarna utvara je, da zadoščamo sami sebi. Če smo v pandemiji neposredno spoznali svojo osebno in družbeno krhkost, naj nam ta post omogoči, da bomo doživeli tolažbo vere v Boga, brez katere ne moremo imeti trdnosti (prim. Iz 7,9). Nihče se ne reši sam, ker smo vsi v istem čolnu sredi viharjev zgodovine;[2] predvsem pa se nihče ne reši brez Boga, saj samo velikonočna skrivnost Jezusa Kristusa daje zmago nad temnimi vodami smrti. Vera nas ne oprosti življenjskih stisk, nam pa omogoči, da gremo preko njih združeni z Bogom v Kristusu v velikem upanju, ki ne razočara in katerega poroštvo je ljubezen, ki jo je Bog izlil v naša srca po Svetem Duhu (prim. Rim 5,1-5).

Ne naveličajmo se ruvati zla iz svojega življenja. Telesni post, h kateremu nas kliče post, naj okrepi našega duha za boj proti grehu. Ne naveličajmo se prositi za odpuščanje v zakramentu pokore in sprave, saj vemo, da se Bog nikoli ne naveliča odpuščati.[3] Ne naveličajmo se boriti proti poželenju, proti tisti slabosti, ki sili k sebičnosti in k vsakemu zlu, in je v teku stoletij našla različne poti, po katerih je človeka pahnila v greh (prim. Vsi smo bratje, 166). Ena od teh poti je nevarnost zasvojenosti od digitalnih medijev, ki osiromaši človeške odnose. Post je ugoden čas, da se upremo tem pastem in namesto tega gojimo celovitejšo človeško komunikacijo (prim. prav tam, 43), ki jo sestavljajo »resnična srečanja« (prav tam, 50), iz oči v oči.

Ne naveličajmo se delati dobro v dejavni ljubezni do bližnjega. V tem postu delimo miloščino z veseljem (prim. 2 Kor 9,7). Bog, »ki sejalcu priskrbi seme in kruh za živež« (2 Kor 9,10), poskrbi za vsakega izmed nas ne le, da bi imeli hrano, ampak tudi da bi mogli biti velikodušni v dobrih delih do drugih. Če je res, da je vse naše življenje čas za sejanje dobrega, na poseben način izkoristimo ta postni čas, da bomo poskrbeli za tiste, ki so nam blizu, da se približamo tistim bratom in sestram, ki so ranjeni na poti življenja (Prim. Lk 25-37). Post je ugoden čas za iskanje in ne za izogibanje tistim, ki potrebujejo pomoč; da pokličemo in ne da se ne menimo za tiste, ki si želijo lepo besedo in da jih nekdo posluša; da obiskujemo in ne da zapuščamo tiste, ki trpi v osamljenosti. Uresničujmo poziv k delanju dobrega vsem, vzemimo si čas za ljubezen do najmanjših in nezaščitenih, do zapuščenih in prezrtih, do diskriminiranih in odrinjenih (prim. okrožnica Fratelli tutti (Vsi bratje), 193).

3. »ČE SE NE UTRTUDIMO, BOMO OB SVOJEM ČASU ŽELI«

Post nas spominja, da »blaginje, pa tudi ljubezni, pravičnosti in vzajemnosti ne dosežemo enkrat za vselej; zanje se moramo boriti iz dneva v dan« (prav tam, 11). Prosimo torej Boga za potrpežljivo stanovitnost poljedelca (prim. Jak 5,7), da se ne bomo utrudili pri delanju dobrega, korak za korakom. Kdor pade, naj stegne roko k Očetu, ki nas vedno dvigne. Kdor je izgubljen, prevaran od zapeljevanja hudobca, naj ne odlaša z vrnitvijo k Njemu, »ki je velik v odpuščanju« (Iz 55,7). V tem času spreobrnjenja, v katerem najdemo oporo v Božji milosti in v občestvu Cerkve, se ne naveličajmo sejati dobro. Post pripravlja tla, molitev namaka, ljubezen daje rodovitnost. V veri imamo zagotovilo, da »če se ne utrdimo, bomo ob svojem času želi« in da bomo z darom vztrajnosti dosegli obljubljene darove (prim. Heb 10,36) za odrešenje sebe in drugih (prim. 1 Tim 4,16). Ko živimo bratsko ljubezen do vseh, smo združeni s Kristusom, ki je dal svoje življenje za nas (prim. 2 Kor 5,14-15), in vnaprej okušamo veselje nebeškega kraljestva, ko bo Bog »vse v vsem« (1 Kor 15,28).

