Je bil tudi Jezus lačen “ful drugačen”?

Kako da je Božji sin preklel smokvo? Še posebej zato, ker je v besedilu jasno zapisano, da ni bil pravi čas za zorenje smokev?

Gremo po vrsti …

Jezus je po slovesnem vhodu v Jeruzalem, odšel v Betanijo. Vemo, da je tam imel prijatelje, Lazarja in njegovi sestri: Marto, ki je vedno dobro postregla in Marijo, ki je rada brezdelno sedla k njegovim nogam in ga poslušala.

Po navadi je tam dobro jedel, sem nekje slišal. Kaj ni nenavadno, da je Jezus iz Betanije tokrat prihajal lačen? Tako lačen, morda tudi “ful drugačen”, kot pravi reklama, je od daleč zagledal dobro olistano smokvino drevo. Zdi se, kot da se je smokva košatila z bogatijo listja. Jezus se je drevesu približal in “ni našel drugega kot listje”. Ma, saj je prav, da je v času, ki še ni bil pravi za zorenje fig, našel le listje! Zakaj bi torej Božji sin, četudi po človeško lačen, preklel smokvino drevo, ki se je – beremo v nadaljevanju (Mr 11,20-22) – takoj posušilo?

Zdi se, da je smokvino drevo, glede na olistanost obetalo veliko plodov in ker jih ni bilo, jo je Jezus preklel. A kako razložiti to, da je Jezus, ki je bil doma iz tistih krajev in je torej dobro vedel kdaj zorijo smokve, pričakoval zrele plodove v času, ki še ni bil pravi? Morda pa ga je lakota le spodbudila k temu, da je šel pogledat, če ošabna, olistana smokva obeta plodov?

Ko je od blizu pogledal, in ko ni našel nastavkov za plodove, jo je jezen preklel. Preklel jo je zato, ker kljub obetom, kljub dobri zemlji – imela je namreč listje, ni kazala znamenj, da bo ob “času za smokve”, rodila plodove. Ni je torej preklel zato, ker v času, ki še ni bil pravi, ni imela plodov. Jezus ne zahteva nemogočega, zahteva pa, da če so pravi pogoji, če je dobra zemlja, če imamo možnosti, da ob svojem času rodimo plodove.

Še druga nerodovitna drevesa

Tudi v Lukovem evangeliju je Jezus govoril o smokvi, ki tri leta ni rodila (Lk 13,6-9). Naročil je oskrbniku vinograda, naj smokvo poseka. Oskrbnik se je zavzel za drevo, obljubil nego in drevesu s tem dal še eno priložnost, da obrodi. A če po negi ne bo obrodila, jo bo posekal.

Še več je podobnih primerov, ko Gospod pričakuje sadove in če jih ni, se drevo odstrani. So torej posledice, ki niso prijetne. Recimo: Sekira je že nastavljena drevesom na korenino. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj. (Mt 3,10) in Takó vsako dobro drevo rodi dobre sadove, slabo drevo pa slabe. Dobro drevo ne more roditi slabih sadov in slabo ne dobrih. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj. Po njihovih sadovih jih boste torej spoznali. (Mt 7,17-20).

Vidite podobnost v teh prilikah? Kako pogosto se pojavlja enak vzorec! V vseh teh prilikah “nastopa” drevo, ki ne daje pričakovanih sadov, vsakič se nekaj uničujočega naredi z njim, recimo prekolne in se posuši ali poseka in vrže v ogenj.

Bog ne pusti šopirjenja. Pričakuje sadove.

Torej, Gospod, ki daje rast, Gospod, ki omogoča sadove, sadove od dreves tudi pričakuje. In če jih ni, se Gospod znebi nerodovitnih. Ne pusti šopirjenja z brezvrednim listjem, niti nepotrebnega izčrpavanja zemlje. Daje pa novo možnost za sadove.

Spet in spet, sadovi … Ne besede, ne govorjenje o sadovih in ne šopirjenje z “listjem”, pač pa – zahteva po sadovih!

