Odkar pomnim in odkar pomnijo moji starši, je na križišču mnogih poti med Gmajno in Hrušico stalo znamenje – Flikovo znamenje. Starejši pravijo, da se je tu med delom v gozdu ponesrečil mož. Mnogi smo se tu ustavljali, zmolili, se priporočali ali pa se med tekom vsaj kratko prekrižali.
Sveta znamenja padajo … in vstajajo nova
Pred nekaj tedni je znamenje izginilo. Nekdo ga je odnesel. Nekomu je bil po več desetletjih spomina v napoto.
Pred kakšnim tednom pa se je pojavil nov, v obliki lepega križa. Iz masivnega hrastovega lesa. Krajani najprej nismo vedeli, kdo ga je postavil, potem se je začelo šušljati, da so bili postavljavci možje iz Hrušice. Odlično so opravili svoje delo. Križ trdno stoji. Hvala možje!
Včeraj so dodali še Kristusovo telo in župnik ga je v prisotnosti kakih petnajstih vernikov, ki so nekako izvedeli za čas blagoslova, tudi blagoslovil.
Za koga smo molili pri blagoslovu?
Župnik Matej Štravs je v kratkem nagovoru povedal, da so taka znamenja, kraj Božjega dotika, in da se mimoidočih bližina Božjega lahko dotakne.
Prosili smo za vse, ki bodo tukaj mimo hodili, naj jih Božja Ljubezen blagoslavlja. Prosili smo za to, da bi ta križ dolgo ostal tukaj. Molili pa smo tudi za onega, ki je prejšnji križ odnesel, da bi se ga Bog dotaknil in ga obrnil k sebi. “Ne vemo iz kakšne stiske je ta človek tako ravnal”, je poudaril župnik. Obenem pa je župnik izrazil uvid, da je ta človek, kljub vandalizmu, storil nekaj dobrega za vnaprej – omogočil je postavitev novega križa.
Molili smo tudi za postavljavce križa in za darovalce Kristusovega telesa, naj tudi njih Bog blagoslavlja.
Sveta znamenja vabijo in vznemirjajo
Po Sloveniji je ogromno svetih znamenj, cerkvic po hribčkih, kapelic, križev, … Vse to so znamenja vernosti naših prednikov, po katerih smo prejeli vero tudi mi. Hvaležni smo za vero naših prednikov – samo pomislite, koliko vernih je moralo biti v vrsti od Jezusa Kristusa, preko apostolov do nas!
Vera pa se krepi tudi po takih svetih znamenjih, ki človeka spomnijo, da spotoma (=na poti) kaj zmoli – za svojo družino, za bližnje, za župnijo, mesto, Cerkev in celo Slovenijo.
Sveta znamenja – kot je ta križ – glasno govorijo o tem, da je v nas še pogled onkraj, pogled tja kamor se preselimo po smrti. To vznemirja pa če verjameš v večno življenje in tudi – če ne verjameš.
Sveta znamenja – kot je ta križ – glasno govorijo o tem, da je dobro moliti, prositi in se v tej drži že zahvaljevati za prejeto. In v nas se takrat naseli mir. Kot pravi sv. Pavel: Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu. (Filipljanom 4,6-7)
Sveta znamenja – kot je ta križ – glasno govorijo o tem kam so se naši predniki zatekali k tolažbi v težkih trenutkih življenja.
Sveta znamenja – kot je ta križ – glasno vznemirjajo tudi tiste, ki verjamejo, da na koncu poti stoji velik NIČ in jih tako znamenje moti. Molimo za milost vere. Za vse; vsem nam jo manjka. Vsi bi namreč lahko vzkliknili z glasom očeta ozdravljenega dečka: Verujem, pomagaj moji neveri! (Mr 9,24)
Naj se ob tem svetem lepem znamenju ustavljajo ljudje – hvala tudi za preprosto klopco – tu molijo, prosijo, se zahvaljujejo, jočejo, smejejo, … in se tudi spomnijo mož iz Hrušice, ki so to znamenje postavili.
Hvala možje iz Hrušice za križ!
Foto: Aleš Čerin
Aleš, hvala za tako hiter in odličen prispevek.Kako dobro si si zapomnil župnikov govor…in vse glavne poudarke. Tvojemu prispevku res ni kaj dodati.le to morda,da naj bo ta križ res v blagoslov vsem mimoidočim in ljudem,ki živimo pod tem lepim Golovcem.
Hvala in Bog s teboj!
Draga Karolina! Hvala. Župnikovega govora si nisem zapomnil, pač pa sem ga posnel 🙂
Lepo si dodala: “…naj bo ta križ res v blagoslov vsem mimoidočim in ljudem, ki živimo pod tem lepim Golovcem.”
Blagoslova.