Naj nam Devica Marija, iz katerega naročja je vzbrstel Odrešenik in ki je »vse shranila in premišljevala v svojem srcu« (Lk 2,19), pridobi dar potrpežljivosti in naj nam bo blizu s svojo materinsko prisotnostjo, da bo ta čas spreobrnjenja obrodil sadove večnega odrešenja.

Vir: VaticanNews

br. Matej Štravs

Foto: James Hills, Pixabay (Pečarska Laura, Kyiv) Jimmy Vallejo S., Carhopic (Križani)

ZA SVETE MAŠE IN SREČANJA SKUPIN JE OBVEZEN POGOJ PCT.

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

IZ NAŠE ŽUPNIJE IN CERKVE NA SLOVENSKEM

• NABIRKA TE NEDELJE JE NAMENJENA ZA OGREVANJE. Že vnaprej Bog povrni z vse vaše darove.

Kdor želi lahko svoj dar za ogrevanje nakaže tudi na transakcijski račun naše župnije
SI56 0430 2000 3309 527.

• V zadnjih tiskanih oznanilih, ki jih dobite v cerkvi lahko preberete finančno poročilo naše župnije za preteklo leto.

• Posnetek zoom večera o misijonarju Mihu Drevenšku, ki je bil v torek 25. januarja, si lahko ogledate na tej povezavi.

• KNJIGA o misijonarju Mihu Drevenšku: Zadaj v cerkvi lahko kupite knjigo p. Janeza Šamperla o misijonarju Mihu Drevenšku in zanj značilno zeleno kapo. Del sredstev od prodaje je namenjen za misijone.

• DAROVI ZA SALEZIJANSKEGA MISIJONARJA TONETA GRMA, KI DELUJE V UGANDI: Mladi iz župnije Kodeljevo so to nedeljo pri dopoldanskih svetih mašah v Štepanji vasi prodajali piškote in svečke. Izkupiček od prodaje bo namenjen za salezijanskega misijonarja Toneta Grma. Z zbranimi darovi bo gradil kokošnjak za kokoši, ki jih bo uporabil za prehranjevanje družin, ki se srečujejo z  lakoto.
Za ta projekt ste darovali 675 eur. Iskrena hvala.

VABIMO VAS NA DOGODKE OB 60-LETNICI ŽUPNIJE

• Ta petek  11. 2. Praznik Lurške Matere božje, ki je tudi svetovni dan bolnikov. Po večerni po maši bo do v cerkvi Marijine litanije z lurškimi odpevi. Lepo vabljeni. Papeževo poslanico ob svetovnem dnevu bolnikov najdete na tej povezavi.

• DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA: Obhajanje 60-letnice župnije bomo obeležili tudi z Delavnicami molitve in življenja (DMŽ). Na njih se bomo učili različnih načinov molitve. Primerne so za odrasle in študente. Bi rad-a poživil-a odnos z Bogom, ti je vera postala rutina, se morda srečuješ z nerazumevanjem vere ali celo predsodki?

Osrednja vsebina DMŽ so različni načini, kako lahko molim. V začetku so načini, s katerimi vzpostavljamo osebni odnos z Bogom: molitveno branje, pisno molitev, molitev poslušanja, molitev gledanja do kontemplativne molitve. Nato se molitveni načini prevesijo v proces preoblikovanja. Prava (dobra) molitev je tista, ki človeka spreminja v njegovem ravnanju, odzivanju, delovanju, odnosih. Veliki cilj vsakega kristjana naj bi bil postajati vedno bolj podoben Jezusu Kristusu. Da bil do drugih, kakršen je bil Jezus, da bi čutil, kot je čutil Jezus; da bi govoril, kot je govoril Jezus; da bi ravnal, kot je ravnal Jezus; da bi ljubil, kot je ljubil Jezus. Ta proces se dogaja ob molitvi sprejemanja in molitvi v Jezusovem duhu. Prav ta drugi del molitvenih načinov nas vrača od odnosa z Bogom nazaj k odnosu do bližnjih, nazaj v življenje. Celotna vsebina DMŽ je povzeta v stavku: Naučimo se moliti, da bomo znali živeti. Odkrivanje molitvenih načinov spremljata tudi branje, to je poslušanje Božje besede in kateheza.

