IZ ŽUPNIJE

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

 • SVETE MAŠE ZUNAJ: Svete maše zunaj so ob lepem vremenu ob nedeljah ob 9.15 na travniku v Štepanji vasi in ob nedeljah ob 9.15 Bizoviku pred cerkvijo.

 • MAŠE V POČITNICAH MED TEDNOM od tega petka 1. julija do 31. avgusta bodo v Štepanji vasi samo zvečer ob 19.00. Zjutraj ob 8.00 med tednom ni svete maše.

• URADNE URE V POČITNICAH bodo v ponedeljek, torek, četrtek in petek po večerni maši in večernicah to je ob 19.50.

• ZAHVALA: Za akcijo Miva za vozila slovenskih misijonarjev ste v župniji darovali 1.965,86 eur. V tej vsoti so tudi darovi, ki so se v ta namen zbrali po skavtski maši ob zaključku skupnega tabora ob 30 letnici naših skavtov, v nedeljo 24. 7. v Sela Šajda na Koroškem v Avstriji. V imenu misijonarjev Bog povrni.

VABIMO VAS

• ŽEGNANJSKA NEDELJA v Bizoviku je to nedeljo, 7. avgusta. Slovesna maša bo ob 9.15. V primeru lepega vremena bo sveta maša zunaj. Mašo v Bizoviku na ta dan bo daroval br. Bernard Jauk, ki letos obhaja biserno mašo. Maše v Štepanji vasi bodo kot ob drugih nedeljah.

• ROMANJE NA SVETE VIŠARJE ZA ŽUPNIJSKE SODELAVCE IN VSE OSTALE ŽUPLJANE

V soboto, 20. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7.15 iz Bizovika izpred Gasilskega doma in ob 7.30 iz Štepanje vasi izpred samostana. Povratek okrog 19. ure.

Lepo vabimo, da se prijavite pevci, sodelavci Karitas, mežnarji in vsi, ki čistite obe cerkvi. Župnijski sodelavci se prijavite v skupini, kjer sodelujete ali pa pri br. Mateju.

Župnijskim sodelavcem Bog povrni za vso pomoč v župniji. Ker bo gotovo ostalo še kaj prostih mest, se lahko ostali župljani za to romanje prijavite v župnijski pisarni v času uradnih ur.

Ob prijavi plačate 27 € za vožnjo in gondolo na Svete Višarje. Prispevek za kosilo, ki ga bomo imeli ob povratku nazaj, bomo pobirali na romanju.

• MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: V naši župniji imamo molitev za mir v Ukrajini vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi. Vabljeni, da v ta namen molite doma v vaših družinah. Še vedno vas vabimo, da v cerkvi v košaro darujete živila za pomoč Ukrajini.

Premestitve duhovnikov

Kot je običajno v tem času, objavljamo celoten seznam letošnjih premestitev duhovnikov po slovenskih (nad)škofijah, ki jih je bilo več kot lani, nad 150; zlasti veliko jih je bilo v celjski škofiji (40) in, kot običajno, v ljubljanski nadškofiji (46).

Naš br. Marko Senica prihaja v naše konce: Marko je bil upravitelj Župnije Breznica. Sedaj je bil razrešen te službe ter imenovan za duhovnega pomočnika v Župnijah Lipoglav, Grosuplje in Polica. Bival bo v župnišču na Lipoglavu.

Duhovniki med mašo (slika je simbolična)

Seznam vseh premestitev je dostopen na spletni strani Tednika Družina.


ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. MATERIALNA POMOČ: V posebno košaro v cerkvi, kjer piše pomoč za Ukrajino, lahko darujete hrano, ki ima daljši rok trajanja in ni zaprta v stekleni embalaži.

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (znamenita Rotunda v Selu v Prekmurju, upravljajo kapucini iz Kančevec)

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

 • SVETE MAŠE ZUNAJ: Svete maše zunaj so ob lepem vremenu ob nedeljah ob 9.15 na travniku v Štepanji vasi in ob nedeljah ob 9.15 Bizoviku pred cerkvijo.

 • MAŠE V POČITNICAH MED TEDNOM od tega petka 1. julija do 31. avgusta bodo v Štepanji vasi samo zvečer ob 19.00. Zjutraj ob 8.00 med tednom ni svete maše.

• URADNE URE V POČITNICAH bodo v ponedeljek, torek, četrtek in petek po večerni maši in večernicah to je ob 19.50.

VABIMO VAS

• ŽEGNANJSKA NEDELJA v Štepanji vasi bo to nedeljo 31. julija pri maši ob 9.15. Sveta maša bo zunaj na travniku. Somaševanje bo vodil br. Marjan Marucelj, ki prihaja iz naše župnije. Po maši bo druženje in pogostitev. Lepo vabljeni.

Ta dan ne bo maše ob 10.30 v Štepanji vasi, maša v Bizoviku bo že ob 8.00. Pecivo za pogostitev po maši lahko prinesete še pred sveto mašo.

• ŽEGNANJSKA NEDELJA v Bizoviku bo v nedeljo, 7. avgusta. Slovesna maša bo ob 9.15. V primeru lepega vremena bo sveta maša zunaj. Mašo v Bizoviku na ta dan bo daroval br. Bernard Jauk, ki letos obhaja biserno mašo. Maše v Štepanji vasi bodo kot ob drugih nedeljah.

• Delovna akcija za ureditev okolice pred žegnanjsko nedeljo bo ta četrtek 4. avgusta ob 17.00 uri pri cerkvi v Bizoviku. Lepo vabljeni. Pecivo za pogostitev prinesite v Klančarjevo domačijo to soboto 6. avgusta od 19.00 do 20.00 ure, ali prihodnjo nedeljo pred sveto mašo.

• POČITNICE ZA MINISTRANTE bodo od 15. do 20. avgusta potekale v kapucinskem samostanu Arco di Trento ob Gardskem jezeru v Italiji.

• ROMANJE NA SVETE VIŠARJE ZA ŽUPNIJSKE SODELAVCE IN VSE OSTALE ŽUPLJANE

V soboto, 20. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7.15 iz Bizovika izpred Gasilskega doma in ob 7.30 iz Štepanje vasi izpred samostana. Povratek okrog 19. ure.

Lepo vabimo, da se prijavite pevci, sodelavci Karitas, mežnarji in vsi, ki čistite obe cerkvi. Župnijski sodelavci se prijavite v skupini, kjer sodelujete ali pa pri br. Mateju.

Župnijskim sodelavcem Bog povrni za vso pomoč v župniji. Ker bo gotovo ostalo še kaj prostih mest, se lahko ostali župljani za to romanje prijavite v župnijski pisarni v času uradnih ur.

Ob prijavi plačate 27 € za vožnjo in gondolo na Svete Višarje. Prispevek za kosilo, ki ga bomo imeli ob povratku nazaj, bomo pobirali na romanju.

• MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: V naši župniji imamo molitev za mir v Ukrajini vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi. Vabljeni, da v ta namen molite doma v vaših družinah. Še vedno vas vabimo, da v cerkvi v košaro darujete živila za pomoč Ukrajini.

• KRIŠTOFOVA NEDELJA je bila prejšnjo nedeljo. Še to nedeljo lahko zadaj v cerkvi v nabiralnik, kjer piše za MIVO oddaste svoj dar za vsak srečno prevožen kilometer. Ta vaš dar bo namenjen za vozila slovenskih misijonarjev. Bog povrni.

Premestitve duhovnikov

Kot je običajno v tem času, objavljamo celoten seznam letošnjih premestitev duhovnikov po slovenskih (nad)škofijah, ki jih je bilo več kot lani, nad 150; zlasti veliko jih je bilo v celjski škofiji (40) in, kot običajno, v ljubljanski nadškofiji (46).

Naš br. Marko Senica prihaja v naše konce: Marko je bil upravitelj Župnije Breznica. Sedaj je bil razrešen te službe ter imenovan za duhovnega pomočnika v Župnijah Lipoglav, Grosuplje in Polica. Bival bo v župnišču na Lipoglavu.

Duhovniki med mašo (slika je simbolična)

Seznam vseh premestitev je dostopen na spletni strani Tednika Družina.


ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. MATERIALNA POMOČ: V posebno košaro v cerkvi, kjer piše pomoč za Ukrajino, lahko darujete hrano, ki ima daljši rok trajanja in ni zaprta v stekleni embalaži.


Sveti oče med mašo za spravo v Kanadi: “Jezus nas vodi od poloma k upanju in ozdravljenju.”

Med darovanjem

Sveti oče se je med homilijo v narodnem svetišču Sv. Ane v bližini Quebeca zaustavil predvsem ob evangeljskem odlomku o emavških učencih. Poudaril je, da je njuna pot, ki bi jo lahko poimenovali »od poloma k upanju«, podoba naše osebne poti in poti Cerkve.

V četrtek, 28. julija, dopoldan po lokalnem času se je papež Frančišek iz Quebeca odpravil v 35 kilometrov oddaljeni kraj Sainte-Anne-de-Beaupré, kjer se nahaja najstarejše romarsko svetišče v Severni Ameriki. V narodnem svetišču, posvečenem sveti Ani, zavetnici Kanade, ki ga vsako leto obišče skoraj milijon romarjev, je vodil sveto mašo za spravo.

Homilija papeža Frančiška pri maši za spravo v Kanadi 

28. 7. 2022

Pot emavških učencev na koncu Lukovega evangelija je podoba naše osebne poti in poti Cerkve. Na poti življenja in življenja vere, ko uresničujemo sanje, načrte, pričakovanja in upanja, ki živijo v naših srcih, naletimo tudi na svoje šibkosti in slabosti, doživljamo poraze in razočaranja ter včasih ostanemo ujetniki občutka neuspeha, ki nas hromi. Evangelij nam oznanja, da prav v tistem trenutku nismo sami: Gospod nam prihaja naproti, nam stoji ob strani, hodi po isti poti kot mi z diskretnostjo nežnega popotnika, ki želi ponovno odpreti naše oči in nam znova razvneti srce. In ko polom dá prostor srečanju z Gospodom, se življenje ponovno rodi v upanje in lahko se spravimo: s seboj, s svojimi brati, z Bogom.

Sledimo poti, ki bi jo lahko poimenovali ‘od poloma k upanju’.

V srcu teh dveh učencev se po Jezusovi smrti naseli predvsem močan občutek poloma. Z navdušenjem sta sledila sanjam. V Jezusa sta položila vsa svoja upanja in želje. Sedaj, po sramotni smrti na križu, obrneta hrbet Jeruzalemu, da bi se vrnila domov, da bi živela tako kot prej. Njuna pot je pot povratka, kakor da bi hotela pozabiti izkušnjo, ki je napolnila njuni srci z grenkobo; Mesija, ki je bil kot zločinec usmrčen na križu. Domov se vračata potrta, bila sta »žalostna« (Lk 24,17): pričakovanja, ki sta jih gojila, so se razblinila; upanje, v katero sta verjela, se je razblinilo; sanje, ki sta jih želela uresničiti, so se spremenile v razočaranje in grenkobo.

To je izkušnja, ki zadeva tudi naše življenje in duhovno pot, vedno kadar smo primorani zmanjšati svoja pričakovanja in se soočiti z dvoumnostjo resničnosti, z nejasnostmi življenja in s svojimi slabostmi. To se nam zgodi vsakič, ko naši ideali naletijo na razočaranja življenja in ko naši nameni zaradi naših slabosti niso upoštevani; ko gojimo dobre načrte, a jih potem ne moremo uresničiti (prim. Rim 7,18); ko v svojih dejavnostih ali odnosih prej ali slej doživimo kakšen poraz, napako, neuspeh ali padec; ko vidimo, da propade nekaj, v kar smo verjeli ali za kar smo se trudili, ko se počutimo potlačeni zaradi svojih grehov in občutkov krivde.

In to se zgodi Adamu in Evi, kakor smo slišali v prvem berilu: njun greh ju ni oddaljil le od Boga, ampak tudi sta se tudi medsebojno oddaljila: edino, kar uspeta, je to, da obtožujeta drug drugega. To vidimo tudi pri emavških učencih, ki zaradi bolečine ob tem, ko sta videla, da je Jezusov projekt propadel, dajeta prostor samo neplodni razpravi. To se lahko zgodi tudi v življenju Cerkve, skupnosti Gospodovih učencev, ki jo predstavljata učenca iz Emavsa. Čeprav je Cerkev skupnost Vstalega, se lahko včasih znajde, da blodi izgubljena in razočarana zaradi pohujšanja zla in nasilja na Kalvariji. Skupnost takrat ne more storiti nič drugega, kot da se oklepa občutka poloma in se sprašuje: kaj se je zgodilo? Zakaj se je zgodilo? Kako se je to lahko zgodilo?

Papež med homilijo

Bratje in sestre, to so vprašanja, ki si jih zastavlja vsak izmed nas; prav tako so pereča vprašanja, ki odmevajo v srcu te romarske Cerkve v Kanadi na naporni poti ozdravljenja in sprave. Tudi mi se spričo pohujšanja zla in Kristusovega telesa, ranjenega v telesu naših domorodnih bratov in sester, pogrezamo v grenkobo in čutimo težo neuspeha. Dovolite mi torej, da se duhovno združim s številnimi romarji, ki tukaj hodijo po »Svetih stopnicah«, ki spominjajo na tiste, po katerih se je Jezus povzpel v Pilatov pretorij; in da vas kot Cerkev spremljam pri teh vprašanjih, ki izhajajo iz srca, polnega bolečine: zakaj se je vse to zgodilo? Kako se je to lahko zgodilo v skupnosti tistih, ki sledijo Jezusu?

Vendar pa moramo biti tukaj pozorni na skušnjavo bega, ki je prisotna v učencih iz evangelija: da bi se vrnila nazaj, pobegnila s kraja, kjer so se zgodili dogodki, jih poskušala odstraniti, poiskati »miren kraj«, kot je Emavs, da bi pozabila. Ob življenjskih polomih ni hujšega kot da pred njimi pobegnemo, da se nam ne bi bilo potrebno soočiti z njimi. To je sovražnikova skušnjava, ki ogroža našo duhovno pot in pot Cerkve: hoče nas prepričati, da je polom dokončen; hoče nas ohromiti v grenkobi in žalosti, nas prepričati, da ni več mogoče ničesar storiti in da zato ni vredno iskati poti za nov začetek.

Evangelij pa nam razodeva, da prav v situacijah razočaranja in bolečine, prav kadar osupli doživljamo nasilje zla in sramoto krivde, ko reka našega življenja presahne v grehu in polomu, ko smo oropani vsega in se nam zdi, da nimamo ničesar več, prav tam nam Gospod pride naproti in hodi z nami. Na poti v Emavs se diskretno približa, da bi spremljal resignirane korake teh žalostnih učencev. In kaj naredi? Ne ponudi splošnih besed spodbude ali lahkotnih tolažb, ampak z razkrivanjem skrivnosti svoje smrti in vstajenja v svetih spisih osvetljuje njuno zgodovino in dogodke, ki sta jih doživela. Tako jima odpre oči za nov pogled na stvari. Tudi mi, ki v tej baziliki obhajamo evharistijo, lahko na novo preberemo številne zgodovinske dogodke. Na tem mestu so bila v preteklosti tri svetišča; in bili so tisti, ki niso bežali pred težavami, še naprej so sanjali kljub lastnim in tujim napakam; niso dopustili, da bi jih premagal uničujoč požar pred stotimi leti in so s pogumom in ustvarjalnostjo zgradili to svetišče. Tisti, ki sodelujejo pri evharistiji na bližnjih Abrahamovih ravninah, lahko zaznajo tudi duha tistih, ki se niso pustili zasužnjiti sovraštvu vojne, uničenju in bolečini, ampak so znali znova načrtovati mesto in državo.

Svetišče Svete Ane

Nazadnje Jezus pred emavškima učencema razlomi kruh, jima ponovno odpre oči in se pokaže kot Bog ljubezni, ki daruje življenje za svoje prijatelje. Na ta način jima pomaga, da se z veseljem ponovno odpravita na pot, da začneta na novo, da preideta od poloma k upanju. Bratje in sestre, Gospod želi enako storiti z vsakim izmed nas in s svojo Cerkvijo. Kako je mogoče ponovno odpreti naše oči, kako lahko naše srce še vedno gori v nas zaradi evangelija? Kaj storiti, ko nas pestijo različne duhovne in materialne preizkušnje, ko iščemo pot k pravičnejši in bolj bratski družbi; ko si želimo opomoči od razočaranj in utrujenosti, ko upamo, da bomo ozdravili rane iz preteklosti ter se spravili z Bogom in drug z drugim?

Obstaja samo ena pot: to je Jezusova pot, pot, ki je Jezus (prim. Jn 14,6).

Verujmo, da Jezus spremlja našo pot, dopustimo, da nas On sreča; dopustimo, da njegova Beseda interpretira zgodovino, ki jo živimo kot posamezniki in kot skupnost, ter nam pokaže pot ozdravljenja in sprave; skupaj v veri lomimo evharistični kruh, da bi ob tej oltarni mizi ponovno odkrili, da smo ljubljeni otroci Očeta, poklicani, da bi bili vsi bratje. Ko Jezus razlomi kruh, potrdi, kar so učenci že prejeli kot pričevanje od žena in česar niso hoteli verjeti: da je vstal! V tej baziliki, kjer se spominjamo Marijine matere in kjer je tudi kripta, posvečena Brezmadežnemu spočetju, moramo poudariti vlogo, ki jo je Bog želel dati ženam v svojem načrtu zveličanja. Sveta Ana, Devica Marija, žene velikonočnega jutra nam kažejo novo pot sprave: materinska nežnost tolikih žena nas lahko spremlja – kot Cerkev – k ponovno plodnim časom, v katerem lahko pustimo za seboj toliko nerodovitnosti in smrti ter v središče ponovno postavimo Jezusa, vstalega Križanega.