Če se izrazim v poslovnem jeziku: Bog od mene zahteva produktivnost. Na meni je, da se vprašam le, če sem dobro drevo, ki rodi dobre sadove, pa tudi kaj točno naj bodo moji sadovi. In tudi, da se vprašam, koga mi je Gospod namenil, da ga okopljem in pognojim ter mu tako omogočim produktivnost.

Članek je bil prvič objavljen na spletni strani Družina in Življenje.

Foto: Aleš Čerin

/0 KOMENTARJEV/

Oznanila 3. postne nedelje

IZ ŽIVLJENJA NAŠE ŽUPNIJE

OČALA ZA MISIJONE: V župniji smo zbrali 272 očal, ki smo jih že oddali v misijonsko pisarno. Ko jih bodo v optiki še pregledali in razvrstili, jih bodo v kratkem poslali na Madagaskar. Akcija še traja, tako da bosta v obeh cerkvah še vedno dve škatli v ta namen in kdor želi lahko še vedno daruje očala za misijone. V imenu slovenskih misijonarjev se vam najiskreneje zahvaljujem.

POMOČ ZA ZAVOD ANTONA MARTINA SLOMŠKA MARIBORU: Od lanskega adventa do letošnje velike noči po slovenskih župnijah z dovoljenjem slovenskih škofov poteka akcija zbiranja sredstev za odkup te ustanove.

V sklopu zavoda Antona Martina deluje: Škofijska gimnazija, Dijaški dom, Osnovna šola Montessori in Hiša otrok – Vrtec Montessori. Po finančnih težavah v Mariboru so celotno stavbo zasegle banke upnice. V zavodu so s tujimi in domačimi donatorji uspeli zbrati polovico sredstev za odkup. Za drugo polovico so najeli kredit.

Odkup stavbe bo koncu letošnjega marca. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je župnikom v naši nadškofiji dal navodilo, da se vsak župnik sam odloči, ali se bodo v njegovi župniji zbirala sredstva v ta namen ali ne. Sam sem se odločil, da bosta v naši župniji do tihe nedelje, 7. aprila, zadaj v obeh cerkvah nabiralnika z napisom.

ZA ZAVOD ANTONA MARTINA SLOMŠKA (poleg nabiralnika je posebna zgibanka). Kdor želi, lahko tam odda svoj dar, ki ga bomo nakazali v ta zavod v Maribor. Bog vam povrni!

SIMFONIČNA PESNITEV BARVE ZELENEGA SMARAGDA duhovnika Avgusta Ipavca bo danes 24. marca ob 17. uri v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma. To je spomin na prvo svetovno vojno in vse milijonske žrtve, še posebej na soški fronti.

ČLOVEK ZA DRUGE: Društvo katoliških pedagogov Slovenije in njihov program prostovoljstva Človek za druge vabi na dobrodelni koncert Bodi svetloba, ki v bo v torek, 26. marca ob 19.30, v Antonovem domu na Viču. Z zbranimi prostovoljnimi prispevki s koncerta bodo pomagali 250 posameznikom in skupinam, ki potrebujejo pomoč. Več informacij na: http://clovekzadruge.blogspot.si

DUHOVNA PRIPRAVA NA POROD: Agata Hren bo v Ljubljani pod geslom: BOG NE DELA NAPAK vodila duhovno pripravo na porod. Pomagati želi ženam, da se celostno pripravijo na porod, ki vsebuje tudi duhovni vidik. Priprava se začne 2. aprila in obsega 4. srečanja. Več informacij in prijave na: https://rumenordeca.com

POSTNA AKCIJA V NAŠI ŽUPNIJI: Denarne darove za Župnijsko Karitas lahko oddaste v nabiralnika Karitas v obeh cerkvah, lahko pa darujete tudi živila. V obeh cerkvah sta v ta namen postavljeni košari. Otroci ste dobili pri verouku posebne kuverte, v katerih lahko zbirate sadove svojih odpovedi v korist socialno ogroženim družinam.

