ZA SVETE MAŠE IN SREČANJA SKUPIN JE OBVEZEN POGOJ PCT.

• Vsi verniki starejši od 15 let morajo za bogoslužje in za srečanja skupin izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani).

Obvezna je uporaba zaščitnih mask znotraj cerkva, zunaj je obvezna zgolj če ni mogoče zagotoviti 1,5 metra medsebojne razdalje.

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

IZ NAŠE ŽUPNIJE

• NABIRKA TE NEDELJE 16. januarja je namenjena za brate kapucine, ki delujemo v tej župniji. Kdor želi pa lahko svoj dar za nas nakaže tudi na transakcijski račun. Kapucinski samostan Ljubljana, Mekinčeva 3, Ljubljana. Namen nakazila: dar za brate. Trr. SI56 0317 1100 0806 149. Bog vam povrni za vsak vaš dar.

• TRIKRALJEVSKA AKCIJA: Pri letošnji trikraljevski akciji za projekte slovenskih misijonarjev se je naši župniji zbralo 910 eur, ki smo jih že oddali na misijonsko pisarno. Od tega je bilo v ta namen zbranih 539,28 eur pri nabirkah pri mašah na dan Gospodovega Razglašenja 6. 1., ostalo so darovi, ki ste jih namensko darovali v ta namen. Hvala tudi tistim, ki ste za to akcijo sami nakazali svoj dar na misijonsko pisarno. Bog povrni vsem.

• VERSKA STATISTIKA NAŠE ŽUPNIJE ZA LETO 2021

Krsti: 29 novokrščencev. 19 otrok je bilo krščenih v prvem letu življenja, 7 pa v starosti od 2 do 6 let, trije so bili starejši od 7 let. 11 jih je bilo krščenih iz cerkvenega zakona, 5 iz civilnega zakona, 13 iz izven zakonskih skupnosti.

Število otrok pri verouku: 184.

Prvo sv. obhajilo: 19 prvoobhajancev,

Birma: 23 birmancev. Poroke: 7 parov;

Pogrebi: 78 pogrebov, (le 24 jih je prejelo poslednje zakramente)

Obhajila: 32.600 svetih obhajil.

Bolniško maziljenje: okrog 110 oseb

Nedeljska sveta maša: Pri nedeljskih svetih mašah je bilo na 2. advento nedeljo 363 ljudi. Pomladi in jeseni, ko so bile še svete maše še zunaj je bilo pri nedeljskih svetih mašah nekaj čez 400 ljudi. V tem številu je upoštevana tudi sobotna večerna sv. maša.

Štirih zoom Večerov z gosti (Aleš Čerin, br. Jurij Štravs, Marija in Andrej Štremfelj in Tadej Vindiš), se je udeležilo okrog 320 udeležencev. Posnetke večerov, ki smo jih objavili na spletu pa si je ogledalo še okrog 600 ljudi.

• LETNA NAROČNINA VERSKEGA TISKA: Zelo priporočamo redno letno naročnino na verski tisk. Tu objavljamo cene za verski tisk za celo leto in kje jih se nanj lahko naročite in ga boste prejeli na svoj dom. Še vedno pa bo tisk v prodaji tudi v cerkvi.

Založba Družina naročila: 01/360-28-31, bernarda.vidmar@druzina.si Družina 140,40€, Mavrica 44,90€, Beseda med nami 27,00€, Božje okolje 33,00€, Cerkev danes 39,00€, Cerkveni glasbenik 39,00€, Communio 35,60€, Radovednež 23,70€, Magnificat 63,70€, Praznična 23,60, SLO 29,60€, Najst 29,40€.

Založba Ognjišče naročila: 05/611-72-23, ognjisce.uprava@ognjisce.si, https://revija.ognjisce.si/narocnine. Revija Ognjišče: 36,5 eur.

VABIMO VAS

• PASTIRSKO PISMO: Vabimo vas, da si preberete pastirsko pismo, ki ga je za našo nadškofijo v začetku leta napisal nadškof Stanislav Zore. Najdete ga na tej povezavi.