Verniki med mašo

V središče vprašanj, naporov, ki jih nosimo v sebi ter pastoralnega življenja ne smemo postaviti sebe in svojega neuspeha, ampak moramo postaviti Njega, Gospoda Jezusa. V središče vsega postavimo njegovo Besedo, ki osvetljuje dogodke in nam vrača oči, da vidimo delujočo navzočnost Božje ljubezni in možnost dobrega tudi v navidezno izgubljenih situacijah; postavimo v središče Kruh evharistije, ki ga Jezus tudi danes lomi za nas, da bi delil svoje življenje z našim, da bi objel naše slabosti, podpiral naše utrujene korake in nam dal ozdravljenje srca. In da bi mogli spravljeni z Bogom, z drugimi in s seboj tudi mi postati sredstvo sprave in miru v družbi, v kateri živimo.

Gospod Jezus, naša pot, naša moč in naša tolažba, nate se obračamo kakor emavška učenca: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre.« (Lk 24,29). Ostani z nami, Gospod, ko upanje zatone in se spusti temna noč razočaranja. Ostani z nami, kajti s teboj, Jezus, se smer poti spremeni in iz slepih ulic nezaupanja se ponovno rodi osuplost veselja. Ostani z nami, Gospod, kajti s teboj se noč žalosti spremeni v sijoče jutro življenja. Preprosto recimo: Ostani z nami, Gospod, kajti če hodiš ob nas, se polom odpre upanju na novo življenje. Amen.

Vir: Vatican News

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (Sveti Ožbolt v Stržišču pod Črno prstjo), Vatican News (papež Frančišek v Kanadi), Johann Jaritz – Lastno delo; licenca CC BY-SA 3.0 (Svete Višarje)

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

SVETE MAŠE ZUNAJ: Svete maše zunaj so ponovno ob lepem vremenu ob nedeljah ob 9.15 na travniku v Štepanji vasi in ob nedeljah ob 9.15 Bizoviku pred cerkvijo.

ODPRAVA OMEJITVENIH UKREPOV PROTI COVID-19 V CERKVAH (31. 5. 2022)

Ministrstvo za kulturo RS je 31. maja 2022 obvestilo Slovensko škofovsko konferenco, da je Vlada RS z 31. majem 2022 odpravila vse omejitve iz področja omejevanja širjenja bolezni COVID-19. S tem so odpravljeni vsi še preostali ukrepi znotraj verskih objektov (razkuževanje rok in razdalja med osebami).

IZ NAŠE ŽUPNIJE

• PRVO SVETO OBHAJILO v Bizoviku je bilo v soboto 4. junija ob 9.00 uri. Prvo sveto obhajilo je prejelo osem prvoobhajancev. Prvo sveto obhajilo v Štepanji vasi je bilo v soboto 4. junija ob 11.15. Prvo sveto obhajilo je prejelo 12 prvoobhajancev. Prvoobhajance priporočamo v vaše molitve. Iskrena hvala vsem, ki ste pomagali pri obeh slovesnosti.

• ZAHVALA: Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali pri pripravi praznovanja 60 letnice naše župnije, ki smo jo obhajali ob koncu maja. Hvala vsem, ki ste uredili cerkev. Hvala pevcem, ministrantom in ostalim bogoslužnim sodelavcem. Iskrena hvala Bizoviškim gasilcem, ki ste postavili oba šotora in poskrbeli za kosilo. Vsem Bog povrni.

• ZAHVALA: Iskreno se zahvaljujemo Urši Šega, ki je na novo oblikovala nova tiskana oznanila, ki jih lahko dobite zadaj v cerkvi.

PRIJAVNICA ZA ORATORIJ – OD 27. 6. DO 1. 7. 2022

Letos se bomo na oratoriju srečali s sv. Ignacijem Lojolskim, neustrašnim vitezom, ki je tudi ustanovil Družbo Jezusovo – Jezuite. Skozi Ignacijevo zgodbo, igre, kateheze, delavnice in molitev bomo spoznali vrednote: neustrašnost, razločevanje, romanje, šolanje in služenje.

Oratorij bo potekal od ponedeljka, 27. 6., do petka, 1. 7. 2022, ko bomo aktivnosti zaključili s skupno sveto mašo.

Program je namenjen otrokom, ki letos zaključujejo 1. – 7. razred osnovne šole.

Prijave so odprte do nedelje, 5. 6. 2022.

Prijavite se na tej povezavi

VABIMO VAS

• MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: V naši župniji imamo molitev za mir v Ukrajini vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi. Vabljeni, da v ta namen molite doma v vaših družinah. Še vedno vas vabimo, da v cerkvi v košaro darujete živila za pomoč Ukrajini.

• SKLEP VEROUČNEGA LETA bo v nedeljo 5. junija. Spričevala bomo delili pri maši ob 9.00 v Bizoviku in pri maši ob 10.30 v Štepanji vasi.

• ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA za skavtsko hišo bo potekalo v soboto 11. junija in nedeljo 12. junija. Kontejner za papir bo stal pred cerkvijo v Štepanji vasi. Že vnaprej hvala za sodelovanje.

• ZAHVALNA MAŠA OB 50 LETNICI VRTCA NAZARET: Ta petek 10. junija 2022 bo ob 16.30 na župnijskem travniku v Štepanji vasi zahvalna sv. maša; daroval jo bo br. Stane Bešter, kapucin, ob somaševanju ostalih duhovnikov. Lepo vabljeni.

• SKLEP SKAVTSKEGA LETA bo v nedeljo 12. junija pri sveti maši v Štepanji vasi. Kot običajno bo ob lepem vremenu sveta maša zunaj na travniku, ob slabem vremenu pa v cerkvi. Letos naši skavti praznujejo 30 let svojega delovanja.

• KAŽARSKA KAVICA: srečanje za starejše bo v sredo, 15. junija, ob 10. uri pri Klančarjevi domačiji v Bizoviku. Lepo vabljeni.

• SLOVESNI IN ZAPOVEDANI PRAZNIK SVETEGA REŠNJEGA TELESA bo v četrtek, 16. junija. Glavna slovesnost s TELOVSKO PROCESIJO bo ob 19.00. V primeru lepega vremena bo ta sveta maša zunaj na travniku. K večerni maši in procesiji vabljeni iz vse župnije in iz vseh skupin. Maši dopoldne sta: v Štepanji vasi ob 8.00, v Bizoviku ob 9.15.

• DEKANIJSKO SREČANJE DRUŽIN bo v nedeljo 19. junija ob 15. uri pri cerkvi v Šentjakobu. 15. maja smo praznovali svetovni dan družine, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 1993 in s tem želela povečati zavedanje družbe o pomenu družine. V Cerkvi pa se v tem času izteka leto družine, ki ga je papež razglasil lani ob prazniku sv. Jožefa. Končalo se bo s svetovnim srečanjem družin v Rimu od 22. do 26. junija. V tem tednu se bo tudi papež v Rimu srečal s predstavniki družin z vsega sveta.

Papež Frančišek je že prej za svetovno srečanje družin izbral geslo: »Družinska ljubezen: poklicanost in pot svetosti«. V tem geslu se skrivata naslova papeževe okrožnice, Radost ljubezni in apostolske spodbude o poklicanosti vseh k svetosti Veselite in radujte se. S tem je jasno nakazal željo, da se družine še enkrat poglobijo v sporočilo teh dveh okrožnic predvsem s tega vidika, kako živeti družinsko ljubezen kot poklicanost in kot pot svetosti v vsakdanjem življenju.

Srečanje družin naše dekanije Ljubljana Moste – Polje bo v nedeljo 19. junija ob 15.00 v župniji Sveti Jakob ob Savi. V cerkvi bo predavanje profesorja dr. Stanka Gerjolja za starše. Za otroke pa bodo naši skavti pripravili program na igrišču. Po dobri uri se bomo skupaj odpravili na Oljsko goro, kjer bomo imeli skupno molitev ter prejeli blagoslov. Srečanje bomo zaključili do 18. ure. Družine in posamezniki lepo povabljeni!

• VEČER Z dramskim igralcem GREGORJEM ČUŠINOM, ki ja ta četrtek odpadel bo, v ponedeljek 20. junija ob 19.30, v cerkvi v Štepanji vasi. Lepo vabljeni.

• ROMANJE ZA ŽUPNIJSKE SODELAVCE NA SVETE VIŠARIJE bo predvidoma v SOBOTO 20. avgusta. Ker bo na avtobusu gotovo še kaj prostih mest, se boste lahko pridružili še ostali. Več informacij bo objavljeno v kratkem. Vsem župnijskim sodelavcem Bog povrni za vso pomoč v župniji.

VRTEC NAZARET PRAZNUJE 50 LET DELOVANJA

V kroniki Marijinih sester beremo, da je 1. septembra 1971 s. Kolumba Pugelj v Štepanji vasi začela z varstvom otrok. Tako je to leto za sestre in za vrtec zelo pomembno leto, saj se spomin-jamo petdesetletnice neprekinjenega dela z otroki, danes poznanega kot Vrtec Nazaret.

Vabimo vas, da z nami praznujete in se veselite prehojene poti tudi tako, da se udeležite dogodkov, ki jih ob tej priložnosti pripravljamo.

• ZAHVALNA MAŠA: V petek 10. junija 2022 bo ob 16.30 na vrtčevskem igrišču zahvalna sv. maša; daroval jo bo br. Stane Bešter, kapucin, ob somaševanju ostalih duhovnikov.

• KONCERT: V sredo, 15. junija 2022 ob 18.00, bo v dvorani Hrušica koncert, na katerem bodo nastopili otroci, ki so obiskovali Vrtec Nazaret.

• RAZSTAVA: Od ponedeljka 13. do nedelja 19. junija 2022 bo v dvorani župnijskega doma, Mekinčeva ulica 3, razstava, ki bo prikazovala prehojeno pot Vrtca Nazaret od začetkov do danes. Otvoritev razstave bo v ponedeljek 13. 6. ob 16.00 uri. Razstava bo odprta od torka 14. junija do petka 17. junija od 15.00 do 16.00.

Prisrčno vabljeni: Marijine sestre in kolektiv Vrtca Nazaret, s. Zdenka Prevolšek, direktorica, s. Petra Anica Mohorko, pedagoška vodja


MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!


ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:

  • Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
  • Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
  • Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.

KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:

  • suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
  • higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice.

PAPEŽ FRANČIŠEK ZA BINKOŠTI: SVETI DUH JE BOŽJA MOČ, KI SPREMINJA SVET

Sveti Duh je Božja moč, ki spreminja svet

»Prvo berilo prihod Svetega Duha na binkošti primerja s šumom silovitega viharja (Apd 2,2). Kaj nam pove ta podoba? Silovit vihar nas spominja na veliko moč, vendar pa le-ta ni sama sebi namen: gre za moč, ki spreminja stvarnost. Veter namreč prinaša spremembo: tople tokove, kadar je mrzlo, hladne, kadar je vroče, dež, kadar je suša … Tudi Sveti Duh, na popolnoma drugi ravni, dela tako: On je Božja moč, ki spreminja svet. Na to nas je spomnila Pesem slednica: Duh je “v hudem trudu mir; tolažba v žalosti”; in zato ga prosimo: “Duši madeže izmij, kar je súho, spet zalij in ozdrávi rane vse!” On vstopa v situacije in jih preoblikuje; spreminja srca in spreminja dogodke.

Sveti Duh spreminja srca

Spreminja srca. Jezus je rekel svojim apostolom: “Prejeli boste moč Svetega Duha … in boste moje priče”. (Apd 1,8) In prav tako se je zgodilo: tiste učence, ki so bili prej prestrašeni in so se skrivali za zaprtimi vrati tudi po Učiteljevem vstajenju, Sveti Duh preoblikuje. Kakor pravi Jezus v današnjem evangeliju, “so pričevali zanj” (prim. Jn 15,27). Če so bili prej neodločni, postanejo pogumni in gredo iz Jeruzalema na skrajne konce sveta. Ko je bil Jezus med njimi, so bili prestrašeni, zdaj so brez Njega neustrašni, saj je Duh spremenil njihova srca.

Duh ohranja srce mlado

Duh odpravlja ovire v srcih, ki so zapečatena s strahom. Premaga upiranja. Tistemu, ki se zadovolji s povprečnostjo, predoča dar zanosa. Razširja zaprta srca. Spodbuja k služenju tistega, ki se prepušča lagodnosti. Tistega, ki misli, da je dosegel svoj cilj, spodbuja k hoji. Tistemu, ki je okužen z mlačnostjo, pomaga sanjati. To je sprememba srca. Mnogi obljubljajo obdobja sprememb, nove začetke, izjemne prenove, vendar pa nas izkušnja uči, da noben zemeljski poskus spreminjanja stvari ne more popolnoma zadovoljiti človeškega srca. Sprememba Duha je drugačna: ne preobrazi življenja okoli nas, ampak spreminja naše srce; ne osvobaja nas naših težav nenadoma, ampak nas osvobaja znotraj, da se moremo z njimi soočiti; ne da nam vsega takoj, ampak nam pomaga, da hodimo polni zaupanja, ne da bi se kadarkoli naveličali življenja. Duh ohranja srce mlado. Mladost kljub vsem prizadevanjem, da bi jo podaljšali, prej ali slej mine; Duh pa je tisti, ki preprečuje edino nezdravo staranje, tisto notranje. In kako to stori? Tako, da prenavlja srce, ga spreminja iz grešnega v tistega, ki mu je bilo odpuščeno. To je velika sprememba: iz krivcev nas naredi za pravične in tako se vse spremeni, saj iz sužnjev greha postanemo svobodni; iz sužnjev sinovi, iz škartiranih dragoceni, iz razočarancev polni upanja. Tako Sveti Duh stori, da se ponovno rodi veselje, tako stori, da v srcu cveti mir.

Duh je tisti, ki oživlja

Danes se torej naučimo, kaj storiti, ko potrebujemo resnično spremembo. Kdo izmed nas je ne potrebuje? Posebej takrat, ko smo na tleh, ko se trudimo pod težo življenja, ko nas naše slabosti pritiskajo k tlom, ko je težko iti naprej in se zdi nemogoče ljubiti. Takrat bi potrebovali močno “krepčilo”: to je On, Božja moč. On je tisti, ki, kakor izpovedujemo v veroizpovedi, “oživlja”. Kako dobro bi nam delo, če bi vsak dan vzeli to življenjsko krepčilo! Če bi vsak dan, ko se zbudimo, rekli: “Pridi, Sveti Duh, pridi v moje srce, pridi v moj dan.”

Duh spreminja dogodke

Duh, po srcih, spreminja dogodke. Kakor veter verje kjerkoli, tako On dosega tudi najbolj nepredvidene situacije. V Apostolskih delih, kjer je Duh protagonist, smo priče nenehni dinamičnosti, ki je polna presenečenj. Ko apostoli ne pričakujejo, jih Sveti Duh pošlje k poganom. Odpira nove poti, kakor v prizoru, ki opisuje diakona Filipa. Duh ga je spodbudil, da je šel k zapuščeni cesti, ki pelje iz Jeruzalema v Gazo – kako žalostno zveni danes to ime! Naj Duh spremeni srca in dogodke ter prinese mir v Sveto deželo. – Na tisti cesti Filip pridiga etiopskemu dvorjanu in ga krsti; zatem ga Duh vodi v Azoto, nato v Cezarejo: vedno v nove situacije, da bi širil novost Boga. Potem je Pavel, ki “zavezan Duhu” (Apd 20,22) potuje do skrajnih meja, prinaša evangelij ljudstvom, ki jih ni nikoli videl. Kadar je Duh, se vedno nekaj dogaja, kadar veje On, ni nikoli brezvetrja.

Cerkev je vedno mlada Nevesta, v katero je Gospod na smrt zaljubljen

Ko gre življenje naših skupnosti skozi obdobja “mlahavosti”, kjer se ima raje domače zatišje kakor novost Boga, gre za slabo znamenje. Pomeni, da se išče zatočišče pred vetrom Duha. Kadar se živi za samoohranitev in se ne gre k tistim, ki so daleč, to ni lepo znamenje. Duh veje, vendar pa mi spuščamo jadra. In vendar smo ga tolikokrat videli delati čudovite stvari. Pogosto je Duh prav v najtemnejših obdobjih zbudil najsvetlejšo svetost! On je duša Cerkve, vedno znova jo oživlja z upanjem, napolnjuje z veseljem, oplaja z novostjo, ji podarja poganjke življenja. Tako kot takrat, ko se v družini rodi otrok: zameša urnike, prikrajša za spanec, vendar pa prinaša veselje, ki prenavlja življenje, ga priganja naprej, da se razširi v ljubezni. Duh v Cerkev prinaša t.i. “okus otroštva”. Preko njegovega delovanja se neprenehoma dogajajo prerorenja. Poživlja začetno ljubezen. Duh spominja Cerkev, da je kljub stoletjem svoje zgodovine vedno dvajsetletnica, mlada Nevesta, v katero je Gospod na smrt zaljubljen. Ne naveličajmo se torej vabiti Svetega Duha v naša okolja, ga klicati preden začnemo s svojimi dejavnostmi: “Pridi, Sveti Duh!”

Sila Duha je hkrati centripetalna in centrifugalna

On bo prinesel svojo moč spremembe, edinstveno silo, ki je tako rekoč istočasno centripetalna in centrifugalna. Je centripetalna, oziroma vleče proti središču, ker deluje v notranjosti srca. Prinaša enost v razdrobljenost, mir v bridkostih, moč v skušnjavah. Na to spominja Pavel v drugem berilu, ko piše, da je sad Duha veselje, mir, zvestoba, samoobvladanje (prim. Gal 5,22). Duh podarja zaupnost z Bogom, notranjo moč, da gremo naprej. Vendar pa je On hkrati tudi centrifugalna sila, oziroma potiska navzven. Tisti, ki vodi v središče, je isti, ki pošilja na periferijo, proti vsakršni človeški periferiji. On, ki nam razodeva Boga, nas spodbuja, naj gremo k bratom. Pošilja nas, dela nas za priče in zato vliva – še piše Pavel – ljubezen, dobrotljivost, krotkost. Le v Duhu Tolažniku izrekamo besede življenja in resnično spodbujamo druge. Kdor živi po Duhu, je v tej duhovni napetosti: istočasno je iztegnjen k Bogu ter k svetu

Pridi, Sveti Duh, spremeni nas od znotraj in prenovi obličje zemlje

Prosimo ga, da bi bili takšni. Sveti Duh, silovit Božji veter, vej nad nami. Vej v naših srcih in daj nam dihati Očetovo nežnost. Vej nad Cerkvijo in jo priganjaj, naj gre vse do skrajnih meja, da ne bi prinašala ničesar drugega kot Tebe, saj jo nosiš Ti. Vej nad svetom tenkočutno toplino miru in sveže okrepčilo upanja. Pridi, Sveti Duh, spremeni nas od znotraj in prenovi obličje zemlje. Amen.

