Svete maše
- Štepanja vas:
– Delavniki: 8.00 (razen ob ponedeljkih) in 19.00
– Nedelja: 6.30, 8.00, 9.15, (ob lepem vremenu zunaj na travniku) 10.30 in 19.00
– Zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.15, 10.30, 19.00
Od 1. 7. do 31. 8. med tednom ni jutranje svete maše. - Bizovik:
– Delavniki: torek, četrtek: 19.00 (od 1. oktobra do 1. aprila: 18.00)
– Nedelja: 9.15 (ob lepem vremenu pred cerkvijo)
– Zapovedani prazniki: 9.15
– Nezapovedani prazniki: 19.00 (zimski čas: 18.00)
– Od 1. 6. do 31. 8. ni svetih maš med tednom.
Zadnje novice
- Oznanila: KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA (24. 11. 2024)23.11.2024
- NOVI PAPEŠKI PRIDIGAR JE KAPUCIN BR. ROBERTO PASOLINI17.11.2024
- INTERVJU V DRUŽINI Z BR. AMBROŽEM BREZOVŠKOM17.11.2024
- Oznanila: 33. NEDELJA MED LETOM (17. 11. 2024)16.11.2024
- DIAKONSKO POSVEČENJA BR. DOMINIKA PAPEŽA V AMBRUSU – 10. 11. 202410.11.2024
- VABLJENI NA DRUŽINSKO KATEHEZO 24. 11. 202410.11.2024
- Oznanila: 32. NEDELJA MED LETOM (10. 11. 2024)10.11.2024
Povezave
Rožni venec – kako ga moliti
BIBLIJA.net – Sveto pismo na internetu
Hozana.si – dnevna Božja beseda
Katekizem katoliške Cerkve – Kompendij
Bratje kapucini – Slovenska kapucinska provinca
Vrtec Nazaret – montessori vrtec v naši župniji
Katoliška Cerkev v Sloveniji – uradna stran
Svetnik dneva – svetniki za vsak dan
Skavti – Slovenski katoliški skavti
Aleteia – krščanske vrednote na svež način
Catholic Answers – odgovori o katoliški veri
Oznanila – 3. postna nedelja (7. 3. 2021)
AKTUALNI URNIK SVETIH MAŠ, OBHAJILA IN MOLITEV V NAŠI ŽUPNIJI
• Urnik svetih maš je do preklica naslednji:
– Štepanja vas: Delavniki: ob 8.00, 18.00 in ob 19.00. Nedelja in zapovedan praznik: – ob 6.30, 8.00, 9.15, 10.30, 18.00 in 19.00
– Bizovik: torek in četrtek: ob 18.00, nedelja ob 9.15 in 10.30
• Prejem svetega obhajila izven svete maše: Štepanja vas: Delavniki: ob 8.30, 18.30 in ob 19.30, Nedelja in zapovedan praznik: ob 7.05, 8.35, 9.50, 11.05, 18.35 in 19.35. Bizovik: torek in četrtek: ob 18.30, nedelja: ob 9.50 in 11.05
• VABILO K MOLITVI VEČERNIC: Bratje kapucini med tednom od ponedeljka do sobote ob 18.40
Maše preko spleta: so od ponedeljka do sobote ob 19.00 in v nedeljo ob 10.30
OBVESTILA
• Sveta spoved: v postnem času vas vabimo k sveti spovedi. V Štepanji vasi smo bratje na razpolago za spoved med vsemi svetimi mašami med tednom in v nedeljo, v Bizoviku pa ob nedeljah med obema svetima mašama, to je do 9.55 do 10.20. Lepo vabljeni.
• Začetek gradnje skavtske hiše: V tem tednu se bo v Štepanji vasi začela gradnja skavtske hiše, v kateri bo sedež Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Najprej bodo porušili staro hišo, ki je že odkrita in leži med samostanom in župnijskim domom, nato pa se bo začela izgradnja nove hiše.
• Naš božji grob je v postnem času odprt ob nedeljah dopoldne. Obiščite ga.
• Verouk: Ta teden se ponovno začenja verouk, ki bo do nadaljnjega potekal preko spleta. K verouku prihajajo otroci iz različnih razredov in šol in kar povečuje možnost okužbe. Kdaj se bo ponovno začel verouk v prostorih župnije, vas bomo obvestili.
• Učenci 9. razredov vabljeni k vpisu na katoliške srednje šole. Več
• Tematski pohod za zakonce in pare na Golovcu: Povabljeni na orientacijski pohod na nam, ki sta ga pripravila Marinka in Aleš Čerin. Zakonci in pa fantje in punce, ki se pripravljajo na poroko pa se bodo lahko tudi sprehodili po svoji življenjski poti. Natisnite si orientacijski karto, obujta gojzarje in pojdita na pot. Več naj tej spletni strani
POSTNI ČAS
V postnem času vabljeni h križevemu potu med tednom v Bizoviku v četrtek ob 17.35, v Štepanji vasi v petek ob 18.35, ob nedeljah v Bizoviku ob 9.00, v Štepanji vasi pa ob 18.35. Vabljeni, da križev pot tudi sami molite doma. Vsak petek ob 18.35 lahko križev pot spremljate preko spleten stran župnije Ljubljana Štepanja vas.