• LETNO POROČILO CERVKE NA SLOVENSKEM si lahko preberete na tej spletni strani.
Članek o letnem poročilu Cerkev na Slovenskem najdete na: +

• JASLICE V BIZOVIKU: Tudi letos so v Bizoviku narejene jaslice zunaj cerkve, ki jih je naredil Milan Boštele. Lepo vabljeni, da si jih ogledate.

• EXODUS 90: Program za moške; začne se 17. januarja

Kaj je: Exodus 90 je devetdeset dnevni duhovni program, ki po zgledu Jezusovega življenja vključuje: molitev, askeze in bratstvo. Moški, ki si želijo duhovne rasti in pridobiti večjo svobodo, se zberejo v bratovščino, ki jo sestavlja od 5 do 7 moških. Na poti v svobodo može spremlja zgodba Izhoda iz Egipta opisana v Drugi Mojzesovi knjigi in dnevna razmišljanja.

Skoraj vsi možje, ki prihajajo v Exodus 90, iščejo nov nivo svobode. Spoznali so, da niso tako svobodni, da bi lahko ljubili svoje družine in Boga ter jim služili, kot bi morali. Toda bodimo natančnejši. Na kakšen način smo možje nesvobodni?

Zasvojeni smo na mnoge različne načine, ko smo odvisni in nezdravo navezani na šport, elektronsko pošto, mobilne naprave, delo, televizijo, video vsebine, video igre, hrano, alkohol, kavo in kajenje, denar, trgovanje z delnicami, novice, domača opravila, javno podobo, moč, nadzor, hobije, igre na srečo, materializem, lenobo, aktivizem in samovšečnost. V našem času pa najbolj izstopa zasužnjenost mož s pornografijo in samozadovoljevanjem.

Exodus 90 je priložnost, da se možje odpremo Božjim milostim in s pomočjo molitve, askez in bratstva zaživiš svobodno življenje.

Kako: do 17. januarja poveži od 5 do 7 mož, prijavite se v program in začnite živeti drugače.

Več informacij: https://exodus90.com ali piši na: support@exodus90.com; telefon: 031 298 442 (Boštjan Čerin)

• TEDEN MOLITVE ZA EDINOST KRISTJANOV 2022 bo od torka 18. do torka 25 januarja. Vabljeni k molitvi in obisku maše v ta namen. Več informacij na: na tej povezavi.
Papež Frančišek bo teden molitve za edinost kristjanov sklenil z večernicami.

• ZOOM VEČER O MISIJONARJU MIHU DREVENŠKU bo v torek 24. januarja ob 20.30: Naša župnija organizira Zoom večer z minoritom p. Janezom Šamperlom, ki nam bo spregovoril o misijonarju Mihu Drevenšku. V sami predstavitvi bomo videli tudi krajše video nagovore Miha Drevenška. Rezervirajte si termin, ZOOM povezava pa bo objavljena na spletni strani župnije. Lepo vabljeni! Več informacij na: na tej povezavi.

PAPEŽ PRI KATEHEZI: TUDI DANES JE VELIKO IZKORIŠČANIH DELAVCEV BREZ DOSTOJANSTVA

Kateheza med splošno avdienco, 12. januarja 2022, je bila posvečena svetemu Jožefu kot tesarju. Papež je izpostavil, da delo ne pomeni samo poskrbeti za preživetje. Je tudi prostor, v katerem izražamo sebe, kjer se čutimo koristne in se učimo konkretnosti, ki pomaga duhovnemu življenju, da ne postane spiritualizem. Žal pa je delo pogosto talec družbene nepravičnosti in namesto da bi bilo sredstvo humanizacije, postane eksistencialno obrobje.

Frančišek je opozoril na mnoge težke situacije v svetu dela in zaposlitve, s katerimi se soočajo številni ljudje, ki so pri delu na različne načine izkoriščani ali pa ga sploh ne dobijo. Kot je dejal, se moramo vprašati, kaj lahko storimo, da bi povrnili vrednost delu, da bi se ga osvobodilo logike golega dobička in bi ga lahko doživljali kot človekovo temeljno pravico in dolžnost.