Da bi čim več zajeli iz DMŽ, si vsak udeleženec v času med srečanji dnevno vzame pol ure časa za prebiranje Božje besede in uporabo molitvenega načina zadnjega srečanja. Odlomki iz Svetega pisma so skrbno izbrani in skupaj z molitvijo spreminjajo ta čas v »svete pol ure«. Tako se petnajst tednov spremeni v prave duhovne vaje, ki jih opravljam sredi življenja.

DMŽ je zasnoval kapucin br. Ignacij Larrañaga, rojen v Španiji, blizu kraja Loyola, deloval pa v Čilu v Južni Ameriki. Leta 1984 je začel z duhovnimi vajami, na katerih ni želel le oznanjati, pač pa omogočiti izkustvo Božje bližine in Božjega delovanja. Ker je bilo zanimanje za te njegove duhovne vaje zelo veliko, jih je dopolnjeval. Tako sta se rodila dva programa: tedenske duhovne vaje z imenom »Izkušnja Boga« in tromesečni tečaj DMŽ. Ta oblika nove evangelizacije, kot jo imenuje br. Ignacij, je razširjena predvsem po špansko in portugalsko govorečih deželah. V Sloveniji je navzoča od leta 1994.

Predstavitev DMŽ bo to sredo 16. februarja 2022 ob 20. uri v župnijskem domu. Srečanja bodo potekala vsako sredo ob 20. uri od 16. februarja do konca maja. Vodila jih bosta br. Primož Kovač in Barbara Sosič. Več o DMŽ si lahko preberete na tej povezavi.

KAKO BO POTEKALA SINODA 2021-2023

• Sinoda o sinodalnosti 2021 – 2023 v prvi fazi poteka na krajevni ravni v škofijah, župnijah in cerkvenih skupnostih po vsem svetu. Glavni namen je poslušanje različnih glasov na terenu, da bi vsakdo lahko kaj prispeval v posvetovanju vesoljne Cerkve. Krajevne Cerkve smo povabljene, da svoje odgovore posredujejo škofovski konferenci. Ta del sinode poteka do avgusta 2022. Aktualne informacije o sinodi najdete tule. Tule pa najdete vsa gradiva za delo po skupinah.

• SINODA V NAŠI ŽUPNIJI: Tudi v naši župniji bomo od februarja do maja letos imeli po različnih skupinah srečanja na temo sinode. Takšno srečanje bo v posamezni skupini običajno trajalo eno uro in pol.

Predvidoma zadnji vikend v maju bomo v župniji ob 60-letnici župnije pripravili duhovno obnovo za vse župljane, v okviru katere bomo izvedli tudi pogovore o sinodi. Povzetke bomo poslali na pastoralno službo.

VABLJENI, DA MOLITE MOLITEV ZA SINODO
Pred Teboj smo, Sveti Duh,
ko smo zbrani v Tvojem imenu.
Samo ti nas vodi,
bodi doma v naših srcih;
pokaži nam pot, po kateri naj gremo,
in kako naj hodimo po njej.
Šibki smo in grešni;
ne dopusti, da bi širili nered.
Ne dopusti, da bi nas nevednost vodila po napačni poti
ali da bi pristranskost vplivala na naša dejanja.
Daj, da v Tebi najdemo svojo edinost,
da bomo lahko skupaj hodili večnemu življenju naproti
in se ne bomo oddaljili od poti resnice
in od pravičnosti.
Vse to Te prosimo,
ki deluješ na vsakem kraju in v vsakem času,
v občestvu z Očetom in Sinom
na vekov veke.
Amen.

KATEHEZA O SV. JOŽEFU, ZAVETNIKU SREČNE SMRTI. SMRT SPREJETI, UMIRAJOČE SPREMLJATI.

Dragi bratje in sestre, dober dan!