Vir: Vatikan News

br. Matej Štravs

Foto: Lojze Mušič (fotografije s praznovanja 60-letnice), Aleš Čerin (cerkev Sv. Marka v Spodnjih Danjah)

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

NOVA COVID NAVODILA ZA NAŠO ŽUPNIJO

RAZKUŽEVANJE ROK: Pri vstopu v cerkev si obvezno razkužite roke.

NOŠENJE MASK V CERKVI: Na podlagi spodnjih navodil slovenskih škofov toplo priporočamo, da v obeh cerkvah v naši župniji še nosite maske, ker sta naši cerkvi majhni.

Za ostala področja veljajo spodnja navodila škofov, ki so objavljena tukaj.

SVETE MAŠE ZUNAJ: Ob lepem vremenu imamo svete maše zunaj ob nedeljah ob 9.15 na župnijskem travniku v Štepanji vasi in ob 9.15 na trgu pred cerkvijo v Bizoviku.

DUHOVNA OBNOVA OB 60-LETNICI ŽUPNIJE: ŠTEFANOVIH 60 – Z VESELJEM ZVESTI KRISTUSU

23. maj – 2. junij

Prvega januarja letos je poteklo 60 let od ustanovitve naše župnije. Ob tej priložnosti bomo v naši župniji zadnji teden v maju pripravili duhovno obnovo, ki bo sestavljena iz naslednjih dogodkov:

• PEŠ ROMANJE NA RAKOVNIK
Zaradi slabe vremenske napovedi peš romanja na Rakovnik ne bo. Bo pa to soboto 28. 5. ob 10.30 na Rakovniku sveta maša, h kateri pridite z lastnimi prevozi. Če kdo nima prevoza se lahko obrne brate kapucine. Lepo vabljeni, da se udeležite te svete maše.

• SLOVESNA SVETA MAŠA V NEDELJO 29. MAJA OB 9.15 V ŠTEPANJI VASI. ČE BO VREME PRIMERNO BO SVETA MAŠA NA ŽUPNIJSKEM TRAVNIKU. V PRIMERU SLABEGA VEMENENA BO MAŠA V CERKVI.

Somaševanje bo vodil br. Luka Modic.
Pri maši bodo peli združeni pevci iz vseh zborov v župniji.
Po maši bo druženje in kosilo za vse, ki ga bodo pripravili Bizoviški gasilci. Pred cerkvijo bo postavljen večji šotor, ker bo potekala pogostitev.

Ta dan zato ne bo svete maše ob 10.30 v Štepanji vasi, prav tako Bizoviku ne bo svete maše ob 9.15. Zato vse vabimo, da se ta dan udeležite svete maše ob 9.15 v Štepanji vasi.

Vsi prav lepo povabljeni na kosilu po sveti maši.

• VEČER Z GREGORJEM ČUŠINOM ta  četrtek 2. junija ob 19.30 v cerkvi sv. Štefana v Štepanji vasi ODPADE IN JE PRESTAVLJEN NA PONEDELJEK 20. JUNIJA OB 19.30 (v cerkvi v Štepanji vasi).  Hvala za razumevanje.

IZ NAŠE ŽUPNIJE

• SVETE MAŠE ZUNAJ: Svete maše zunaj so ponovno ob lepem vremenu ob nedeljah ob 9.15 na travniku v Štepanji vasi in ob nedeljah ob 9.15 Bizoviku pred cerkvijo.

• SINODA 2021-2023: Še to nedeljo po maši boste pri izhodu iz cerkve lahko dobili poseben delovni list o sinodi, ki poteka v vesoljni cerkvi. Vabljeni, da se po družinah pogovorite ob tem delovnem listu in pošljete zapisnik s svojimi predlogi do konca maja na pastoralno službo na sledeči naslov sinoda.lj@rkc.si. Vsa gradiva v elektronski obliki najdete tudi na sledečem naslovu, kjer lahko izbirate med 11. različnimi temami.

• NABIRKA ZA OBNOVO SKLADIŠČA NAŠE ŽUPNIJSKE KARITAS je bila prejšnjo nedeljo. Zbralo se je 974,67 €. Bog povrni.

Na naši župnijski karitas razdelimo blizu 30 ton hrane na leto. Naša župnijska karitas je imela skladišče za hrano v leseni garaži na prostoru, kjer je sedaj zgrajena hiša, v kateri bo sedež slovenskih skavtov. To skladišče smo zaradi gradnje hiše morali podreti. Poleg tega lesena garaža ni bila najbolj primerna za skladiščenje (previsoka ali prenizka temperatura) in bi bilo v vsakem primeru potrebno najti drugo rešitev. Sedaj smo se odločili, da bomo hrano skladiščili v eni od sob v pritličju naše hiše Karitas. Da bo prostor zdržal večje količine hrane, bomo pod tem prostorom v kleti naredili ustrezno podporo. Obenem bomo z strani balkona razširili vrata, da bomo v prostor lahko dostavili cele palete hrane.

Pred hišo Karitas bomo razširili pot in naredili širša drsna vrata iz strani Mekinčeve ulice, da bo tovornjak lahko hrano pripeljal do vhoda v skladišče. Ta dela se bodo izvedla v letošnjem poletju. Prav tako bomo poleg hiše Karitas naredili tudi leseno skladišče za potrebe naših skavtov iz stega Ljubljana 4.

PRIJAVNICA ZA ORATORIJ – OD 27. 6. DO 1. 7. 2022

Letos se bomo na oratoriju srečali s sv. Ignacijem Lojolskim, neustrašnim vitezom, ki je tudi ustanovil Družbo Jezusovo – Jezuite. Skozi Ignacijevo zgodbo, igre, kateheze, delavnice in molitev bomo spoznali vrednote: neustrašnost, razločevanje, romanje, šolanje in služenje.

  • Oratorij bo potekal od ponedeljka, 27. 6., do petka, 1. 7. 2022, ko bomo aktivnosti zaključili s skupno sveto mašo.
  • Program je namenjen otrokom, ki letos zaključujejo 1. – 7. razred osnovne šole.
  • Prijave so odprte do nedelje, 5. 6. 2022.

Prijavite se na tej povezavi

VABIMO VAS

• MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: V naši župniji imamo molitev za mir v Ukrajini vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi. Vabljeni, da v ta namen molite doma v vaših družinah. Še vedno vas vabimo, da v cerkvi v košaro darujete živila za pomoč Ukrajini.

• SKLEP ŠMARNIC bo v torek 31. maja ob pri maši ob 19.00 v Štepanji vasi in v Bizoviku. Otroci bodo po maši dobili nagrado.

• SESTANEK ZA STARŠE VSEH BIRMANCEV bo v torek 31. maja ob 20. 15 uri v 2. nadstropju župnijskega doma (kuhinja).

• CELODNEVNO ČEŠČENJE IN SLAVILNA ADORACIJA NA PRVI PETEK: Na prvi petek 3. junija bo v župnijski cerkvi celodnevno češčenje za mir v Ukrajini in za blagoslov v naših življenjih. Češčenje bo od 8.30 do 19.00. Vabimo tudi posameznike, ki bi čez dan kakšno uro molili pred Najsvetejšim. Javite se br. Mateju.
Češčenje ob živi slavilni glasbi bo ta dan tudi ob 20.00 do 21.00 uri. Nato bo sledila še tiha molitev od 21.00 do 21.30 ure. Vabimo glasbenike, ki bi bili pripravljeni pomagati pri slavilnem večeru. Lepo vabljeni.
• PRVO SVETO OBHAJILO v Bizoviku bo to soboto 4. junija ob 9.00 uri, prvo sveto obhajilo v Štepanji vasi bo to soboto ob 11.15. uri. Vabljeni. Prvoobhajance priporočamo v vaše molitve.

• SKLEP VEROUČNEGA LETA bo v nedeljo 5. junija. Spričevala bomo delili pri maši ob 9.00 v Bizoviku in pri maši ob 10.30 v Štepanji vasi.

• PRVO SVETO OBHAJILO v naši župniji bo to soboto 4. junija dopoldne ob 9.00 v Bizoviku in isti dan ob 11.15 v Štepanji vasi. V Bizoviku bo sveta maša za prvo obhajilo v primeru lepega vremena zunaj, ob slabem vremenu pa v cerkvi. V Štepanji vasi bo prvo sveto obhajilo potekalo v Cerkvi.

• ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA za skavtsko hišo bo potekalo v soboto 11. junija in nedeljo 12. junija. Kontejner za papir bo stal pred cerkvijo v Štepanji vasi. Že vnaprej hvala za sodelovanje.

• SKLEP SKAVTSKEGA LETA bo v nedeljo 12. junija pri sveti maši v Štepanji vasi.

• DEKANIJSKO SREČANJE DRUŽIN bo v nedeljo 19. junija ob 15. uri pri cerkvi v Šentjakobu. 15. maja smo praznovali svetovni dan družine, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 1993 in s tem želela povečati zavedanje družbe o pomenu družine. V Cerkvi pa se v tem času izteka leto družine, ki ga je papež razglasil lani ob prazniku sv. Jožefa. Končalo se bo s svetovnim srečanjem družin v Rimu od 22. do 26. junija. V tem tednu se bo tudi papež v Rimu srečal s predstavniki družin z vsega sveta.

Papež Frančišek je že prej za svetovno srečanje družin izbral geslo: »Družinska ljubezen: poklicanost in pot svetosti«. V tem geslu se skrivata naslova papeževe okrožnice, Radost ljubezni in apostolske spodbude o poklicanosti vseh k svetosti Veselite in radujte se. S tem je jasno nakazal željo, da se družine še enkrat poglobijo v sporočilo teh dveh okrožnic predvsem s tega vidika, kako živeti družinsko ljubezen kot poklicanost in kot pot svetosti v vsakdanjem življenju.

Srečanje družin naše dekanije Ljubljana Moste – Polje bo v nedeljo 19. junija ob 15.00 v župniji Sveti Jakob ob Savi. V cerkvi bo predavanje profesorja dr. Stanka Gerjolja za starše. Za otroke pa bodo naši skavti pripravili program na igrišču. Po dobri uri se bomo skupaj odpravili na Oljsko goro, kjer bomo imeli skupno molitev ter prejeli blagoslov. Srečanje bomo zaključili do 18. ure. Družine in posamezniki lepo povabljeni!

• ORATORIJ v naši župniji bo od 27. junija do 1. julija. Prijavnice z vsemi informacijami dobite na spletni strani naše župnije. Na oratorij se lahko vpišejo otroci od 1. do 7. razreda. Prijavnice z vsemi informacijami bodo zelo v kratkem objavljene na spletni strani.

• SVETA BIRMA je predvidena v soboto, 24. septembra ob 10. uri. Birmovalec bo škof Anton Stres. V primeru lepega vremena bo birma zunaj na župnijskem travniku v Štepanji vasi.

VRTEC NAZARET PRAZNUJE 50 LET DELOVANJA

V kroniki Marijinih sester beremo, da je 1. septembra 1971 s. Kolumba Pugelj v Štepanji vasi začela z varstvom otrok. Tako je to leto za sestre in za vrtec zelo pomembno leto, saj se spomin-jamo petdesetletnice neprekinjenega dela z otroki, danes poznanega kot Vrtec Nazaret.

Vabimo vas, da z nami praznujete in se veselite prehojene poti tudi tako, da se udeležite dogodkov, ki jih ob tej priložnosti pripravljamo.

• ZAHVALNA MAŠA: V petek 10. junija 2022 bo ob 16.30 na vrtčevskem igrišču zahvalna sv. maša; daroval jo bo br. Stane Bešter, kapucin, ob somaševanju ostalih duhovnikov.

• KONCERT: V sredo, 15. junija 2022 ob 18.00, bo v dvorani Hrušica koncert, na katerem bodo nastopili otroci, ki so obiskovali Vrtec Nazaret.

• RAZSTAVA: Od ponedeljka 13. do nedelja 19. junija 2022 bo v dvorani župnijskega doma, Mekinčeva ulica 3, razstava, ki bo prikazovala prehojeno pot Vrtca Nazaret od začetkov do danes. Razstava bo odprta po večernih mašah in v nedeljo 19. junija po vseh mašah.

Prisrčno vabljeni: Marijine sestre in kolektiv Vrtca Nazaret, s. Zdenka Prevolšek, direktorica, s. Petra Anica Mohorko, pedagoška vodja


MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!


ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:

  • Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
  • Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
  • Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.

KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:

  • suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
  • higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice.

PAPEŽ FRANČIŠEK: CERKEV NI CARINA, AMPAK BOŽJE LJUDSTVO, KI GA VODI SVETI DUH

Sveti oče je udeležencem plenarnega zasedanja Papeške komisije za Latinsko Ameriko, ki poteka od 24. do 27. maja, poslal video sporočilo. V njem je med drugim poudaril, da sinodalnost brez občestvenosti lahko postane cerkveni populizem. Prav tako je spomnil, da smo soodgovorni za skupno dobro in svetost Cerkve.

Sveti oče je najprej spregovoril o »občestvenosti« in »soudeležbi«, ki sta ključnega pomena za razumevanje in udejanjanje sklepov III. generalne konference latinskoameriških škofov v Puebli, tako kot je bil koncept »pastoralnega spreobrnjenja« v središču pozornosti IV. generalne konference v Santu Domingu in V. generalne konference v Aparecidi. Papež se je v sporočilu zaustavil predvsem ob sinodalni poti: le-ta po njegovih besedah ni nova, vendar pa potrebuje nov zagon, ki je mogoč s tem, da se prisluhne Svetemu Duhu in se mu da prostor.

Ponovno se naučiti hoditi skupaj, po sledeh koncila

Sveti oče je nadalje dejal, da je sinodalna pot, ki je bila značilna za prvo Cerkev, v latinski Cerkvi izginila, medtem ko so jo vzhodne Cerkve ohranile. Pavel VI. jo je ponovno uvedel ob koncu drugega vatikanskega koncila, ko je ustanovil tajništvo škofovske sinode. Začetek tega procesa, v katerem se nahaja Cerkev, je papež Frančišek primerjal z otrokom, ki dela majhne, plahe in včasih tudi nerodne korake, ko se uči hoditi. Dejal je, da gre za sposobnost, ki jo je treba ponovno pridobiti: ob tem po eni strani odkrivamo svojo majhnost, po drugi strani pa dejstvo, da je ta priložnost ugoden čas (veliki kairós), ki ga je potrebno izkoristiti za polno »osebno in pastoralno spreobrnjenje«. Ta vidik po besedah svetega očeta ostaja eden izmed vodilnih motivov. Pomembno je dajati prostor Svetemu Duhu, ne da bi si domišljali, da vemo vse vnaprej.

Papež alergičen na zaključeno in zaprto miselnost

Papež Frančišek je nato jasno spregovoril o tem, da je »alergičen na miselnost, ki je zaključena in zaprta«. Pri tem je spomnil na začetke teologije osvoboditve, ko je marksistična analiza, na katero sta se tedaj zelo ostro odzvala papež in general jezuitov, doživela ideologizacijo tega, kar je »latinskoameriška telurična pot«. Pojasnil je, da je uporabil pridevnik »teluričen« zato, ker je »latinskoameriška duhovnost povezana z zemljo in je ni mogoče ločiti od nje.« Sveti oče je prepričan, da je Cerkev v Latinski Ameriki in na Karibih »prehodila pot;« pot, ki jo gradi Sveti Duh takrat, ko »naše mišljenje ni zaključeno; kadar je zaključeno, ne deluje.«

Odprtost za Svetega Duha, ki ustvarja harmonijo

Brez te odprtosti Svetemu Duhu »nas dar ne vzgaja, ker ne more vstopiti v srce.« Dar se namreč ne vsiljuje, temveč želi vstopiti z blagostjo. Vendar pa je pomembno, da mu omogočimo, da deluje. Papež je ob tem spomnil, da gre za dar, ki je nepredvidljiv, zastonjski, nezaslužen in nas vedno preseneča. Prav tako se je navezal na binkošti in opozoril, da ne gre za dogodek, ki bi bil omejen na preteklost, saj je Sveti Duh (»Veliki Neznanec«) vedno sodoben. Kadar zaradi »zaprtega poznavanja« ali ambicij mislimo, da vse obvladujemo, »zlahka zapademo v skušnjavo, da bi imeli popoln nadzor, zavzeli prostore, prišli do navidezne pomembnosti tistega, ki želi biti protagonist, kot v televizijski nadaljevanki. Namesto tega pa moramo odpreti procese. Papež prizna, da Sveti Duh sprva povzroči »neke vrste nered«, in predlaga, naj si predstavljamo, kaj se je zgodilo na binkoštno jutro, ko so priče mislile, da so se znašle med opitimi učenci. Zatem pa citira svetega Bazilija, ki je govoril o »harmoniji«.

Sinodalnost ni organizacijska moda

Sveti oče je poudaril tudi evharistično razsežnost, ki je temelj pristne sinodalnosti. Brez nje bi bilo naše sodelovanje »zgolj parlamentarizem«, medtem ko gre za »izraz cerkvenega občestva, ki si prizadeva, da bi se spravilo v gibanje. Vsi krščeni so synodoi, prijatelji, ki spremljajo Gospoda na njegovi poti.« Sinodalnost po papeževih besedah prav tako ni »organizacijska moda ali projekt človeškega ponovnega izumljanja Božjega ljudstva,« ampak »dinamična in zgodovinska razsežnost cerkvenega občestva, ki je utemeljeno na trinitaričnem občestvu in mora ob hkratnem spoštovanju sensus fidei celotnega svetega Božjega ljudstva, apostolske kolegialnosti in enosti s Petrovim naslednikom spodbujati spreobrnjenje in reformo Cerkve na vseh ravneh.«

Cerkev ni carina, ki nadzira

Komisijo za Latinsko Ameriko je papež povabil, naj bo diakonija, ki pomaga različnim dikasterijem, da bodo delovali v sinergiji in bolje razumevali družbeno in cerkveno stvarnost tega področja. Ne sme se je razumeti kot neke vrste »carino, ki nadzira«, ampak mora spodbujati lastno identiteto in bratstvo, ki ju živijo ljudstva Latinske Amerike.