Svetopisemski odlomek: Mt 13,54-55.57

[Jezus] je prišel v svoj domači kraj in jih učil v njihovi shodnici, tako da so strmeli in govorili: »Od kod temu ta modrost in ta mogočna dela? Ali ni to tesarjev sin? Ali ni njegovi materi ime Marija? […] In spotikali so se nad njim. Jezus pa jim je rekel: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju in v svoji hiši.«

Kateheza: Sveti Jožef, tesar

Dragi bratje in sestre, dober dan!

Evangelista Matej in Marko Jožefa imenujeta »mizar« ali »tesar«. Prej smo slišali, da so se prebivalci Nazareta, ko so slišali Jezusa govoriti, spraševali: »Ali ni to tesarjev sin?« (Mt 13,55; prim. Mr 6,3). Jezus je opravljal poklic svojega očeta.

Grški izraz tekton, ki se ga uporabi za opis Jožefovega dela, je bil preveden na različne načine. Latinski cerkveni očetje so ga prevedli kot »tesar«. A upoštevajmo, da v Palestini v Jezusovem času lesa niso uporabljali samo za izdelavo plugov in različnega pohištva, temveč tudi za gradnjo hiš, ki so imele leseno ogrodje in terasaste strehe iz tramov, med seboj povezanih z vejami in zemljo.

Zato je »mizar« ali »tesar« splošna oznaka, ki je označevala tako lesarske obrtnike kot delavce, ki so opravljali dela, povezana z gradbeništvom. To je bil precej naporen poklic, saj je bilo treba delati s težkimi materiali, kot so les, kamen in železo. Z ekonomskega vidika ni zagotavljalo velikega zaslužka, kar lahko sklepamo iz dejstva, da sta Marija in Jožef, ko sta Jezusa darovala v templju, darovala samo dve grlici ali dva goloba (prim. Lk 2,24), kot je bilo predpisano po postavi za revne (prim. Lev 12,8).

Jezus se je torej kot mladostnik naučil od svojega očeta te obrti. Ko je kot odrasel začel pridigati, so se zato začudeni sosedje spraševali: »Od kod temu ta modrost in ta mogočna dela?« (Mt 13,54) in so se nad njim pohujševali (prim. Mt 13,57).

Ob tem biografskem podatku o Jožefu in Jezusu mislim na vse delavce sveta, na poseben način na tiste, ki garajo v rudnikih in nekaterih tovarnah; na tiste, ki jih izkoriščajo z delom na črno; na žrtve dela; na otroke, ki so prisiljeni delati, in na tiste, ki brskajo po smetiščih in iščejo kaj uporabnega za prodajo.

Naj ponovim, kar sem rekel: skriti delavci, delavci, ki garajo v rudnikih in nekaterih tovarnah. Pomislimo nanje. Pomislimo na tiste, ki se jih izkorišča z delom na črno, ki so plačani na skrivaj, brez pokojnine, brez vsega. In če ne delaš, nimaš nobene varnosti. Delo na črno. Danes je veliko dela na črno. Žrtve dela, ki so utrpele nesreče pri delu. Otroci, ki so prisiljeni delati: to je grozno! Otroci, ki bi se v obdobju igranja morali igrati, a so prisiljeni delati kot odrasle osebe. Otroci, ki so prisiljeni delati. In tisti ubožčki, ki brskajo po smetiščih, da bi našli kaj uporabnega za menjavo in hodijo na smetišča. Vsi ti so naši bratje in sestre, ki se preživljajo na ta način. Razmislimo o tem. To se dogaja danes, v svetu, to se dogaja danes. Mislim pa tudi na tiste, ki so brez dela. Koliko ljudi trka na vrata tovarn, podjetij. »Je kakšno delo?« »Ne, ničesar ni, ničesar.« Pomanjkanje dela. Mislim tudi na tiste, ki čutijo, da je njihovo dostojanstvo prizadeto, ker ne morejo najti zaposlitve. Vrnejo se domov: »Si našel kaj?« »Ne, nič. Ustavil sem se na Karitas in prinesel kruh.« Kar ti daje dostojanstvo, ni prinesti domov kruh. Lahko ga dobiš na Karitas. Ne, to ti ne daje dostojanstva. Kar ti da dostojanstvo je, da zaslužiš za kruh. To je socialna nepravičnost na tistem mestu, v tisti državi, na tisti celini. Vladajoči bi morali vsem dati možnost, da zaslužijo za kruh, kajti ta zaslužek jim prinaša dostojanstvo. Delo je maziljenost z dostojanstvom. In to je pomembno.