V zadnji katehezi, ko nas je ponovno spodbudil lik svetega Jožefa, smo razmišljali o pomenu občestva svetnikov. In ravno pri tem bi rad začel in danes poglobil posebno pobožnost, ki jo je krščansko ljudstvo od vedno gojilo do svetega Jožefa kot zavetnika srečne smrti. Gre za pobožnost, ki je nastala iz misli, da je Jožef umrl v navzočnosti Device Marije in Jezusa, preden je zapustil hišo v Nazaretu. Ne obstajajo zgodovinski podatki, a ker Jožefa ni več videti v javnem življenju, se predvideva, da je umrl v Nazaretu, z družino. Ob smrti sta bila ob njem Jezus in Marija.

Papež Benedikt XV. je pred enim stoletjem zapisal, da »po Jožefu gremo naravnost k Mariji in po Mariji naravnost k izviru vsake svetosti, Jezusu«. Tako Jožef kot Marija nam pomagata iti k Jezusu. Spodbudil je pobožnosti v čast svetemu Jožefu in še posebej priporočal eno: »Ker si zasluži biti imenovan najučinkovitejši zavetnik umirajočih, saj je izdihnil v navzočnosti Jezusa in Marije, bodo sveti pastirji podpirali in pospeševali tista pobožna združenja, ki so bila ustanovljena, da bi Jožefa prosili za umirajoče, kot so “za srečno smrt“, “odhod svetega Jožefa“ in “za trpeče“ (Motu proprio Bonum sane, 25. julij 1920).« Bila so to združenja tistega časa.

Bratje in sestre, morda kdo misli, da sta ta jezik in tema samo neka zapuščina preteklosti, a v resnici se naš odnos s smrtjo nikoli ne nanaša na preteklost, ampak vedno na sedanjost. Papež Benedikt je rekel pred nekaj dnevi, ko je govoril o sebi, da »je pred temnimi vrati smrti«. Lepo je, da se zahvalimo papežu, ki ima to bistrost pri 95 letih in nam pravi: Sem pred mrakom smrti, pred temnimi vrati smrti.« Lep nasvet nam je dal. Tako imenovana kultura »blagostanja« poskuša odstraniti realnost smrti, a pandemija koronavirusa jo je na dramatičen način ponovno postavila na svetlo. Bilo je strašno, smrt je bila vsepovsod. Mnogi bratje in sestre so izgubili ljubljene osebe, ne da bi lahko bili ob njih, in zaradi tega je bilo smrt še težje sprejeti in jo predelati. Neka medicinska sestra mi je povedala, da je bila ob babici, ki je umirala zaradi covida in ji rekla: »Rada bi se poslovila od svojih, preden odidem.« In medicinska sestra, pogumna, je vzela telefon in poklicala. Nežnost tistega slovesa …

Kljub temu pa se na vsak način poskuša oddaljiti misel na našo končnost, pri tem pa se slepiti, da bomo tako smrti odvzeli njeno moč in pregnali strah. A krščanska vera ni nek način za izganjanje strahu pred smrtjo, ampak nam pomaga, da se z njo soočimo. Prej ali slej bomo vsi odšli skozi tista vrata.

Resnična luč, ki osvetljuje skrivnost smrti prihaja iz Kristusovega vstajenja. To je luč. Sveti Pavel zapiše: »Če pa se oznanja, da je Kristus vstal od mrtvih, kako nekateri med vami govorijo, da ni vstajenja mrtvih? Če ni vstajenja mrtvih, tudi Kristus ni vstal. Če pa Kristus ni vstal, potem je prazno tudi naše oznanilo, prazna tudi vaša vera« (1 Kor 15,12-14). Obstaja gotovost: Kristus je vstal, Kristus je vstali, Kristus je živi med nami. To je luč, ki nas čaka za tistimi temnimi vrati smrti.