Varujmo se klerikalizma in osebnega protagonizma

Ob koncu video sporočila je sveti oče spomnil, da mora biti protagonist Sveti Duh in ne mi. V okviru reforme rimske kurije pa papež upa, da bo Komisija za Latinsko Ameriko ustvarila »novo dinamiko in odpravila nekatere klerikalne navade«. Dodal je, da je klerikalizem »kvietistična« sprevrženost. Občestvenost brez sinodalnosti lahko po njegovih besedah »zlahka prepusti prostor nezaželeni ustaljenosti in centralizmu. Sinodalnost brez občestvenosti pa lahko postane cerkveni populizem.« Papež še povabi, da bi z večjo intenzivnostjo živeli cerkveno občestvenost v raznolikosti karizem, poklicev in služb ter bi se varovali pred individualističnimi protagonizmi. Spomni na zavzemanje za »spodbujanje procesov, ki bodo Božjemu ljudstvu, ki hodi v zgodovini, omogočili, da bolj in bolje sodeluje pri skupni odgovornosti, ki jo imamo vsi za to, da smo Cerkev. Vsi smo Božje ljudstvo. Vsi smo učenci, poklicani, da se učimo in sledimo Gospodu. Vsi smo soodgovorni za skupno dobro in svetost Cerkve,« je sklenil sveti oče video sporočilo udeležencem plenarnega zasedanja Papeške komisije za Latinsko Ameriko.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Vir: Vatican News

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (cerkev in del samostana v Olimju)

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

NOVA COVID NAVODILA ZA NAŠO ŽUPNIJO

RAZKUŽEVANJE ROK: Pri vstopu v cerkev si obvezno razkužite roke.

NOŠENJE MASK V CERKVI: Na podlagi spodnjih navodil slovenskih škofov toplo priporočamo, da v obeh cerkvah v naši župniji še nosite maske, ker sta naši cerkvi majhni.

Za ostala področja veljajo spodnja navodila škofov, ki so objavljena tukaj.

SVETE MAŠE ZUNAJ: Ob lepem vremenu imamo svete maše zunaj ob nedeljah ob 9.15 na župnijskem travniku v Štepanji vasi in ob 9.15 na trgu pred cerkvijo v Bizoviku.

DUHOVNA OBNOVA OB 60-LETNICI ŽUPNIJE: ŠTEFANOVIH 60 – Z VESELJEM ZVESTI KRISTUSU

23. maj – 2. junij

Prvega januarja letos je poteklo 60 let od ustanovitve naše župnije. Ob tej priložnosti bomo v naši župniji zadnji teden v maju pripravili duhovno obnovo, ki bo sestavljena iz naslednjih dogodkov:

• DUHOVNI NAGOVORI PRI MAŠAH:

– cerkev v Bizoviku:
– ponedeljek 23. maj ob 19.00 – br. Luka Modic
– torek 24. maj ob 19.00 – br. Primož Kovač
– cerkev v Štepanji vasi:
– četrtek 26. maj ob 19.00 – br. Jurij Slamnik
– petek 27. maj ob 19.00 – br. Matej Štravs
– sobota 28, maj ob 19.00 – br. Klemen Verdev
Pred temi svetimi mašami bo pol ure prej izpostavljeno Najsvetejše.
Pri jutranjih in večernih svetih mašah v Štepanji vasi bo priložnost za sveto spoved.

• SINODALNO SREČANJE ZA VSE ŽUPLJANE bomo izvedli ta petek 27. maja ob 20.00 v dvorani župnijskega doma. Razdelili se bomo v manjše skupine, in vsak udeleženec bo lahko povedal svojo misel ob štirih vprašanjih. Srečanje bo trajalo približno eno uro. Lepo vabljeni.

• PEŠ ROMANJE NA RAKOVNIK: SOBOTA 28. MAJ: Zaradi slabe vremenske napovedi peš romanja na Rakovnik ne bo. Bo pa to soboto 28. 5. ob 10.30 na Rakovniku sveta maša, h kateri pridite z lastnimi prevozi. Če kdo nima prevoza se lahko obrne brate kapucine. Lepo vabljeni, da se udeležite te svete maše.

• SLOVESNA SVETA MAŠA V NEDELJO 29. MAJA OB 9.15 V ŠTEPANJI VASI. ČE BO VREME PRIMERNO BO SVETA MAŠA NA ŽUPNIJSKEM TRAVNIKU. V PRIMERU SLABEGA VEMENENA BO MAŠA V CERKVI.

Somaševanje bo vodil br. Luka Modic.
Pri maši bodo peli združeni pevci iz vseh zborov v župniji.
Po maši bo druženje in kosilo za vse, ki ga bodo pripravili Bizoviški gasilci. Pred cerkvijo bo postavljen večji šotor, ker bo potekala pogostitev.

Ta dan zato ne bo svete maše ob 10.30 v Štepanji vasi, prav tako Bizoviku ne bo svete maše ob 9.15. Zato vse vabimo, da se ta dan udeležite svete maše ob 9.15 v Štepanji vasi.

Vsi prav lepo povabljeni na kosilu po sveti maši.

• VEČER Z GREGORJEM ČUŠINOM bo v četrtek 2. junija ob 19.30 v cerkvi sv. Štefana v Štepanji vasi. Lepo vabljeni na vse zgornje dogodke.

IZ NAŠE ŽUPNIJE

• SVETE MAŠE ZUNAJ: Svete maše zunaj so ponovno ob lepem vremenu ob nedeljah ob 9.15 na travniku v Štepanji vasi in ob nedeljah ob 9.15 Bizoviku pred cerkvijo.

• ŠMARNICE: Ob nedeljah so šmarnice za otroke pri maši ob 9.15 v Štepanji vasi, in pri maši ob 9.15 v Bizoviku. Med tednom so šmarnice pri jutranji maši predvsem za odrasle, zvečer pa za otroke, mlade in družine. Po maši vsak dan molimo ali pojemo litanije Matere Božje. Za vestno obiskovanje šmarnic bodo otroci dobili lep spomin. Lepo vabljeni otroci in starši, še posebej prvoobhajanci in birmanci.

• SINODA 2021-2023: Še to nedeljo po maši boste pri izhodu iz cerkve lahko dobili poseben delovni list o sinodi, ki poteka v vesoljni cerkvi. Vabljeni, da se po družinah pogovorite ob tem delovnem listu in pošljete zapisnik s svojimi predlogi do konca maja na pastoralno službo na sledeči naslov sinoda.lj@rkc.si. Vsa gradiva v elektronski obliki najdete tudi na sledečem naslovu, kjer lahko izbirate med 11. različnimi temami.

• SINODALNO SREČANJE ZA VSE ŽUPLJANE bomo izvedli tudi v petek 27. maja ob 20.00 v dvorani župnijskega doma. Razdelili se bomo v manjše skupine, in vsak udeleženec bo lahko povedal svojo misel ob 4 vprašanjih. Srečanje bo trajalo približno eno uro. Lepo vabljeni.

• NABIRKA ZA OBNOVO SKLADIŠČA NAŠE ŽUPNIJSKE KARITAS bo prihodnjo nedeljo 22. maja. Na naši župnijski karitas razdelimo blizu 30 ton hrane na leto. Naša župnijska karitas je imela skladišče za hrano v leseni garaži na prostoru, kjer je sedaj zgrajena hiša, v kateri bo sedež slovenskih skavtov. To skladišče smo zaradi gradnje hiše morali podreti. Poleg tega lesena garaža ni bila najbolj primerna za skladiščenje (previsoka ali prenizka temperatura) in bi bilo v vsakem primeru potrebno najti drugo rešitev. Sedaj smo se odločili, da bomo hrano skladiščili v eni od sob v pritličju naše hiše Karitas. Da bo prostor zdržal večje količine hrane, bomo pod tem prostorom v kleti naredili ustrezno podporo. Obenem bomo z strani balkona razširili vrata, da bomo v prostor lahko dostavili cele palete hrane. Pred hišo Karitas bomo razširili pot in naredili širša drsna vrata iz strani Mekinčeve ulice, da bo tovornjak lahko hrano pripeljal do vhoda v skladišče. Ta dela se bodo izvedla v letošnjem poletju. Prav tako bomo poleg hiše Karitas naredili tudi leseno skladišče za potrebe naših skavtov iz stega Ljubljana 4.

PRIJAVNICA ZA ORATORIJ – OD 27. 6. DO 1. 7. 2022

Letos se bomo na oratoriju srečali s sv. Ignacijem Lojolskim, neustrašnim vitezom, ki je tudi ustanovil Družbo Jezusovo – Jezuite. Skozi Ignacijevo zgodbo, igre, kateheze, delavnice in molitev bomo spoznali vrednote: neustrašnost, razločevanje, romanje, šolanje in služenje.

  • Oratorij bo potekal od ponedeljka, 27. 6., do petka, 1. 7. 2022, ko bomo aktivnosti zaključili s skupno sveto mašo.
  • Program je namenjen otrokom, ki letos zaključujejo 1. – 7. razred osnovne šole.
  • Prijave so odprte do nedelje, 5. 6. 2022.

Prijavite se na tej povezavi

VABIMO VAS

• MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: V naši župniji imamo molitev za mir v Ukrajini vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi. Vabljeni, da v ta namen molite doma v vaših družinah. Še vedno vas vabimo, da v cerkvi v košaro darujete živila za pomoč Ukrajini.

• KAJŽARSKA KAVICA bo v sredo 18. maja ob 10.00 v Klančarjevi domačiji v Bizoviku. Lepo vabljeni.

• PROŠNJI DNEVI: od ponedeljka, 23. maja, do srede 25. maja. Vabljeni k mašam, prosili bomo za primerno vreme in blagoslov pri našem delu.

• RITEM SRCA: Ritem srca (festival krščanske glasbe) 2022 bo 24. maja ob 19.30 v neposredni bližini Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani. Prvič v zgodovini festivala bo oder postavljen na prostem v atriju med stavbama Škofijske klasične gimnazije in Osnovne šole Alojzija Šuštarja. Več informacij

• DUHOVNA OBNOVA OB 60. LETNICI ŽUPNIJE bo zadnji teden v maju. Dogodki so objavljeni zgoraj.

• SESTANEK ZA STARŠE PRVOOBHHAJANCEV IZ ŠTEPANJE VASI bo ta torek ob 20. uri v 2. nadstropju župnijskega doma (kuhinja).
• SESTANEK ZA STARŠE PRVOOBHHAJANCEV IZ BIZOVIKA bo to sredo ob 20. uri v Klančarjevi domačiji v Bizoviku.
• SKLEPŠMARNIC bo v torek 31. maja ob pri maši ob 19.00 v Štepanji vasi in v Bizoviku. Otroci bodo po maši dobili nagrado.
• SESTANEK ZA STARŠE VSEH BIRMANCEV bo v torek 31. maja ob 20. 15 uri v 2. nadstropju župnijskega doma (kuhinja).

• CELODNEVNO ČEŠČENJE IN SLAVILNA ADORACIJA NA PRVI PETEK: Na prvi petek 3. junija bo v župnijski cerkvi celodnevno češčenje za mir v Ukrajini in za blagoslov v naših življenjih. Češčenje bo od 8.30 do 19.00. Vabimo tudi posameznike, ki bi čez dan kakšno uro molili pred Najsvetejšim. Javite se br. Mateju.
Češčenje ob živi slavilni glasbi bo ta dan tudi ob 20.00 do 21.00 uri. Nato bo sledila še tiha molitev od 21.00 do 21.30 ure. Vabimo glasbenike, ki bi bili pripravljeni pomagati pri slavilnem večeru. Lepo vabljeni.

• SKLEP VEROUČNEGA LETA bo v nedeljo 5. junija. Spričevala bomo delili pri maši ob 9.00 v Bizoviku in pri maši ob 10.30 v Štepanji vasi.

• PRVO SVETO OBHAJILO v naši župniji bo predvideno v soboto 4. junija dopoldne ob 9.00 v Bizoviku in isti dan ob 11.15 v Štepanji vasi. V Bizoviku bo sveta maša za prvo obhajilo v primeru lepega vremena zunaj, ob slabem vremenu pa v cerkvi. V Štepanji vasi bo prvo sveto obhajilo potekalo v Cerkvi.

• ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA za skavtsko hišo bo potekalo v soboto 11. junija in nedeljo 12. junija. Kontejner za papir bo stal pred cerkvijo v Štepanji vasi. Že vnaprej hvala za sodelovanje.

• SKLEP SKAVTSKEGA LETA bo v nedeljo 12. junija pri sveti maši v Štepanji vasi.

• DEKANIJSKO SREČANJE DRUŽIN bo v nedeljo 19. junija ob 15. uri pri cerkvi v Šentjakobu. 15. maja smo praznovali svetovni dan družine, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 1993 in s tem želela povečati zavedanje družbe o pomenu družine. V Cerkvi pa se v tem času izteka leto družine, ki ga je papež razglasil lani ob prazniku sv. Jožefa. Končalo se bo s svetovnim srečanjem družin v Rimu od 22. do 26. junija. V tem tednu se bo tudi papež v Rimu srečal s predstavniki družin z vsega sveta.

Papež Frančišek je že prej za svetovno srečanje družin izbral geslo: »Družinska ljubezen: poklicanost in pot svetosti«. V tem geslu se skrivata naslova papeževe okrožnice, Radost ljubezni in apostolske spodbude o poklicanosti vseh k svetosti Veselite in radujte se. S tem je jasno nakazal željo, da se družine še enkrat poglobijo v sporočilo teh dveh okrožnic predvsem s tega vidika, kako živeti družinsko ljubezen kot poklicanost in kot pot svetosti v vsakdanjem življenju.

Srečanje družin naše dekanije Ljubljana Moste – Polje bo v nedeljo 19. junija ob 15.00 v župniji Sveti Jakob ob Savi. V cerkvi bo predavanje profesorja dr. Stanka Gerjolja za starše. Za otroke pa bodo naši skavti pripravili program na igrišču. Po dobri uri se bomo skupaj odpravili na Oljsko goro, kjer bomo imeli skupno molitev ter prejeli blagoslov. Srečanje bomo zaključili do 18. ure. Družine in posamezniki lepo povabljeni!

• ORATRIJ v naši župniji bo od 27. junija do 1. julija. Prijavnice z vsemi informacijami dobite na spletni strani naše župnije. Na oratorij se lahko vpišejo otroci od 1. do 7. razreda. Prijavnice z vsemi informacijami bodo zelo v kratkem objavljene na spletni strani.

• SVETA BIRMA je predvidena v soboto, 24. septembra ob 10. uri. Birmovalec bo škof Anton Stres. V primeru lepega vremena bo birma zunaj na župnijskem travniku v Štepanji vasi.

VRTEC NAZARET PRAZNUJE 50 LET DELOVANJA

V kroniki Marijinih sester beremo, da je 1. septembra 1971 s. Kolumba Pugelj v Štepanji vasi začela z varstvom otrok. Tako je to leto za sestre in za vrtec zelo pomembno leto, saj se spomin-jamo petdesetletnice neprekinjenega dela z otroki, danes poznanega kot Vrtec Nazaret.

Vabimo vas, da z nami praznujete in se veselite prehojene poti tudi tako, da se udeležite dogodkov, ki jih ob tej priložnosti pripravljamo.

• ZAHVALNA MAŠA: V petek 10. junija 2022 bo ob 16.30 na vrtčevskem igrišču zahvalna sv. maša; daroval jo bo br. Stane Bešter, kapucin, ob somaševanju ostalih duhovnikov.

• KONCERT: V sredo, 15. junija 2022 ob 18.00, bo v dvorani Hrušica koncert, na katerem bodo nastopili otroci, ki so obiskovali Vrtec Nazaret.

• RAZSTAVA: Od ponedeljka 13. do nedelja 19. junija 2022 bo v dvorani župnijskega doma, Mekinčeva ulica 3, razstava, ki bo prikazovala prehojeno pot Vrtca Nazaret od začetkov do danes. Razstava bo odprta po večernih mašah in v nedeljo 19. junija po vseh mašah.

Prisrčno vabljeni: Marijine sestre in kolektiv Vrtca Nazaret, s. Zdenka Prevolšek, direktorica, s. Petra Anica Mohorko, pedagoška vodja


MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!


ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:

  • Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
  • Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
  • Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.

KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:

  • suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
  • higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice.

SVETI OČE: PROTESTIRATI PRED BOGOM JE NAČIN MOLITVE (KATEHEZA O JOBU)

Sveti oče je v središče današnje kateheze o starostnem obdobju postavil Joba in njegovo »protestno molitev«, potem ko je izgubil vse, kar je v življenju imel.

Job razume, da Bog ni preganjalec, ampak se za njegovim molkom skriva nežnost. Bogu ni všeč enciklopedija razlag in razglabljanj, ki vodi v moralizem in domišljavost. Bolj mu je všeč Jobovo protestiranje, ki je oblika molitve. Jobova zgodba se sklene s skoraj mistično izkušnjo, zaradi katere lahko reče: »S sluhom ušesa sem slišal o tebi, a zdaj te je videlo moje oko.«

Svetopisemski odlomek: Job 42,1-6.12.16

Tedaj je Job odgovoril Gospodu in rekel: Spoznal sem, da vse premoreš in ni mogoče preprečiti nobene tvoje namene. Kdo je, ki zatemnjuje posvèt brez spoznanja? Zato sem govoril, česar nisem razumel, stvari, ki so prečudovite zame in jih nisem dojel. Poslušaj vendar; in jaz bom govoril, vprašal te bom in ti me poúči! S sluhom ušesa sem slišal o tebi, a zdaj te je videlo moje oko. Zato se umikam in kesam v prahu in pepelu. […] Gospod pa je poslej Joba blagoslavljal še bolj ko prej. Imel je štirinajst tisoč ovac in šest tisoč kamel, tisoč parov volov in tisoč oslic. […] Job je potem živel še sto štirideset let in videl svoje sinove in svoje vnuke do četrtega rodu.