Postne pobožnosti s postnimi govori ob nedeljah zvečer letos ne bo.
POST JE ČAS MOLITVE, DOBRIH DEL IN SOLIDARNOSTI
Post nas nagovarja k poglobitvi našega odnosa z Bogom, k odpovedi in sočutju z ljudmi v stiskah. Slovenska Karitas nas v letošnjem postu, enako kot v preteklih letih, vabi na naslednje postne akcije: (Več informacij in gradiva najdete na spletni strani)
1. 40 dni brez alkohola: Letošnja akcija poteka pod geslom: »Moja poteza«. Sodelujete lahko sami, z družino, kot skupina in v času akcije ne uživate in ne ponujate alkohola. Več informacij na www.brezalkohola.si.
2. Pomoč za jugovzhodno Evropo: V postnem času vas z akcijo Ne pozabimo… letos že štirinajsto leto vabimo k solidarnosti z revnimi v državah jugozahodne Evrope. Na mizici zadaj v obeh cerkvah lahko vzamete položnico.
3. Poglobimo postni čas: POSTNA MOLITEV: V Sveta Marija, ti si naša vodnica, vodiš naše korake do Sina. Prižigaš luč, kjer je tema, daješ upanje, kjer je obup, objemaš zapuščene in obvežeš rane ranjenih. Kljub trpljenju si upala, kljub krhkosti si nosila, kljub koncu si verjela. Ostala si brez vsega, a vendar neskončno ljubila. Naseli v nas mir, pomagaj nam v bolezni, pomagaj nam v praznini, z zdravilnim dotikom prebudi v nas vero.
4. Postna akcija za mlade: Resničnost je lepša 2021; Mlade ponovno vabimo k postni akciji Resničnost je lepša. Posebnost tokratne akcije smo zapakirali v besedni igri off-line in under-line. Mladim želimo pomagati odkriti lepoto notranjega duhovnega in čustvenega sveta, ki jim je velikokrat neznan. Preko petih korakov bomo prehodili post. Več o akciji, kjer so odprte prijave za zoom srečanja ali dostop do materialov Pastoralni delavci lahko na isti povezave pridobite dostop do materialov in z njimi obogatite srečanje svoje skupine mladih (vir).
5. Postna akcija v naši župniji: Denarne darove za Župnijsko Karitas boste lahko oddali v nabiralnika Karitas v obeh cerkvah. V zadnjem letu so se sredstva naše župnijske Karitas kar precej zmanjšala, zato smo za vsak dar iskreno hvaležni. Lahko pa boste za potrebne darovali tudi živila. V obeh cerkvah sta v ta namen postavljeni košari. Otroci bodo pri verouku lahko darovali v posebne kuverte, v katere bodo lahko zbirali v korist socialno ogroženim družinam.
Papež Frančišek imenoval msgr. dr. Maksimilijana Matjaža za novega celjskega škofa
5. 3. 2021 Celje, Škofija Celje
Msgr. dr. Maksimilijan Matjaž – Foto: Skralovnik
Sveti oče Frančišek je 5. marca 2021 imenoval za celjskega škofa msgr. dr. Maksimilijana Matjaža, duhovnika mariborske nadškofije, ki je bil do sedaj profesor Svetega pisma na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Msgr. dr. Maksimilijan Matjaž se je rodil 23. avgusta 1963 v Črni na Koroškem. Po osnovni šoli v Mežici je obiskoval srednjo ekonomsko šolo v Slovenj Gradcu. Opravil je tudi filozofsko-teološki študij na Teološki fakulteti v Ljubljani (1983-1988). V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1989 ter bil inkardiniran v nadškofijo metropolijo Maribor. Leta 1995 je končal biblični magistrski študij na Papeškem bibličnem inštitutu, leta 1998 pa doktoriral na Papeški univerzi Gregoriana pod mentorstvom prof. Klemensa Stocka s tezo Pomen motiva strahu v kristologiji Markovega evangelija (Furcht und Gotteserfahrung: die Bedeutung des Furchtmotivs für die Christologie des Markus. Forschung zur Bibel, 91. Würzburg: Echter Verlag, 1999). Leta 2000 se je izpopolnjeval na Frančiškanski biblični šoli v Jeruzalemu.
Od leta 1989 do 1991 je bil kaplan v Zrečah. Od leta 1991 do 1995 je študiral Sveto pismo na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu ter dosegel magisterij iz bibličnih ved. Študij je nadaljeval na Papeški univerzi Gregoriani, kjer je doktoriral iz biblične teologije leta 1998. Leta 2000 je študiral svetopisemsko arheologijo na Studium Biblicum Franciscanum v Jeruzalemu. Od leta 1998 je bil asistent na ljubljanski teološki fakulteti, od leta 2001 pa profesor-asistent na katedri za sveto pismo in judovstvo ter od leta 2011 izredni profesor za svetopisemske vede in judovstvo. Od leta 2013 je predstojnik Katedre za Sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti UL.