Bratje in sestre, samo z vero v vstajenje se lahko postavimo pred brezno smrti, ne da bi nas premagal strah. In ne samo to: smrti lahko povrnemo pozitivno vlogo. Misliti na smrt, ki je osvetljena s Kristusovo skrivnostjo, pomaga, da vse življenje gledamo z novimi očmi. Za pogrebnim vozilom nisem nikoli videl kamiona za selitev! Za pogrebnim vozilom ga nisem nikoli videl. Odšli bomo sami, brez česarkoli v žepih pogrebnega prta. Nič. Ker pogrebni prti nima žepov. Ta samota smrti. Res je, za pogrebnim vozilom nikoli nisem videl kamiona za selitev. Nima smisla kopičiti, če bomo nekega dne umrli. Kar moramo kopičiti, je dejavna ljubezen, sposobnost deliti, ne ostati brezbrižni pred potrebami drugih. Ali pa, kakšen smisel ima prepirati se z bratom, sestro, prijateljem, sorodnikom ali z bratom ali sestro po veri, če bomo nekega dne umrli? Čemu služi jeziti se, jeziti se nad drugimi? Pred smrtjo se mnoga vprašanja spremenijo. Dobro je umreti spravljeni, brez jeze in obžalovanj! Rad bi povedal neko resnico: vsi smo na poti proti tistim vratom, vsi.

Evangelij nam pravi, da smrt pride kakor tat. Tako pravi Jezus: pride kakor tat. In četudi bi mi hoteli imeti pod nadzorom njen prihod, morda načrtovati svojo lastno smrt, ta ostaja dogodek, s katerim se moramo soočiti in tudi sprejeti odločitve.

Za nas kristjane veljata dva razmisleka. Prvi: smrti se ne moremo izogniti in ravno zato, potem ko smo naredili vse, kar je bilo človeško mogoče za preprečitev smrti, je »terapevtska zagrizenost« nemoralna (prim. Katekizem katoliške Cerkve, 2278). Tisti stavek zvestega Božjega ljudstva, preprosti ljudi: »Pustite ga umreti v miru. Pomagajte mu umreti v miru.« Kakšna modrost! Drugi razmislek se nanaša na lastnost same smrti, bolečine in trpljenja. Hvaležni moramo biti za vso pomoč, ki nam jo poskuša nuditi medicina, da bi s pomočjo tako imenovane »paliativne oskrbe« vsaka oseba, ki se pripravlja na zadnji del svojega življenja, tega lahko preživela na najbolj človeški možen način. Vendar pa moramo biti pazljivi, da ne bi te pomoči zamenjali za nesprejemljive nagibe, ki vodijo v ubijanje. Pred smrtjo moramo spremljati, a ne povzročiti smrti ali na kakršen koli način pomagati pri samomoru. Vedno je treba dati prednost pravici do zdravljenja in oskrbe za vse, da najslabotnejši, predvsem ostareli in bolni, ne bodo nikoli odvrženi. Življenje je pravica, ne pa smrt, ki jo je treba sprejeti, ne pa izvajati. In to etično načelo se nanaša na vse, ne samo na kristjane ali vernike.
Tukaj bi rad poudaril socialni problem, ki je resničen. Tisto »načrtovanje« – ne vem, ali je izrazi pravilen –, da bi pospešili smrt ostarelih. Velikokrat se vidi določen družbeni sloj, da bi se ostarelim, ker nimajo sredstev, dalo manj zdravil, kot pa bi jih potrebovali. In to je nehumano. To ni pomoč, ampak pomeni potisniti jih proti smrti. In to ni ne človeško ne krščansko. Za ostarele je treba skrbeti kot za zaklad človeštva: so naša modrost. In četudi ne govorijo in ne zaznavajo, so simbol človeške modrosti. Opravili so pot pred nami in nam zapustili mnogo lepih stvari, veliko spominov, veliko modrosti. Lepo prosim, ne izolirati ostarelih ljudi, ne pospešiti njihove smrti. Pobožati ostarelega človeka predstavlja isto upanje kot pobožati otroka, kajti začetek in konec življenja sta vedno skrivnost. Skrivnost, ki jo je treba spoštovati, spremljati, oskrbovati. Ljubiti.

Naj nam sveti Jožef pomaga živeti skrivnost smrti na najboljši možen način. Za kristjana je srečna smrt izkušnja Božjega usmiljenja, ki nam je blizu tudi v tistem zadnjem trenutku našega življenja. Tudi pri molitvi Zdrava Marija prosimo Marijo, naj nam je blizu »v naši smrtni uri«. Ravno zato bi želel skleniti to katehezo s skupno molitvijo k Mariji za trpeče, za tiste, ki živijo ta trenutek prehoda skozi temna vrata, in za svojce, ki žalujejo. Molimo skupaj: »Zdrava Marija …«

Vir: VaticanNews

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (cerkev Sv. Urha v Smledniku)