Kateheza: Job. Preizkušnja vere, blagoslov pričakovanja

Dragi bratje in sestre, dober dan!

Svetopisemski odlomek, ki smo ga slišali, zaključuje Jobovo knjigo, vrh univerzalne literature. Z Jobom se srečujemo na poti katehez o starosti: srečamo ga kot pričevalca vere, ki ne sprejme »karikature« Boga, ampak protestno kriči pred zlom, dokler Bog ne odgovori in razodene svojega obličja. In Bog na koncu odgovori, kot vedno na presenetljiv način: Jobu pokaže svojo slavo, vendar ga ne zdrobi, nasprotno, z najvišjo nežnostjo. Treba je dobro prebrati strani te knjige, brez predsodkov in splošnih predstav, da bi razumeli moč Jobovega krika. Dobro bo, če bomo vstopili v njegovo šolo, da bi premagali skušnjavo moraliziranja pred ogorčenostjo in potrtostjo zaradi bolečine, da smo izgubili vse.

(Spomnimo se zgodbe: Job vse izgubi v življenju, izgubi bogastvo, družino, otroke, zdravje; zelo nesrečen se pogovarja s prijatelji, ki ga pridejo pozdravit. Današnji odlomek je sklepni del knjige.)

V tem sklepnem odlomku knjige, ko Bog končno spregovori, je Job pohvaljen, ker je razumel skrivnost Božje nežnosti, skrite za njegovim molkom. Bog graja Jobove prijatelje, ki so si domišljali, da vedo vse o Bogu in bolečini. Prišli so tolažit Joba, a na koncu so ga obsojali s svojimi v naprej pripravljenimi obrazci. Bog nas obvaruj tega hinavskega in domišljavega pietizma! Bog nas obvaruj moralistične vernosti in vernosti zapovedi, ki ustvarja določeno domišljavost in vodi v farizejstvo in hinavščino.

Gospod se o njih takole izrazi: »Moja jeza se je vnela zoper tebe in tvoja prijatelja, saj o meni niste govorili prav kakor moj služabnik Job. […] Moj služabnik Job naj moli za vas, zakaj nanj se milostno ozrem, da ne bom z vami ravnal po vaši nespameti, ker niste o meni govorili prav kakor moj služabnik Job« (Job 42,7-8). Božja izjava nas preseneti, saj smo brali ognjevite strani Jobovega pritoževanja, ki so nas osupnile. Pa vendar, pravi Gospod, je Job govoril prav, čeprav je bil jezen na Boga; prav je rekel, ker ni hotel sprejeti, da je Bog »preganjalec«. In kot nagrado Bog Jobu vrne dvakrat toliko vsega premoženja, potem ko ga prosi, naj moli za svoje slabe prijatelje.

Prelomni trenutek spreobrnjenja vere se zgodi na vrhuncu Jobovega izbruha, ko pravi: »A jaz vem, da moj Odkupitelj živi in se bo, poslednji, vzdignil nad prahom. Še potem, ko bo ta moja koža raztrgana, bom iz svojega mesa gledal Boga. To vidim sam, moje oči so uvidele in nihče drug, shranjeno je v mojem srcu, v mojih prsih!« (Job 19,25-27). Ta del je zelo lep. Na misel mi pride konec Händlovega oratorija Mesija, potem ko po slovesni Aleluji sopran počasi poje: »Vem, da moj Odrešenik živi.« Po vsej tej Jobovi bolečini in veselju, je Gospodov glas nekaj drugega. »Vem, da moj Odrešenik živi.« Zelo je lepo. To lahko razlagamo takole: »Moj Bog, vem, da ti nisi preganjalec. Moj Bog bo prišel in mi povrnil po pravičnosti.« Gre za preprosto vero v Božje vstajenje, preprosto vero v Jezusa Kristusa, preprosto vero v Gospoda, ki nas vedno čaka in bo prišel.

Prilika iz Jobove knjige na dramatičen in nazoren način prikazuje, kaj se v resnici dogaja v življenju. To, da se na osebo, družino ali ljudstvo zgrnejo pretežke preizkušnje, nesorazmerne v primerjavi s človeško majhnostjo in krhkostjo. V življenju pogosto, kot pravijo, »nesreča nikoli ne pride sama«. Nekateri ljudje so preplavljeni z mnogimi nesrečami, kar se zdi zares pretirano in nepravično. Veliko je takšnih ljudi.

Vsi poznamo takšne osebe. Njihov krik je na nas naredil vtis, a pogosto smo tudi občudovali trdnost njihove vere in ljubezni v njihovi tišini. Mislim na starše otrok s težkimi motnjami, na tiste, ki živijo trajno bolezen in na svojce, ki so ob njih … Situacije, ki so pogosto še težje zaradi pomanjkanja ekonomskih virov. V določenih zgodovinskih obdobjih se zdi, da so se ta bremena nabrala na kolektivni ravni. To se je zgodilo v zadnjih letih s pandemijo covida-19 in zdaj z vojno v Ukrajini.

Ali lahko te »ekscese« upravičimo kot višjo racionalnost narave in zgodovine? Ali jih lahko versko blagoslovimo kot upravičen odziv na krivde žrtev, ki so si jih zaslužile? Ne, ne moremo. Obstaja nekakšna pravica, da žrtev protestira pred skrivnostjo zla, pravica, ki jo Bog podeljuje vsem, saj je navsezadnje On sam tisti, ki navdihuje.

Včasih naletim na ljudi, ki mi pristopijo in pravijo: »Protestiral sem pred Bogom, ker ima ta problem.« Veš, protestirati je tudi način molitve. Ko otroci in mladi ugovarjajo staršem, je to način, kako pritegniti pozornost in zahtevati, da zanje poskrbijo. Če imaš v srcu kakšno rano, kakšno bolečino, in čutiš potrebo po protestiranju, protestiraj tudi proti Bogu – Bog te posluša, Bog je Oče, Bog se ne prestraši pred našo protestno molitvijo. Bog razume. Bodi svoboden, bodi svoboden v svoji molitvi, ne vkleni svoje molitve v vnaprejšnje vzorce! Ne! Molitev mora biti spontana, kot molitev sina pred očetom, ki mu pove vse, kar mu pride na usta, saj ve, da ga oče razume.

Božji »molk« v prvem trenutku drame pomeni to. Bog se ne umakne pred soočenjem, a na začetku Joba pusti, da da duška svojemu protestiranju. In Bog posluša. Morda bi se morali včasih od Boga naučiti tega spoštovanja in nežnosti. Bogu ni všeč enciklopedija razlag in razglabljanj, kar počnejo Jobovi prijatelji. Gre za vernost, ki vse razloži, a srce ostane hladno. To Bogu ni všeč. Bolj mu je všeč Jobovo protestiranje in njegova tišina.

Jobova izpoved vere – ki se pokaže ravno v njegovem nenehnem klicanju k Bogu, k najvišji pravičnosti – se na koncu dopolni s skoraj mistično izkušnjo, zaradi katere pravi: »S sluhom ušesa sem slišal o tebi, a zdaj te je videlo moje oko« (Job 42,5). Koliko ljudi, koliki med nami, po slabi in temni izkušnji pozna Boga bolje od prej. Kot Job lahko rečemo: »Poznam te malo po spominu ali ker sem o tebi slišal, a sedaj sem te videl, ker sem te srečal.« To pričevanje je še posebej verodostojno, če ga prevzame starost v svojem postopnem slabljenju in popuščanju. Ostareli so v življenju videli veliko tega. In prav tako so videli neobstojnost človeških obljub. Ljudje prava, znanosti in celo verstev, ki preganjalca zamenjajo z žrtvijo in slednji pripišejo vso odgovornost za lastno bolečino. Nimajo prav.

Ostareli, ki najdejo pot tega pričevanja, ki razočaranje zaradi izgube spremeni v vztrajno pričakovanje Božje obljube, so nenadomestljivo varstvo za skupnost pri soočanju s pretiranim zlom. Pogled vernikov, ki se obračajo k Križanemu, se nauči ravno tega. Da bi se tega naučili tudi mi od mnogih dedkov in babic, od mnogih starejših ljudi, ki tako kot Marija združujejo svojo molitev, ki je včasih pretresljiva, z molitvijo Božjega Sina, ki se na križu izroča Očetu.

Poglejmo starostnike, glejmo stare ljudi, starke in starčke, glejmo jih z ljubeznijo, poglejmo izkušnjo njih, ki so v življenju toliko pretrpeli, ki so se v življenju toliko naučili, ki so toliko prestali. In kako imajo na koncu ta mir, rekel bi skoraj mističen mir, ki je mir srečanja z Bogom, da lahko rečejo: Slišal sem o tebi, a zdaj te je videlo moje oko.« Da bi ti starostniki bili podobni tistemu miru Božjega Sina na križu, ki se izroča Očetu. Hvala.

Vir: Vatican News

br. Matej Štravs

Foto: Janez Kotar (cerkev Sv. Nikolaja iz zraka)

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

NOVA COVID NAVODILA ZA NAŠO ŽUPNIJO

RAZKUŽEVANJE ROK: Pri vstopu v cerkev si obvezno razkužite roke.

NOŠENJE MASK V CERKVI: Na podlagi spodnjih navodil slovenskih škofov toplo priporočamo, da v obeh cerkvah v naši župniji še nosite maske, ker sta naši cerkvi majhni.

Za ostala področja veljajo spodnja navodila škofov, ki so objavljena tukaj.

SVETE MAŠE ZUNAJ: Ob lepem vremenu imamo svete maše zunaj ob nedeljah ob 9.15 na župnijskem travniku v Štepanji vasi in ob 9.15 na trgu pred cerkvijo v Bizoviku.

DUHOVNA OBNOVA OB 60-LETNICI ŽUPNIJE: ŠTEFANOVIH 60 – Z VESELJEM ZVESTI KRISTUSU

23. maj – 2. junij

Prvega januarja letos je poteklo 60 let od ustanovitve naše župnije. Ob tej priložnosti bomo v naši župniji zadnji teden v maju pripravili duhovno obnovo, ki bo sestavljena iz naslednjih dogodkov:

• DUHOVNI NAGOVORI PRI MAŠAH:
– cerkev v Bizoviku: ponedeljek 23. in torek 24. maj ob 19.00.
– cerkev v Štepanji vasi: četrtek 26., petek 27., sobota 28, vsak večer ob 19.00. Pred temi svetimi mašami bo pol ure prej izpostavljeno Najsvetejše. Duhovne nagovore bomo pripravili bratje kapucini.

• PEŠ ROMANJE NA RAKOVNIK: SOBOTA 28. MAJ: Odhod ob 9.00 izpred samostana v Štepanji vasi. Sveta maša ob 10.30 v cerkvi na Rakovniku. Ob 11. 30 malica iz popotne torbe. Povratek ob 13.00

• SLOVESNA SVETA MAŠA V NEDELJO 29. MAJA OB 9.15 NA ŽUPNIJSKEM TRAVNIKU PRED CERKVIJO V ŠTEPANJI VASI.

Somaševanje bo vodil br. Luka Modic. Po maši bo druženje in kosilo za vse. Ta dan zato ne bo svete maše ob 10.30, prav tako Bizoviku ne bo svete maše ob 9.15. Zato vse vabimo, da se ta dan udeležite svete maše ob 9.15 v Štepanji vasi.

• VEČER Z GREGORJEM ČUŠINOM bo v četrtek 2. junija ob 19.30 v cerkvi sv. Štefana v Štepanji vasi. Lepo vabljeni na vse zgornje dogodke.

IZ NAŠE ŽUPNIJE

• SVETE MAŠE ZUNAJ: Svete maše zunaj so ponovno ob lepem vremenu ob nedeljah ob 9.15 na travniku v Štepanji vasi in ob nedeljah ob 9.15 Bizoviku pred cerkvijo.

• ŠMARNICE: Ob nedeljah so šmarnice za otroke pri maši ob 9.15 v Štepanji vasi, in pri maši ob 9.15 v Bizoviku. Med tednom so šmarnice pri jutranji maši predvsem za odrasle, zvečer pa za otroke, mlade in družine. Po maši vsak dan molimo ali pojemo litanije Matere Božje. Za vestno obiskovanje šmarnic bodo otroci dobili lep spomin. Lepo vabljeni otroci in starši, še posebej prvoobhajanci in birmanci.

• SINODA 2021-2023: To in prihodnjo nedeljo po maši boste pri izhodu iz cerkve lahko dobili poseben delovni list o sinodi, ki poteka v vesoljni cerkvi. Vabljeni, da se po družinah pogovorite ob tem delovnem listu in pošljete zapisnik s svojimi predlogi do konca maja na pastoralno službo na sledeči naslov sinoda.lj@rkc.si. Vsa gradiva v elektronski obliki najdete tudi na sledečem naslovu, kjer lahko izbirate med 11. različnimi temami.

• SINODALNO SREČANJE ZA VSE ŽUPLJANE bomo izvedli tudi v petek 27. maja ob 20.00 v dvorani župnijskega doma. Razdelili se bomo v manjše skupine, in vsak udeleženec bo lahko povedal svojo misel ob 4 vprašanjih. Srečanje bo trajalo približno eno uro. Lepo vabljeni.

• NABIRKA ZA OBNOVO SKLADIŠČA NAŠE ŽUPNIJSKE KARITAS bo prihodnjo nedeljo 22. maja. Na naši župnijski karitas razdelimo blizu 30 ton hrane na leto. Naša župnijska karitas je imela skladišče za hrano v leseni garaži na prostoru, kjer je sedaj zgrajena hiša, v kateri bo sedež slovenskih skavtov. To skladišče smo zaradi gradnje hiše morali podreti. Poleg tega lesena garaža ni bila najbolj primerna za skladiščenje (previsoka ali prenizka temperatura) in bi bilo v vsakem primeru potrebno najti drugo rešitev. Sedaj smo se odločili, da bomo hrano skladiščili v eni od sob v pritličju naše hiše Karitas. Da bo prostor zdržal večje količine hrane, bomo pod tem prostorom v kleti naredili ustrezno podporo. Obenem bomo z strani balkona razširili vrata, da bomo v prostor lahko dostavili cele palete hrane. Pred hišo Karitas bomo razširili pot in naredili širša drsna vrata iz strani Mekinčeve ulice, da bo tovornjak lahko hrano pripeljal do vhoda v skladišče. Ta dela se bodo izvedla v letošnjem poletju. Prav tako bomo poleg hiše Karitas naredili tudi leseno skladišče za potrebe naših skavtov iz stega Ljubljana 4.

PRIJAVNICA ZA ORATORIJ – OD 27. 6. DO 1. 7. 2022

Letos se bomo na oratoriju srečali s sv. Ignacijem Lojolskim, neustrašnim vitezom, ki je tudi ustanovil Družbo Jezusovo – Jezuite. Skozi Ignacijevo zgodbo, igre, kateheze, delavnice in molitev bomo spoznali vrednote: neustrašnost, razločevanje, romanje, šolanje in služenje.

  • Oratorij bo potekal od ponedeljka, 27. 6., do petka, 1. 7. 2022, ko bomo aktivnosti zaključili s skupno sveto mašo.
  • Program je namenjen otrokom, ki letos zaključujejo 1. – 7. razred osnovne šole.
  • Prijave so odprte do nedelje, 5. 6. 2022.

Prijavite se na tej povezavi

VABIMO VAS

• MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: V naši župniji imamo molitev za mir v Ukrajini vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi. Vabljeni, da v ta namen molite doma v vaših družinah. Še vedno vas vabimo, da v cerkvi v košaro darujete živila za pomoč Ukrajini.

• KAJŽARSKA KAVICA bo v sredo 18. maja ob 10.00 v Klančarjevi domačiji v Bizoviku. Lepo vabljeni.

• PROŠNJI DNEVI: od ponedeljka, 23. maja, do srede 25. maja. Vabljeni k mašam, prosili bomo za primerno vreme in blagoslov pri našem delu.

• RITEM SRCA: Ritem srca (festival krščanske glasbe) 2022 bo 24. maja ob 19.30 v neposredni bližini Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani. Prvič v zgodovini festivala bo oder postavljen na prostem v atriju med stavbama Škofijske klasične gimnazije in Osnovne šole Alojzija Šuštarja. Več informacij

• DUHOVNA OBNOVA OB 60. LETNICI ŽUPNIJE bo zadnji teden v maju. Dogodki so objavljeni zgoraj.

• CELODNEVNO ČEŠČENJE IN SLAVILNA ADORACIJA NA PRVI PETEK: Na prvi petek 3. junija bo v župnijski cerkvi celodnevno češčenje za mir v Ukrajini in za blagoslov v naših življenjih. Češčenje bo od 8.30 do 19.00. Vabimo tudi posameznike, ki bi čez dan kakšno uro molili pred Najsvetejšim. Javite se br. Mateju.
Češčenje ob živi slavilni glasbi bo ta dan tudi ob 20.00 do 21.00 uri. Nato bo sledila še tiha molitev od 21.00 do 21.30 ure. Vabimo glasbenike, ki bi bili pripravljeni pomagati pri slavilnem večeru. Lepo vabljeni.

• SKLEP VEROUČNEGA LETA bo v nedeljo 5. junija. Spričevala bomo delili pri maši ob 9.00 v Bizoviku in pri maši ob 10.30 v Štepanji vasi.

• PRVO SVETO OBHAJILO v naši župniji bo predvideno v soboto 4. junija dopoldne ob 9.00 v Bizoviku in isti dan ob 11. 15 v Štepanji vasi. V Bizoviku bo sveta maša za prvo obhajilo v primeru lepega vremena zunaj, ob slabem vremenu pa v cerkvi. V Štepanji vasi bo prvo sveto obhajilo potekalo v Cerkvi.

• ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA za skavtsko hišo bo potekalo v soboto 11. junija in nedeljo 12. junija. Kontejner za papir bo stal pred cerkvijo v Štepanji vasi. Že vnaprej hvala za sodelovanje.

• SKLEP SKAVTSKEGA LETA bo v nedeljo 12. junija pri sveti maši v Štepanji vasi.

• DEKANIJSKO SREČANJE DRUŽIN bo v nedeljo 19. junija ob 15. uri pri cerkvi v Šentjakobu. 15. maja smo praznovali svetovni dan družine, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 1993 in s tem želela povečati zavedanje družbe o pomenu družine. V Cerkvi pa se v tem času izteka leto družine, ki ga je papež razglasil lani ob prazniku sv. Jožefa. Končalo se bo s svetovnim srečanjem družin v Rimu od 22. do 26. junija. V tem tednu se bo tudi papež v Rimu srečal s predstavniki družin z vsega sveta.

Papež Frančišek je že prej za svetovno srečanje družin izbral geslo: »Družinska ljubezen: poklicanost in pot svetosti«. V tem geslu se skrivata naslova papeževe okrožnice, Radost ljubezni in apostolske spodbude o poklicanosti vseh k svetosti Veselite in radujte se. S tem je jasno nakazal željo, da se družine še enkrat poglobijo v sporočilo teh dveh okrožnic predvsem s tega vidika, kako živeti družinsko ljubezen kot poklicanost in kot pot svetosti v vsakdanjem življenju.

Srečanje družin naše dekanije Ljubljana Moste – Polje bo v nedeljo 19. junija ob 15.00 v župniji Sveti Jakob ob Savi. V cerkvi bo predavanje profesorja dr. Stanka Gerjolja za starše. Za otroke pa bodo naši skavti pripravili program na igrišču. Po dobri uri se bomo skupaj odpravili na Oljsko goro, kjer bomo imeli skupno molitev ter prejeli blagoslov. Srečanje bomo zaključili do 18. ure. Družine in posamezniki lepo povabljeni!

• ORATRIJ v naši župniji bo od 27. junija do 1. julija. Prijavnice z vsemi informacijami dobite na spletni strani naše župnije. Na oratorij se lahko vpišejo otroci od 1. do 7. razreda. Prijavnice z vsemi informacijami bodo zelo v kratkem objavljene na spletni strani.

• SVETA BIRMA je predvidena v soboto, 24. septembra ob 10. uri. Birmovalec bo škof Anton Stres. V primeru lepega vremena bo birma zunaj na župnijskem travniku v Štepanji vasi.

VRTEC NAZARET PRAZNUJE 50. LET SVOJEGA DELOVANJA

V kroniki Marijinih sester beremo, da je 1. septembra 1971 s. Kolumba Pugelj v Štepanji vasi začela z varstvom otrok. Tako je to leto za sestre in za vrtec zelo pomembno leto, saj se spomin-jamo petdesetletnice neprekinjenega dela z otroki, danes poznanega kot Vrtec Nazaret.

Vabimo vas, da z nami praznujete in se veselite prehojene poti tudi tako, da se udeležite dogodkov, ki jih ob tej priložnosti pripravljamo.

• ZAHVALNA MAŠA: V petek 10. junija 2022 bo ob 16.30 na vrtčevskem igrišču zahvalna sv. maša; daroval jo bo br. Stane Bešter, kapucin, ob somaševanju ostalih duhovnikov.

• KONCERT: V sredo, 15. junija 2022 ob 18.00, bo v dvorani Hrušica koncert, na katerem bodo nastopili otroci, ki so obiskovali Vrtec Nazaret.

• RAZSTAVA: Od ponedeljka 13. do nedelja 19. junija 2022 bo v dvorani župnijskega doma, Mekinčeva ulica 3, razstava, ki bo prikazovala prehojeno pot Vrtca Nazaret od začetkov do danes. Razstava bo odprta po večernih mašah in v nedeljo 19. junija po vseh mašah.

Prisrčno vabljeni: Marijine sestre in kolektiv Vrtca Nazaret, s. Zdenka Prevolšek, direktorica, s. Petra Anica Mohorko, pedagoška vodja


MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!


ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:

  • Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
  • Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
  • Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.

KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:

  • suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
  • higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice.

SVETI OČE: SKUPAJ LAHKO OBRNEMO TOK TE HLADNE DEMOGRAFSKE ZIME

Papež Frančišek se je s pismom obrnil na udeležence srečanja o rodnosti in demografskem stanju v Italiji in svetu, ki poteka 12. in 13. maja v rimskem Avditoriju. Izpostavil je, da je problem zmanjševanja rodnosti »družbeno izredno stanje«, ter opozoril na generativno revščino pri tistih, ki v svojem srcu zmanjšajo željo po sreči. Številni mladi s težavo uresničijo svoje sanje o družini.

Tema rodnosti po papeževih besedah predstavlja »pravo družbeno izredno stanje«: »Ni takoj zaznavna, tako kot drugi problemi, ki napolnjujejo kroniko, vendar je zelo nujna: rojeva se vse manj otrok in to pomeni osiromašenje prihodnosti vseh; Italija, Evropa in Zahod si siromašijo prihodnost.«

Ko se zmanjša želja po sreči

Papež spomni, da na Zahodu obstaja eksistencialno obrobje, ki je malo vidno in se ga takoj ne opazi. »To je periferija žensk in moških, ki si želijo otroka, vendar jim tega ne uspe uresničiti. Številni mladi s težavo uresničijo svoje družinske sanje.

Zato spustijo raven želja in se zadovoljijo s povprečnimi nadomestki, kot so posel, avto, potovanja, ljubosumno varovanje prostega časa … Lepota družine, ki je bogata z otroki, lahko postane utopija, sanje, ki jih je težko uresničiti.«

Kot nadaljuje, ga ta »nova revščina« straši: »To je generativna revščina tistega, ki v svojem srcu zmanjša željo po sreči, ki se sprijazni z razvodenelostjo svojih največjih želja, ki se zadovolji z malo in preneha upati na več. Da, gre za tragično revščino, saj prizadene človeka v njegovem največjem bogastvu: dati na svet življenje, da bi skrbel zanj, in prejeto življenje z ljubeznijo posredovati drugim.«

Stvari je mogoče spremeniti

Če ne vidimo problema upadanja rojstev, je to drža kratkovidnosti in pomeni, da se odpovemo gledati daleč, gledati naprej. »Pomeni obrniti se na drugo stran in misliti, da so problemi vedno preveč zapleteni in ni mogoče ničesar storiti. Z eno besedo, pomeni predati se.« In zato je srečanje o demografski problematiki, ki ga pripravljata Fundacija nataliteta in Forum družin, pomembno. Kot pripomni papež, naslov »Je mogoče« govori o tistih, ki se ne predajo, ki upajo proti upanju, proti številkam, ki so iz leta v leto slabše. »Je mogoče pomeni, da se pasivno ne sprejme tega, da stvari ni mogoče spremeniti.«

»Dragi prijatelji, stvari se lahko spremenijo, če brez strahu stopimo čez delne interese in ideološke pregrade ter si prizadevamo skupaj. Zato upam, da se bodo na vseh ravneh – institucionalni, medijski, kulturni, ekonomski in družbeni – spodbujale, izboljšale in izvajale konkretne politike, namenjene ponovnemu zagonu rodnosti in družine. Mislim na vas in rad vidim, kako vprašanje rodnosti lahko združuje in ne razdvaja. Podjetja, banke, združenja, sindikati, športniki, igralci, pisatelji, politiki, vsi skupaj, da bi razmislili, kako ponovno začeti upati v življenje.«

Potrebujemo konkretnost

»Podatki, napovedi in številke so že znani vsem: potrebujemo konkretnost. Čas je, da družinam in mladim damo stvarne odgovore: upanje ne more in ne sme umreti zaradi čakanja. Prosim Boga, naj blagoslovi vaše zavzemanje,« zapiše papež Frančišek in sklene: »Blizu sem vam in navijam za vas, kajti skupaj lahko obrnemo tok te hladne demografske zime. Hvala vam. To je mogoče!«

Vir: Vatican News

br. Matej Štravs

Foto: Janez Kotar (cerkev Sv. Štefana iz zraka)

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

NOVA COVID NAVODILA ZA NAŠO ŽUPNIJO

RAZKUŽEVANJE ROK: Pri vstopu v cerkev si obvezno razkužite roke.

NOŠENJE MASK V CERKVI: Na podlagi spodnjih navodil slovenskih škofov toplo priporočamo, da v obeh cerkvah v naši župniji še nosite maske, ker sta naši cerkvi majhni.

Za ostala področja veljajo spodnja navodila škofov, ki so objavljena tukaj.

SVETE MAŠE ZUNAJ: Ob lepem vremenu imamo svete maše zunaj ob nedeljah ob 9.15 na župnijskem travniku v Štepanji vasi in ob 9.15 na trgu pred cerkvijo v Bizoviku.

VABIMO VAS

• ŠMARNICE: Ob nedeljah so šmarnice za otroke pri maši ob 9.15 v Štepanji vasi in pri maši ob 9.15 v Bizoviku. Med tednom so šmarnice pri jutranji maši predvsem za odrasle, zvečer pa za otroke, mlade in družine. Jutranje šmarnice z naslovom Marija ima mnogo oblek je napisal cistercijan p. Branko Petauer, večerne šmarnice z naslovom Marija ima rada vse otroke, ki govorijo o otrocih v otrocih v misijonskih deželah pa je napisala Špela Pahor.

Po maši vsak dan molimo ali pojemo litanije Matere Božje. Za vestno obiskovanje šmarnic bodo otroci dobili lep spomin. Lepo vabljeni otroci in starši, še posebej prvoobhajanci in birmanci.

• FLORJANOVO NEDELJO bomo skupaj z gasilci obhajali v Bizoviku v gasilskem domu to nedeljo, 8. maja s sveto mašo ob 9.15. V primeru slabega vremena bodo gasilci postavili večji šotor pred gasilskim domom. Zato bo maša v gasilskem domu ob vsakem vremenu. K tej maši lepo vabimo tudi Štepanjske gasilce. Lepo vabljeni!

Vsem gasilcem, bizoviškim in štepanjskim, iskreno čestitamo ob prazniku, nanje in na njihovo človekoljubno dejavnost kličemo božji blagoslov. Bog Vam povrni in za vso pomoč v župniji.

• PRAZNIK SV. LEOPOLDA MANDIČA, ki je zavetnik našega samostana je ta četrtek 12. maja. Ta dan bo pri obeh svetih mašah v Štepanji vasi blagoslov z relikvijami z relikvijami sv. Leopolda.

• SVETE MAŠE ZUNAJ: Od prihodnje nedelje 15. maja dalje bodo maše zunaj ob lepem vremenu ob nedeljah ob 9.15 na travniku v Štepanji vasi in ob nedeljah ob 9.15 Bizoviku pred cerkvijo. To nedeljo 8. 5. pa bo v Štepanji vasi maša ob 9.15 še v cerkvi.

• KAJŽARSKA KAVICA, bo v sredo 18. maja ob 10.00 v Klančarjevi domačiji v Bizoviku. Lepo vabljeni.

• DUHOVNA OBNOVA OB 60. OBLETNICI NAŠE ŽUPNIJE: Zadnji vikend v maju od 27. do 29. maja. Več informacij bo objavljeno prihodnjo nedeljo.

TEDEN MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE: 1. – 8. MAJ

Od danes pa do prihodnje nedelje, ki je nedelja dobrega pastirja, poteka teden molitve za duhovne poklice. Vabljeni k svetim mašam in osebni molitvi za duhovne poklice. Ta teden bo vsak večer pol ure pred mašo molitev za duhovne poklice. Na razpolago je tudi knjižica, v kateri je za vsak dan tega tedna objavljena duhovna misel in krajša molitvena ura za duhovne poklice. Knjižico dobite na tej povezavi. Več informacij

MOLITEV ZA DUHOVNE POKLICE: NAŠ STVARNIK, RAZSVETLI ME

Bog, naš Stvarnik,
ti si mi podaril življenje.
Po krstu me vabiš, da dar svojega življenja
uporabim za služenje drugim.
Razsvetli me, da spoznam,
kje je moje mesto v Cerkvi in svetu
ter mi daj pogum in velikodušnost,
da bom odgovoril na tvojo ljubezen,
na tvoj Božji klic.

Tudi druge mlade ti izročam:
tiste, ki jih kličeš
v zakonsko in družinsko življenje.
Daj jim vseh potrebnih milosti,
da bodo v ljubezni in miru zaživeli
veselje družinskega življenja.

Posebej pa te prosim za tiste,
ki jih kličeš,
da služijo v naši krajevni Cerkvi
v duhovniškem, diakonskem
in redovniškem poklicu.
Svojo poklicanost naj čim bolj polno uresničijo.
Vedno bolj naj rastejo v ljubezni do tebe in bratov
ter v sodobni svet širijo veselje evangelija.
To prosimo po Kristusu, našem Gospodu.
Amen.

VABILO K MOLITVI

MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!

• MOLITEV ZA MIR OB PONEDELJKIH: V naši župniji imamo molitveno uro za mir vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi.

ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:

  • Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
  • Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
  • Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.

KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:

  • suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
  • higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice.

POSLANICA PAPEŽA FRANČIŠKA OB 59. SVETOVNEM DNEVU MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE

Poklicani k izgradnji človeške družine

Dragi bratje in sestre!

Čeprav v našem času še vedno piha leden veter vojne in zatiranja ter smo pogosto priča polarizaciji, smo kot Cerkev začeli sinodalni proces: čutimo nujnost, da hodimo skupaj in gojimo razsežnosti poslušanja, sodelovanja in soudeležbe. Skupaj z vsemi moškimi in ženskami dobre volje želimo prispevati k izgradnji človeške družine, zaceliti njene rane in jo usmeriti v boljšo prihodnost. Ob 59. svetovnem dnevu molitve za duhovne poklice želim skupaj z vami razmišljati o širšem pomenu “poklicanosti” v kontekstu sinodalne Cerkve, ki se postavi v držo poslušanja Boga in sveta.

Vsi smo poklicani biti protagonisti misijonov

Sinodalnost oz. skupna hoja je temeljna poklicanost Cerkve in samo v tem okviru je mogoče odkriti in ovrednotiti različne poklice, karizme in službe. Hkrati pa vemo, da Cerkev obstaja zato, da evangelizira, gre ven iz sebe in seje seme evangelija v zgodovino. Zato je takšno poslanstvo možno prav s sinergijo vseh pastoralnih področij, še prej pa z vključevanjem vseh Gospodovih učencev. Dejansko je »vsak član Božjega ljudstva po prejemu krsta postal misijonarski učenec (prim. Mt 28,19). Vsaka krščena oseba, ne glede na svojo vlogo v Cerkvi in stopnjo poučenosti v veri, je dejavni subjekt evangelizacije« (Apostolska spodbuda Evangelii Gaudium, 120). Izogibati se moramo miselnosti, ki ločuje duhovnike in laike ter prve obravnava kot protagoniste, druge pa kot izvajalce. Krščansko poslanstvo moramo opravljati kot eno samo Božje ljudstvo, laiki in pastirji skupaj. Celotna Cerkev je evangelizacijska skupnost.

Poklicani, da skrbimo drug za drugega in za stvarstvo

Besede »poklicanost« ne smemo razumeti v omejenem pomenu, ki se nanaša samo na tiste, ki hodijo za Gospodom po poti posebne posvetitve. Vsi smo poklicani, da sodelujemo pri Kristusovem poslanstvu zbiranja razkropljenega človeštva in ga spravimo z Bogom. Na splošno je vsaka človeška oseba, še preden doživi srečanje s Kristusom in sprejme krščansko vero, z darom življenja prejela temeljno poklicanost: vsak od nas je bitje, ki ga je Bog hotel in ga ljubi, za katerega ima edinstveno in posebno zamisel; to božansko iskro, ki prebiva v srcu vsakega moškega in ženske, smo poklicani razvijati skozi svoje življenje in tako prispevati k rasti človeštva, ki ga prežemata ljubezen in medsebojno sprejemanje. Poklicani smo, da skrbimo drug za drugega, da gradimo vezi sprave in soudeleženosti, da zacelimo rane stvarstva, da ne bi bila uničena njegova lepota. Skratka, poklicani smo postati ena družina v čudoviti skupni hiši stvarstva, v harmonični raznolikosti njegovih elementov. V tem širšem smislu nimajo »poklicanosti« le posamezniki, temveč tudi ljudstva, skupnosti in različne vrste združenj.

Poklicani, da sprejmemo Božji pogled

V to veliko skupno poklicanost se vključuje še bolj poseben klic, ki nam ga Bog namenja, ko vstopa v naše bivanje s svojo Ljubeznijo in ga usmerja k njegovemu končnemu cilju, k tisti polnosti, ki presega celo prag smrti. Tako je Bog želel gledati na nas in gleda na naša življenja.

Michelangelu Buonarrotiju pripisujejo naslednje besede: »Vsak kamniti blok ima v sebi kip in naloga kiparja je, da ga odkrije«. Če je to morda umetnikov pogled, je Božji pogled veliko globlji od tega: v tistem dekletu iz Nazareta je videl Božjo Mater; v ribiču Simonu, Jonovem sinu, je videl Petra, skalo, na kateri bo zgradil svojo Cerkev; v cestninarju Leviju je videl apostola in evangelista Mateja; v Savlu, krutem preganjalcu kristjanov, je videl Pavla, apostola narodov. Njegov ljubeči pogled vedno seže do nas, se nas dotakne, nas osvobodi in preoblikuje ter nas naredi za nove ljudi.
To je dinamika vsakega poklica: doseže nas Božji pogled, ki nas kliče. Poklicanost, tako kot svetost, ni izredna izkušnja, rezervirana za redke izbrance. Tako kot obstaja »svetost za sosednjimi vrati« (prim. apostolska spodbuda Gaudete et Exsultate, 6–9), tako je tudi poklicanost namenjena vsakomur, saj Bog gleda na vsakogar in ga kliče.