Od leta 2006 je bil član duhovniškega sveta nadškofije metropolije Maribor in od leta 2011 član kolegija svetovalcev. Bil je tudi duhovnik pomočnik v župniji Dravograd (1998-2010), v Zrečah (2010-2012), v pastoralni enoti Slovenj Gradec (2012-2013) in v župniji Šentilj (2013-2020).
Prof. Matjaž na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani predava predmete iz področja eksegeze Nove zaveze ter biblične teologije in antropologije. Njegovo temeljno raziskovalno področje, ki ga opravlja v programske skupine Judovsko-krščanski viri in razsežnost pravičnosti, je filološka, literarna in teološka analiza svetopisemskih besedil, s posebnim poudarkom na teološki, hermenevtični in antropološki interpretaciji. Raziskovanje vključuje vzporedni študij zgodovinskega okolja nastanka novozaveznega izročila in njene recepcije v prvih stoletjih ter razvoja biblične eksegeze, hermenevtike in prevajalskih načel. Je član ekipi prevajalcev slovenskega katoliškega prevoda Svetega pisma – Jeruzalemska izdaja (SPJ) ter član mednarodnega bibličnega združenja Studiorum Novi Testamenti Societas. Je urednik znanstvene revije Edinost in dialog ter predstojnik Zavoda Biblično gibanje, kjer deluje na področju biblične pastorale s posebnim poudarkom na popularizaciji Svetega pisma preko različnih združenj, šol, medijev in strokovnih ekskurzij.
Slovenski škofje iskreno čestitajo msgr. dr. Maksimilijanu Matjažu ter mu želijo obilo Božjega blagoslova pri vodenju celjske škofije.
Vir: spletna stran Katoliške Cerkve
IZJAVA KOMISIJE ZA EVANGELIZACIJO PRI SLOVENSKI ŠKOFOVSKI KONFERENCI: POŽIVIMO SLUŽBO SPRAVE
V ponedeljek, 25. januarja 2021, je zasedala Komisija za evangelizacijo pri Slovenski škofovski konferenci, ki opazuje aktualno dogajanje na področju evangelizacije in daje spodbude za delovanje pastoralnim delavcem. Izmed številnih odprtih vprašanj v današnjem svetu se komisija letos osredotoča na pomembnost sv. spovedi in iskanje bistvenega v času epidemije koronavirusa. Na to temo je pripravila naslednjo izjavo.
V času epidemije koronavirusa nam skrb za zdravje našega telesa kliče v spomin tudi skrb za zdravje našega duha. Med sedmerimi zakramenti sta ozdravljanju našega duha namenjena zlasti sveta spoved in bolniško maziljenje. Bolniško maziljenje na poseben način ozdravlja, kar se v nas pokvari po sveti birmi (confirmatio, unctio infirmorum!), sveta spoved pa ozdravlja, kar se v nas pokvari po svetem krstu (baptizatio, absolutio!): ‘baptizatio’ je potopitev, ‘absolutio’ je odveza od mlinskega kamna, ki nas drži pod vodo (Mt 18,6).
Apostol Pavel je svoje veliko poslanstvo pojmoval tudi kot službo sprave: ‘Namesto Kristusa smo poslani, kakor da Bog opominja po nas. Prosimo v imenu Kristusa: Spravite se z Bogom!’ (2 Kor 5,20). In apostol Jakob naroča svojim naslovljencem: ‘Priznavajte torej drug drugemu grehe in molite drug za drugega, da ozdravite! Veliko premore goreča molitev pravičnega’ (Jk 5,16).
Kako potrebna in zdravilna je spoved, nas spominja psalmist: ‘Dokler sem molčal, so moje kosti usihale zaradi mojega vpitja ves dan, kajti dan in noč je pritiskala name tvoja roka, moja moč je oslabela kot v poletni vročini. Potem pa sem ti svoj greh dal spoznati, svoje krivde nisem prikrival. Dejal sem: Priznal bom svoje grehe Gospodu. In ti si odpustil krivdo mojega greha’ (Ps 32,3-5).
V notranjosti svoje vesti človek odkriva postavo, ki si je ne daje sam, temveč se ji mora pokoravati’ (KKC, 1776). Modri Sirah daje slikovito primerjavo: ‘Pazi tudi na svét vesti, zakaj nič ti ni bolj zvesto kakor ta. Zakaj vest daje včasih boljše pojasnilo kakor sedem čuvajev, ki so postavljeni na višini za ogledovanje’ (Sir 37,13-14).
Epidemija koronavirusa sama po sebi usmerja naš pogled v našo notranjost, ki je svetišče Svetega Duha (1 Kor 6,19).
Msgr. dr. Jurij Bizjak, predsednik Komisije za evangelizacijo pri SŠK
Vir: spletna stran Katoliške Cerkve
Foto: Yoksel 🌿 Zok, Unsplash