Mnogi mladi, mnogi očetje in matere doživljajo dramo, ker nimajo dela, ki bi jim omogočalo mirno življenje. Živijo iz dneva v dan. Iskanje je pogosto tako dramatično, da izgubijo vse upanje in željo po življenju. V teh časih pandemije je veliko ljudi izgubilo delo, nekateri pa, zlomljeni pod neznosnim bremenom, so prišli do točke, da so si vzeli življenje. Danes se želim spomniti vsakega od njih in njihovih družin. Za nekaj trenutkov se v tišini spomnimo teh moških in žensk, obupanih, ker ne najdejo dela.

Premalo se upošteva dejstvo, da je delo bistvena sestavina človeškega življenja in tudi poti posvečevanja. Delo ne pomeni poskrbeti samo za preživetje. Je tudi prostor, v katerem izražamo sebe, kjer se čutimo koristne in se učimo pomembne lekcije konkretnosti, ki pomaga duhovnemu življenju, da ne postane spiritualizem. Žal pa je delo pogosto talec družbene nepravičnosti in namesto da bi bilo sredstvo humanizacije, postane eksistencialno obrobje. Večkrat se vprašam: S kakšnim duhom opravljamo svoje vsakdanje delo? Kako pristopamo k utrujenosti? Ali vidimo svojo dejavnost povezano le z lastno usodo ali tudi z usodo drugih? Dejansko je delo način izražanja naše osebnosti, ki je po naravi odnosna. Delo je tudi način, kako izrazimo svojo ustvarjalnost. Vsak opravlja delo na svoj način, s svojim stilom. Isto delo, a z drugačnim stilom.

Lepo je pomisliti, da je Jezus sam delal in se učil te umetnosti ravno pri svetem Jožefu. Danes se moramo vprašati, kaj lahko storimo, da bi povrnili vrednost delu, in kaj lahko kot Cerkev prispevamo, da bi se delo rešilo logike golega dobička in bi ga lahko doživljali kot temeljno pravico in dolžnost osebe, ki izraža in spodbuja njeno dostojanstvo.

Dragi bratje in sestre, zaradi vsega tega bi danes želel z vami izreči molitev, ki jo je sveti Pavel VI. 1. maja 1969 namenil svetemu Jožefu:

O sveti Jožef,
zavetnik Cerkve,
ti, ki si ob utelešeni Besedi vsak dan delal, da bi zaslužil za kruh,
ki si iz Njega črpal moč za življenje in delo;
ti, ki si izkusil tesnobo jutrišnjega dne,
grenkobo revščine, negotovost dela;
ti, ki danes izžarevaš zgled svojega lika,
ponižen pred ljudmi, a zelo velik pred Bogom,
zaščititi delavce pri njihovem težkem vsakdanjem življenju,
brani jih pred obupom, zanikanjem in skušnjavami hedonizma;
in varuj mir na svetu,
mir, ki edini lahko zagotovi razvoj narodov.
Amen.

Andreja Červek – Vatikan

Vir: spletna stran VatikanNews

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (križ na Kuclju pri Čavnu), br. Matej Štravs (jaslice Bizovik), br. Luka Modic (razstava)

0

Pusti komentar

Se želite pridružiti pogovoru?
Vabljeni ste, da prispevate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.