Pregovor z Daljnega Vzhoda pravi: »Modrec pogleda jajce in vidi orla; pogleda seme in vidi veliko drevo; pogleda grešnika in vidi svetnika.« Tako gleda Bog na nas: v vsakem od nas vidi potenciale, ki jih včasih niti mi sami ne poznamo, in si v našem življenju neutrudno prizadeva, da bi jih lahko uporabili v službi skupnega dobrega.

Poklic se tako rodi po zaslugi umetnosti božanskega Kiparja, ki nas s svojimi »rokami« izvabi iz nas samih, da v nas postane vidna tista mojstrovina, h kateri smo poklicani. Zlasti Božja beseda, ki nas osvobaja egocentričnosti, nas lahko očisti, razsvetli in poustvari. Postavimo se torej v držo poslušanja Besede, da bi se odprli za poklic, ki nam ga je Bog zaupal! Naučimo se tudi poslušati brate in sestre v veri, saj se v njihovih nasvetih in zgledih lahko skriva Božja pobuda, ki nam kaže vedno nove poti, po katerih naj hodimo.

Poklicani, da se odzovemo na Božji pogled

Božji ljubeči in ustvarjalni pogled nas je v Jezusu dosegel na zelo poseben način. Evangelist Marko o bogatem mladeniču piše: »Jezus ga je pogledal in ga vzljubil« (Mr 10,21). Ta Jezusov ljubeči pogled je uprt v vsakega izmed nas. Bratje in sestre, pustimo, da se nas dotakne ta pogled, in pustimo, da nas ponese onkraj nas samih! Naučimo se tudi gledati drug drugega, da bi se ljudje, s katerimi živimo in jih srečujemo – kdor koli že so – počutili dobrodošle in odkrili, da obstaja nekdo, ki jih gleda z ljubeznijo in jih vabi, da razvijejo vse svoje potenciale.

Naše življenje se spremeni, ko sprejmemo ta pogled. Vse postane dialog poklicanosti med nami in Gospodom, pa tudi med nami in drugimi. Dialog, ki nas, če ga živimo v globine, vedno bolj dela to, kar smo: v poklicanosti v posvečeno duhovništvo, da bi bili orodje Kristusove milosti in usmiljenja; v poklicanosti v posvečeno življenje, da bi bili hvalnica Bogu in prerokba novega človeštva; v poklicanosti v zakon, da bi bili vzajemen dar in posredovalci ter vzgojitelji življenja. Na splošno v vsakem poklicu in službi v Cerkvi, ki nas kliče, da gledamo na druge in na svet z Božjimi očmi, da služimo dobremu in širimo ljubezen v dejanjih in besedah.

Na tem mestu bi rad omenil izkušnjo dr. Joséja Gregoria Hernándeza Cisnerosa. Ko je delal kot zdravnik v Caracasu v Venezueli, je želel postati frančiškanski tretjerednik. Pozneje je razmišljal, da bi postal menih in duhovnik, vendar mu zdravje tega ni dopuščalo. Spoznal je, da je njegov poklic zdravniški poklic, ki ga je opravljal predvsem za revne. Brez zadržkov se je posvečal bolnikom, ki jih je prizadela epidemija »španske gripe«, ki je takrat razsajala po svetu. Ko je zapuščal lekarno, v kateri je kupil zdravila za starejšega bolnika, ga je povozil avtomobil. Pred enim letom je bil razglašen za blaženega kot zgledna priča, kaj pomeni sprejeti Gospodov klic in se ga v celoti držati.

Poklicani k izgradnji bratskega sveta

Kot kristjani nismo poklicani, se pravi nagovorjeni, samo vsak osebno, ampak smo i-zbrani. Smo kot koščki mozaika, ki so čudoviti, če jih vzamemo vsakega posebej, a šele skupaj tvorijo podobo. Vsak od nas žari kot zvezda v Božjem srcu in na nebu vesolja, vendar smo poklicani, da sestavljamo ozvezdja, ki usmerjajo in osvetljujejo pot človeštva, začenši z okoljem, v katerem živimo. To je skrivnost Cerkve: v sobivanju razlik je znamenje in orodje tega, k čemur je poklicano celotno človeštvo. Zato mora Cerkev postajati vse bolj sinodalna: sposobna hoditi skupaj v harmoniji raznolikosti, v kateri lahko vsakdo prispeva svoj delež in dejavno sodeluje.

Ko torej govorimo o »poklicanosti«, ne gre le za izbiro te ali one oblike življenja, za to, da bi svoj obstoj posvetili določeni službi ali sledili karizmi redovne družine, gibanja ali cerkvene skupnosti; gre za uresničevanje Božjih sanj, velikega načrta bratstva, ki ga je imel v srcu Jezus, ko je molil k Očetu: »Da bi bili vsi eno« (Jn 17,21). Vsak poklic v Cerkvi, in v širšem smislu tudi v družbi, prispeva k skupnemu cilju: da bi med moškimi in ženskami zazvenela harmonija številnih in različnih darov, ki jo zna uresničiti le Sveti Duh. Duhovniki, posvečeni moški in ženske ter verni laiki hodimo in delamo skupaj, da pričujemo o tem, da velika človeška družina, združena v ljubezni, ni utopija, ampak je projekt, za katerega nas je ustvaril Bog.

Molimo, bratje in sestre, da se bo Božje ljudstvo sredi dramatičnih zgodovinskih dogodkov vedno bolj odzivalo na ta klic. Prosimo za luč Svetega Duha, da bo vsak od nas našel svoje mesto in dal vse od sebe v tem velikem načrtu!

Rim, Sveti Janez v Lateranu, 8. maj 2022, četrta velikonočna nedelja.

FRANČIŠEK

Prevod: Tajništvo SŠK

Vir: Spletna stran Katoliške Cerkeve

KATEHEZA: POSLANSTVO STAREJŠIH JE VERO ŽIVETI DOSLEDNO VSE DO KONCA

Kateheza med današnjo splošno avdienco, ki se je odvijala na Trgu sv. Petra, je bila namenjena doslednosti vere v obdobju starosti. Papež je izhajal iz starozavezne pripovedi o starcu Eleazarju, ki tudi ob koncu svojega življenja ostane zvest in dosleden svoji veri, saj se zaveda dediščine, ki jo zapušča mladim rodovom. Prakticiranje vere ni neko znamenje šibkosti starejših ljudi, temveč moči. Mladi nas gledajo, je dejal sveti oče, in naša doslednost vere lahko zanje odpre pot v lepo življenje.

Svetopisemski odlomek: 2 Mak 6,18.23-25

Eleazar, eden najuglednejših učiteljev postave, je bil že prileten mož in nadvse lep […], je dosledno odgovarjal, naj ga kar nemudoma spravijo v podzemlje. Dodal je še: “Moji starosti se ne spodobi, da bi se prenarejal. Sicer bi mnogi med mladimi mislili, da je devetdesetletni Eleazar prestopil v tujo vero. S svojim pretvarjanjem, ki bi le za las podaljšalo moje življenje, bi jih zbegal, obenem pa umazal in onečastil svojo starost.”

Dragi bratje in sestre, dober dan!

Na poti teh katehez o starosti se danes srečamo s svetopisemsko osebo, starejšim možem, po imenu Eleazar, ki je živel v času preganjanja Antioha Epifana. Njegov lik nam priča o posebnem odnosu, ki obstaja med zvestobo starosti in častjo vere. Ponosen može je. Rad bi govoril ravno o časti vere, ne le o njeni doslednosti, oznanjevanju in odpornosti. Čast vere je periodično pod pritiskom, tudi nasilnim pritiskom kulture vladarjev, ki jo poskušajo razvrednotiti, tako da jo obravnavajo kot arheološko najdbo, staro vraževerje, zastarelo trmo.

Svetopisemska pripoved – slišali smo krajši odlomek iz nje, a dobro je prebrati celotni del – govori o Judih, ki so bili po kraljevem odloku prisiljeni jesti meso, žrtvovano malikom. Ko je bil na vrsti Eleazar, starejši mož, ki so ga vsi zelo cenili, so mu kraljevi uradniki svetovali, naj se pretvarja, da jé meso, ne da bi ga dejansko jedel. Hinavščina, verska hinavščina. Veliko je je. Veliko je verske hinavščine, klerikalne hinavščine, veliko jih je. Tile so mu rekli: »Bodi malo hinavski, nihče ne bo opazil.« Na ta način bi se Eleazar rešil in – kot so rekli – v imenu prijateljstva bi sprejel njihovo gesto sočutja in naklonjenosti. Hinavska rešitev. Navsezadnje – so vztrajali – bi pretvarjati se, da ješ, čeprav ne ješ, bila zelo majhna in nepomembna gesta.

Šlo bi za majhno stvar, a Eleazarjev miren in odločen odgovor odpre argument, ki nas presune. Osrednja misel je ta: onečastiti vero v starosti, da bi pridobil nekaj dni, ni primerljivo z dediščino, ki jo mora zapustiti mladim za prihodnje rodove. Eleazar je bil dober. Starec, ki je vse življenje živel verodostojno svojo vero, zdaj pa se prilagadi in se pretvarja, da jo zavrača, obsoja novi rod, da misli, da je bila celotna vera le navidezna, da je zunanja prevleka, ki jo je mogoče opustiti, misleč, da se jo lahko ohrani v svoji notranjosti. Ni tako, pravi Eleazar. Takšno vedenje ne daje časti veri, niti pred Bogom. In učinek te zunanje banalizacije bo uničujoč za notranje življenje mladih. Doslednost tega moža daje mladim misliti. Pomisli na dediščino za prihodnost, misli na svoje ljudstvo.
Ravno starost – to je nekaj lepega za ostarele osebe – se tu pokaže kot odločilno in nenadomestljivo mesto za pričevanje. Starejša oseba, ki bi zaradi svoje ranljivosti pristala na obravnavanje prakticiranja vere kot nečesa nepomembnega, bi mladim sporočala, da vera nima nobene realne povezave z življenjem. Že na začetku bi se jim zdelo, da gre za skupek vedenj, ki jih je po potrebi mogoče hliniti ali prikriti, saj nobeno od njih ni tako pomembno za življenje.

Starodavna heterodoksna gnoza, ki je bila za krščanstvo v prvih stoletjih zelo močna in zapeljiva past, je teoretizirala ravno to – gre za staro stvar: da je vera duhovnost in ne praksa; sila uma in ne oblika življenja. Po tej hereziji zvestoba in čast vere nimata nič skupnega z življenjskim vedenjem, institucijami skupnosti in telesnimi simboli. Da ni nobene zveze. Zapeljivost tega pogleda je močna, saj na svoj način razlaga nesporno resnico: da vere ni mogoče omejiti na niz prehranskih pravil ali družbenih praks. Vera je nekaj drugega. Nevarnost je v tem, da gnostična radikalizacija te resnice izniči realizem krščanske vere, kajti krščanska vera je realistična. Krščanska vera ni samo povedati Veroizpoved, temveč misliti Veroizpoved, čutiti Veroizpoved, delati Veroizpoved. Delati z rokami. Ta gnostični predlog pa je pretvarjanje: pomembno je, da imaš v sebi duhovnost in lahko delaš, kar hočeš. To pa ni krščansko. Gre za prvo herezijo gnostikov, ki je zelo v modi v tem trenutku, v mnogih centrih duhovnosti in tako dalje. Izprazni tudi pričevanje teh ljudi, ki kaže konkretna Božja znamenja v življenju skupnosti in se z gestami telesa upira sprevrženosti uma.

Gnostična skušnjava, ki je ena od – povejmo z besedo – herezij, ena od verskih deviacij tega časa, ta gnostična skušnjava ostaja vedno aktualna. V številnih težnjah naše družbe in kulture je prakticiranje vere negativno prikazano, včasih v obliki kulturne ironije, drugič s prikrito marginalizacijo. Prakticiranje vere se pri teh gnostikih, ki so obstajali že v Jezusovem času, obravnava kot nekoristna in celo škodljiva zunanjost, kot zastarel ostanek, kot prikrito vraževerje. Skratka, nekaj za stare. Pritisk, ki ga ta vsesplošna kritika izvaja na mlajše generacije, je močan. Seveda vemo, da lahko prakticiranje vere postane zunanjost brez duše. To je še ena nevarnost, to nasprotje. Vendar sama po sebi to ni. Morda se tiče ravno nas starejših zelo pomembno poslanstvo: veri povrniti njeno čast, jo narediti dosledno, kot je Eleazarjevo pričevanje – doslednost vse do konca. Prakticiranje vere ni simbol naše šibkosti, temveč znamenje njene moči. Nismo več mladi. Nismo se šalili, ko smo se podali na Gospodovo pot.

Vera si zasluži spoštovanje in čast vse do konca: spremenila nam je življenje, očistila nam je misli, naučila nas je častiti Boga in ljubiti bližnjega. To je blagoslov za vse! Vendar vsa vera, ne samo en del. Vere ne bomo zamenjali za peščico mirnih dni, kar stori Eleazar. Dosleden vse do kraja; in tako gre v mučeništvo. V vsej ponižnosti in trdnosti bomo tudi na stara leta pokazali, da vera ni nekaj »za stare«. Je stvar življenja. Verovati v Svetega Duha, ki vse dela novo, in On nam bo z veseljem pomagal.

Dragi ostareli bratje in sestre, da ne bom rekel stari, smo v isti skupini, lepo prosim, glejmo na mlade – oni nas gledajo. Gledajo nas. Tega ne pozabimo. Na misel mi prihaja tisti zelo lep film o času po vojni »Otroci nas gledajo«. Mi lahko rečemo isto v zvezi z mladimi: mladi nas gledajo in naša doslednost bo zanje lahko odprla pot prelepega življenja. Morebitna hinavščina pa bo povzročila veliko slabega. Molimo drug za druge. Naj Bog blagoslovi vse ostarele ljudi. Hvala.

Vir: VaticanNews

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (Sveti Primož in Felicijan na Gabrški gori), Alicja, Poljska, Pixbay (šmarnica)

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

NOVA COVID NAVODILA ZA NAŠO ŽUPNIJO

RAZKUŽEVANJE ROK: Pri vstopu v cerkev si obvezno razkužite roke.

NOŠENJE MASK V CERVKI: Na podlagi spodnjih navodil slovenskih škofov toplo priporočamo, da v obeh cerkvah v naši župniji še nosite maske, ker sta naši cerkvi manjši.

Za ostala področja veljajo spodnja navodila škofov, ki so objavljena tukaj.

VABIMO VAS

• ŠMARNICE se začnejo v danes. Ob nedeljah bodo šmarnice za otroke pri maši ob 9.15 v Štepanji vasi in pri maši ob 9.15 v Bizoviku. Med tednom so šmarnice pri jutranji maši so predvsem za odrasle, zvečer pa za otroke, mlade in družine. Jutranje šmarnice z naslovom Marija je napisal cistercijan p. Branko Petauer, večerne šmarnice z naslovom Marija ima rada vse otroke, ki govorijo o otrocih v Etiopiji pa je napisal Špela Pahor.

Po maši vsak dan molimo ali pojemo litanije Matere Božje. Za vestno obiskovanje šmarnic bodo otroci dobili lep spomin. Lepo vabljeni otroci in starši, še posebej prvoobhajanci in birmanci.

• DEKANIJSKA KONFERENCA V ŠTEPANJI VASI bo v sredo 4. maja. Na začetku dekanijske konference bo ob 9. uri v cerkvi v Štepanji vasi maša s somaševanjem dekanijskih duhovnikov, h kateri lepo vabimo tudi vas župljane. Ta dan ne bo svete maše ob 8. uri zjutraj.

• Prvi petek in sobota v mesecu sta ta teden. Lepo vabljeni k prejemu zakramenta svete spovedi in evharistije. Starejše in bolnike bomo v petek obiskali na domu po ustaljenem redu.

• MOLITEV ZA DUHOVNE POKICE: Molitev za duhovne poklice, bomo bratje kapucini skupaj z Marijinimi sestrami pripravili ta četrtek po večerni maši v župnijski cerkvi. Lepo vabljeni. To bo v četrtek po večerni maši. Lepo povabljeni, da se nam pridružite.

• CELODNEVNO ČEŠČENJE: Ta petek, ko je prvi petek, bo v župnijski cerkvi celodnevno češčenje za mir v Ukrajini in za blagoslov v naših življenjih. Češčenje bo 8.30 do 19.00. Češčenje ob živi slavilni glasbi bo ta dan tudi ob 20.00 do 21.00 uri. Nato bo sledila še tiha molitev od 21.00 do 21.30 ure. Lepo vabljeni. Vabimo tudi posameznike, ki bi čez dan kakšno uro molili pred Najsvetejšim. Javite se br. Mateju.

• Fatimska pobožnost na prvo soboto bo ob 18.15. Lepo vabljeni.

• FLORJANOVO NEDELJO bomo skupaj z gasilci obhajali v Bizoviku v gasilskem domu v nedeljo, 8. maja s sveto mašo ob 9.15. V primeru slabega vremena bodo gasilci postavili večji šotor pred gasilskim domom. Zato bo maša v gasilskem domu ob vsakem vremenu. K tej maši lepo vabimo tudi Štepanjske gasilce. Lepo vabljeni!

• SVETE MAŠE ZUNAJ: Od nedelje 8. maja dalje bodo maše zunaj ob lepem vremenu ob nedeljah ob 9.15 na travniku v Štepanji vasi in ob nedeljah ob 9.15 Bizoviku pred cerkvijo.

• DUHOVNE VAJE za člane molitvene naveze za dobre družine in duhovne poklice bodo ta konec tedne v domu duhovnosti v Kančevcih. Še vedo se lahko prijavite pri br. Primožu Kovaču.

TEDEN MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE: OD 1. – 8. MAJA

Od danes pa do prihodnje nedelje, ki je nedelja dobrega pastirja, poteka teden molitve za duhovne poklice. Vabljeni k svetim mašam in osebni molitvi za duhovne poklice. Ta teden bo vsak večer pol ure pred mašo molitev za duhovne poklice. Na razpolago je tudi knjižica, v kateri je za vsak dan tega tedna objavljena duhovna misel in krajša molitvena ura za duhovne poklice. Knjižico dobite na tej povezavi. Več informacij

MOLITEV ZA DUHOVNE POKLICE: NAŠ STVARNIK, RAZSVETLI ME

Bog, naš Stvarnik,
ti si mi podaril življenje.
Po krstu me vabiš, da dar svojega življenja
uporabim za služenje drugim.
Razsvetli me, da spoznam,
kje je moje mesto v Cerkvi in svetu
ter mi daj pogum in velikodušnost,
da bom odgovoril na tvojo ljubezen,
na tvoj Božji klic.

Tudi druge mlade ti izročam:
tiste, ki jih kličeš
v zakonsko in družinsko življenje.
Daj jim vseh potrebnih milosti,
da bodo v ljubezni in miru zaživeli
veselje družinskega življenja.

Posebej pa te prosim za tiste,
ki jih kličeš,
da služijo v naši krajevni Cerkvi
v duhovniškem, diakonskem
in redovniškem poklicu.
Svojo poklicanost naj čim bolj polno uresničijo.
Vedno bolj naj rastejo v ljubezni do tebe in bratov
ter v sodobni svet širijo veselje evangelija.
To prosimo po Kristusu, našem Gospodu.
Amen.

VABILO K MOLITVI

MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!

• MOLITEV ZA MIR OB PONEDELJKIH: V naši župniji imamo molitveno uro za mir vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi.

• MOLITEV ZA DOMOVINO OB IZBIRI NJENIH VODITELJEV
Dobri Bog, oče vseh ljudi,
v času velike stiske v naši domovini in po svetu izbiramo
može in žene, ki bodo nosili bremena odgovornosti
pri delu za pravičnost, varnost in mir med nami in v svetu.
Zahtevno pot bomo zmogli v sodelovanju in z močjo tvojega Duha.
On nas utrjuje v tvoji ljubezni in skrbi za vse ljudi.
Naj omehča naša srca, da bomo premagovali prepire in razdore ter spoštovali tvojo podobo v vsakem človeku.
Jezus, Božji Sin!
Ti si se na križu daroval za vsakega izmed nas,
da nas vse osvobodiš spon in grehov ter nam podariš zgled svoje darujoče ljubezni.
Podari izvoljenim pogum, moč, poštenost in nesebičnost pri delu za blagor domovine.
Usliši, dobri Oče, priprošnje Marije Pomočnice,
naše tolažnice, ter vseh naših zavetnikov!
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:

  • Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
  • Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
  • Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.

KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:

  • suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
  • higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice,
  • voda v plastenkah,
  • oblačila se trenutno ne zbirajo več.

PAPEŽ FRANČIŠEK PATRIARHU KIRILU: POSTANIVA DELAVCA ZA MIR ZA UKRAJINO, KI JO TRPINČI VOJNA

Papež Frančišek je moskovskemu patriarhu poslal pismo z velikonočnimi voščili: »Prehod iz smrti v novo življenje v Kristusu naj postane resničnost za ukrajinsko ljudstvo, ki si želi nove zore, ki bo končala temo vojne.«

»Dragi brat! Naj Sveti Duh preoblikuje najini srci in naju naredi za resnična delavca za mir, zlasti za Ukrajino, ki jo trpinči vojna, tako da bo veliki velikonočni prehod iz smrti v novo življenje v Kristusu postal resničnost za ukrajinsko ljudstvo, ki si želi nove zore, ki bo končala temo vojne.« Gre za osrednji odlomek pisma, ki ga je papež Frančišek poslal patriarhu Moskve in vseh Rusij ob veliki noči, ki so jo nekatere katoliške in pravoslavne Cerkve obhajale v nedeljo, 24. aprila, po julijanskem koledarju.

Papeževo pismo z voščili

Kratko pismo z voščili, ki ga je papež poslal tudi drugim patriarhom vzhodnih Cerkva, je bilo objavljeno na spletni strani Ruskega patriarhata Mospat.ru. V pismu Frančišek poudari, da v tem času »čutimo vso težo trpljenja naše človeške družine, ki jo stiska nasilje, vojna in številne krivice.« Kljub temu, piše, »bomo še vedno s hvaležnim srcem gledali, da je Gospod vzel nase vse zlo in vse bolečine našega sveta.«

Verodostojno pričevanje o evangeliju

»Kristusova smrt – zatrjuje papež – je bila začetek novega življenja in osvoboditve od spon greha in priložnost za naše velikonočno veselje, ko je vsem odprla pot iz sence teme v svetlobo Božjega kraljestva.« Povabil je, da bi molili drug za drugega, da bi verodostojno pričevali za evangeljsko sporočilo vstalega Kristusa in Cerkve kot vesoljnega zakramenta odrešenja«, da bi »vsi vstopili v kraljestvo pravičnosti, miru in veselja v Svetem Duhu«.

Videoklic 16. marca

Zadnji neposredni stik med papežem in patriarhom je bil 16. marca po videoklicu v navzočnosti kardinala Kurta Kocha, predsednika Papeškega sveta za edinost kristjanov, in volokolamsekga metropolita Hilariona, vodje oddelka za zunanje odnose Moskovskega patriarhata. Pogovor, katerega središče je bila, kakor je poročal direktor vatikanskega Tiskovnega urada Matteo Bruni, vojna v Ukrajini in vloga kristjanov ter njihovih pastirjev, da storijo vse, da bi zmagal mir.« Papež je pravzaprav prosil, da bi skupaj ukrepali za »zaustavitev ognja« vojne v Ukrajini, ker obstajajo tisti, ki »plačujejo račun zanjo« in »tisti, ki so bombardirani in umrejo«. »Cerkev ne sme uporabljati političnega jezika, ampak Jezusov jezik,« je še zatrdil Frančišek.

Odloženo srečanje

Kot je v nedavnem intervjuju za argentinski dnevniku La Nacion razkril papež Frančišek sam, je bilo junija načrtovano srečanje s Kirilom v Jeruzalemu. »Žal mi je – je pojasnil papež – da je moral Vatikan preklicati drugo srečanje s patriarhom Kirilom, ki smo ga načrtovali za junij v Jeruzalemu. Toda naša diplomacija je bila mnenja, da bi srečanje med nama v tem trenutku lahko povzročilo veliko zmede.« Papež Frančišek in Kiril, kot je znano, sta se srečala enkrat samkrat leta 2016 na Kubi, v dvorani havanskega letališča, kjer sta podpisala skupno izjavo.

Vir: VaticanNews

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (Devica Marija), Alicja, Poljska, Pixbay (šmarnica)

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

NOVA COVID NAVODILA ZA NAŠO ŽUPNIJO

RAZKUŽEVANJE ROK: Pri vstopu v cerkev si obvezno razkužite roke.

NOŠENJE MASK V CERVKI: Na podlagi spodnjih navodil slovenskih škofov toplo priporočamo, da v obeh cerkvah v naši župniji še nosite maske, ker sta naši cerkvi manjši.

Za ostala področja veljajo spodnja navodila škofov, ki so objavljena tukaj.

VABIMO VAS

• BLAGOSLOV LANSKIH NOVOKRŠČENCEV in vseh ostalih predšolskih otrok bo to nedeljo 24. aprila pri maši ob 10.30. Lepo vabljeni!

• SKAVTSKE OBLJUBE našega stega Ljubljana 4 bodo to nedeljo 24. aprila pri cerkvi (ob slabem vremenu cerkvi) v Hrenovicah pri Postojni. (Hrenovica 32).

• DEKANIJSKA KONFERENCA V ŠTEPANJI VASI bo v sredo 4. maja. Na začetku dekanijske konference bo ob 9. uri v cerkvi v Štepanji vasi maša s somaševanjem dekanijskih duhovnikov, h kateri lepo vabimo tudi vas župljane. Ta dan ne bo svete maše ob 8. uri zjutraj.

• FLORJANOVO NEDELJO bomo skupaj z gasilci obhajali v Bizoviku v gasilskem domu v nedeljo, 8. maja s sveto mašo ob 9.15. Lepo vabljeni!

• SVETE MAŠE ZUNAJ: Od nedelje 8. maja dalje bodo maše zunaj ob lepem vremenu ob nedeljah ob 9.15 na travniku v Štepanji vasi in ob nedeljah ob 9.15 Bizoviku pred cerkvijo.

BELA NEDELJA, NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA

V Katoliški cerkvi 24. aprila 2022 praznujemo 2. velikonočno nedeljo, imenovano tudi belo nedeljo ali nedeljo Božjega usmiljenja.

Bela nedelja

Ime bela nedelja (lat. Dominica in albis) izvira iz starokrščanskih časov, ko so novokrščenci, ki so prejeli zakrament sv. krsta med velikonočno vigilijo, ves teden po veliki noči prihajali k bogoslužju v belih oblačilih. Uporaba belih oblačil, ki so znamenje čistosti, je izpričana od 4. stoletja, poseben pomen pa so dobila v 17. stoletju, ko so jezuiti na nedeljo po veliki noči uvedli skupinsko prvo obhajilo. Bela barva ima v bogoslužju močen simboličen pomen; je seštevek vseh barv mavrice, polnost nerazlmoljene svetlobe, izraža začetek in konec, polnost in praznino.

Nedelja Božjega usmiljenja

Sveti papež Janez Pavel II. (1978–2005) je 30. aprila leta 2000 na nedeljo po veliki noči, razglasil poljsko redovnico Favstino Kowalsko za svetnico ter ob tej priložnosti določil, da se bo prva nedelja po veliki noči »odslej v vsej Cerkvi imenovala nedelja Božjega usmiljenja.«
 Papež se je pri tem oprl na javno razodetje, posebej na Božjo besedo te nedelje, ki nazorno govori o Božjem usmiljenju, povod pa je bilo Jezusovo razodetje sestri Favstini: »Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja.
Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel sveto obhajilo, bo dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči. Povej ranjenim ljudem, da se morajo zateči k mojemu usmiljenemu Srcu in dal jim bom svoj mir.
Preden pridem kot pravičen sodnik, pridem kot kralj usmiljenja. Kdor zavrne moje usmiljenje, se sam obsodi.«

Povezanost praznika Božjega usmiljenja in 2. velikonočne nedelje kaže na simbol zveze med zakramentom svetega krsta, velikonočno skrivnostjo odrešenja in Božjim usmiljenjem. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi, kar predstavlja razsežnost sprave med Bogom in človekom.

Vabljeni, da danes na nedeljo božjega usmiljenja zmolite rožni venec Božjega usmiljenja.

Na običajni rožni venec molimo:
Na prvih treh jagodah: Oče naš, Zdrava Marija, Vera. .
Pri vseh petih desetkah molimo:
a) Pri velikih jagodah:
Večni Oče, darujem Ti telo in kri, dušo in božanstvo tvojega preljubega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.
b) Pri malih jagodah (desetkrat):
Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.
Na koncu dodamo (trikrat):
Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni, usmili se nas in vsega sveta.
Jezus je sestri Faustini dejal:”Moli stalno ta rožni venec, ki sem ti ga razodel. Kdor ga bo molil mu bom podelil veliko usmiljenje že v življenju, posebno pa ob smrti.”

VZKLIKI BOŽJEMU USMILJENJU

OPOMBA: To niso litanije, temveč vzkliki Božjemu usmiljenju. Jezus je razodel sv. Favstini veliko moč teh vzklikov: “Božja ljubezen je cvet, usmiljenje pa sad tega cveta. Če kdo dvomi, naj bere te vzklike Božjemu usmiljenju in našel bo zaupanje!”

Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, izraz njegove največje moči,
Božje usmiljenje, ki si se razodelo v stvarjenju nebeških duhov,
Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje,
Božje usmiljenje, ki obsegaš ves svet,
Božje usmiljenje, ki nam daješ nesmrtno življenje,
Božje usmiljenje, ki nas varuješ zasluženih kazni,
Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha,
Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje,
Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran,
Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega,
Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja,
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkvi, ki obsega vesoljni svet,
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov,
Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore,
Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva,
Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri,
Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov,
Božje usmiljenje, ki posvečuješ pravične,
Božje usmiljenje, ki k popolnosti vodiš svete,
Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim,
Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca,
Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo,
Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi,
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo,
Božje usmiljenje, mir umirajočim,
Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja,
Božje usmiljenje, ki lajšaš trpljenje dušam v vicah,
Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih,
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere,
Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev.

V.: Bog je usmiljen in poln svetosti, počasen z jezo, poln dobrote.
O.: Zato bom vekomaj klical Božje usmiljenje.

Molimo.

O Bog, tvoje usmiljenje je neskončno, tvoja milost neizčrpna. Milostno poglej na nas, pomnoži v nas delo svojega usmiljenja , da ne bomo obupali tudi v največjih preizkušnjah, temveč bomo bolj zaupali v Božjo voljo, ljubezen in usmiljenje. – Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, Kralju usmiljenja , ki s teboj in s Svetim Duhom izkazuje usmiljenje vekomaj. Amen.

VABILO K MOLITVI

MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!

• MOLITEV ZA MIR OB PONEDELJKIH: V naši župniji imamo molitveno uro za mir vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi.

• MOLITVE ZA VOLITVE: Vabljeni, da se pridružite molitveni pobudi Molitve za volitve. Več

• MOLITEV ZA DOMOVINO OB IZBIRI NJENIH VODITELJEV
Dobri Bog, oče vseh ljudi,
v času velike stiske v naši domovini in po svetu izbiramo
može in žene, ki bodo nosili bremena odgovornosti
pri delu za pravičnost, varnost in mir med nami in v svetu.
Zahtevno pot bomo zmogli v sodelovanju in z močjo tvojega Duha.
On nas utrjuje v tvoji ljubezni in skrbi za vse ljudi.
Naj omehča naša srca, da bomo premagovali prepire in razdore ter spoštovali tvojo podobo v vsakem človeku.
Jezus, Božji Sin!
Ti si se na križu daroval za vsakega izmed nas,
da nas vse osvobodiš spon in grehov ter nam podariš zgled svoje darujoče ljubezni.
Podari izvoljenim pogum, moč, poštenost in nesebičnost pri delu za blagor domovine.
Usliši, dobri Oče, priprošnje Marije Pomočnice,
naše tolažnice, ter vseh naših zavetnikov!
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:

  • Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
  • Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
  • Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.

KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:

  • suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
  • higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice,
  • voda v plastenkah,
  • oblačila se trenutno ne zbirajo več.

SVETI OČE: PRIPRAVLJEN SEM STORITI VSE, DA BI SE USTAVILO VOJNO

»Pripravljen sem storiti vse, da bi se ustavilo vojno,« je zatrdil papež Frančišek v intervjuju za argentinski dnevnik La Nación, ki je bil objavljen v četrtek, 21. aprila. Med drugim je spregovoril o obisku ruskega veleposlaništva, možnosti potovanja v Kijev ter načrtovanem srečanju s patriarhom Kirilom.

Prizadevanja za mir. Vatikan nikoli ne počiva

Sveti oče je novinarju Joaquínu Moralesu Soláju povedal, da je trenutno prednostna naloga doseči mir v Ukrajini. Ob tem je poudaril, da si Sveti sedež vedno prizadeva, da bi bil vzpostavljen mir: »Vatikan nikoli ne počiva. Ne morem vam povedati podrobnosti, ker potem ne bi šlo več za diplomatska prizadevanja, vendar pa se poskusi ne bodo nikoli prenehali,« je podkrepil svoje besede papež Frančišek.

O obisku ruskega veleposlaništva

Na vprašanje glede obiska ruskega veleposlaništva pri Svetem sedežu 25. februarja je sveti oče dejal: »Šel sem sam. Nisem želel, da bi me kdo spremljal. To je bila moja osebna odgovornost. To je bila odločitev, ki sem jo sprejel med nočnim bedenjem, ko sem mislil na Ukrajino. Tistim, ki želijo videti stvari takšne, kot so, je jasno, da sem vladi nakazal, da lahko vojno takoj konča. Iskreno rečeno, sem želel narediti nekaj, da v Ukrajini ne bi bilo niti ene smrti več. Niti ene več. In pripravljen sem storiti vse.«

Vsaka vojna je anahronistična

Glede razlogov za izbruh vojne pa je papež povedal: »Vsaka vojna na tem svetu in na tej ravni civilizacije je anahronistična. Zato sem javno poljubil ukrajinsko zastavo. To je bilo dejanje solidarnosti do mrtvih, do družin ter do tistih, ki so prisiljeni emigrirati.«

O možnosti potovanja v Kijev

Nadalje je beseda tekla o možnosti papeževega potovanja v Kijev. Sveti oče je pojasnil, da ne more storiti ničesar, kar bi ogrozilo višje cilje, ki so konec vojne, premirje ali vsaj humanitarni koridor. »Kakšen smisel bi bil, da bi šel papež v Kijev, če bi se naslednji dan vojna nadaljevala,« je poudaril.

Zakaj izrecno ne imenuje Putina ali Rusije?

Na vprašanje, zakaj nikoli izrecno ne imenuje Putina ali Rusije, je sveti oče odgovoril, da papež nikoli ne imenuje voditelja države in še manj države, ki pa je več kot njen voditelj.

Možnosti srečanja s patriarhom Kirilom

Sveti oče je prav tako spregovoril o »zelo dobrih« odnosih ter o možnosti srečanja z moskovskim patriarhom Kirilom. »Žal mi je, da je moral Vatikan odpovedati drugo srečanje z njim, ki je bilo načrtovano junija v Jeruzalemu. Vendar pa je naša diplomacija menila, da bi najino srečanje v tem trenutku lahko povzročilo veliko zmedo. Vedno sem spodbujal medverski dialog. Ko sem bil nadškof v Buenos Airesu, sem povezal kristjane, jude in muslimane v rodoviten dialog. To je bila ena izmed pobud, na katero sem najbolj ponosen. In isto politiko spodbujam v Vatikanu. Kot ste me morda že večkrat slišali reči, je zame sporazum pomembnejši od spora.«

Vir: VaticanNews

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (češnjevi cvetovi), Pixbay (ukrajinska zastava)