NAPOVEDNI KOLEDAR

POSTNA POBOŽNOST v pripravi na veliko noč v Štepanji vasi je vsako postno nedeljo ob 17.30. Najprej bo KRIŽEV POT, po križevem potu ob 18.00 pa MAŠA s POSTNIM GOVOROM. Do cvetne nedelje (14. 4.) bo večerna maša v nedeljo ob 18. in ne bo 19. uri. Obiskali nas bodo še naslednji postni pridigarji:

3. postna nedelja, 24. 3. člani župnijske Karitas Karel Gržan
4. postna nedelja, 31. 3. člani ŽPS Miro Šlibar
5. postna nedelja, 7. 4. mladi, skavti br. Luka Modic
cvetna nedelja, 14. 4. rožni venec po maši pasijon

KRIŽEV POT V POSTNEM ČASU: V Bizoviku na nedeljo bo ob 9.00, pred mašo. Križev pot med tednom bo v Štepanji vasi v petek ob 18.30. V Bizoviku bo križev pot v četrtek ob 17.30.

SODELOVANJE VEROUČENCEV PRI KRIŽEVEM POTU bo v Štepanji vasi ob petkih, v Bizoviku pa ob četrtkih ali ob nedeljah.

DEKANIJSKI KRIŽEV POT je danes v nedeljo 24. 3. ob 15h pri sv. Urhu. Zberemo se na spodnjem parkirišču ob cerkvi sv. Urha.

NADŠKOFIJSKO SREČANJE ČLANOV ŽUPNIJSKIH GOSPODARSKIH SVETOV bo v soboto, 30. marca 2019, od 9.00 do 12.00 v zavodu Svetega Stanislava. Vsi člani župnijskega gospodarskega sveta lepo vabljeni. Prijavite se pri župniku.

MATERINSKI DAN v naši župniji bomo praznovali 31. marca pri mašah ob 9.15 v Štepanji vasi in Bizoviku. Iskrena hvala vsem materam za vse kar storite, še posebej za vsa vaša skrita dobra dela. Bog vas blagoslovi.

MAŠA V DOMU STAREJŠIH OBČANOV bo ponovno v sredo 3. aprila ob 16. uri. (ne ob 17. uri

NADŠKOFIJSKO SREČANJE ZA BRALCE po geslom »Branje = oznanjevanje« bo soboto, 6. aprila 2019 ob 9. uri, v Cistercijanski opatiji v Stični. Prijavite se br. Mirotu ali Mateji Šuškovič. Lepo vabljeni.

PASIJON: Tudi letos bodo mladi v naši župniji pripravili pasijon – dramsko uprizoritev Jezusovega trpljenja. Med letošnjim pasijonom bo za glasbeno spremljavo poskrbel aktualni Stična band, ki igra in poje na vseslovenskem srečanju mladih v Stični. Pasijon bo na cvetno nedeljo 14. 4. po maši, ki bo ob 18. uri v torek 16. 4. po maši ob 19. uri. Vabimo vas, da za mlade, ki pripravljajo pasijon molite in da si pasijon ogledate.

36/XXXVIII – 996, 24. 3. 2019: 3. postna nedelja – BLIŽAM SE BOGU, KI MI JE BLIZU

(2 Mz 3,1- 8.13-15; Ps 103; 1 Kor 10,1-6.10-12; Lk 13,1-9)

O vsakem človeku bomo več vedeli, če se mu bomo približali in postali njegovi prijatelji. Bolj ko bomo ljubili človeka, več nam bo povedal o sebi. To je zlato pravilo pristopanja k bližnjemu. Pa tudi k Bogu. Bolj ko bomo prijatelji z njim, bolj ko ga bomo ljubili, več nam bo odkril (razodel) o sebi. Čudovit pouk bližanja Bogu nam da (kraj na Sinaju, kjer je bil goreči grm) današnje prvo berilo, ki govori o Mojzesu pred gorečim grmom.

Mojzes je videl grm, ki »je gorel s plamenom, a ni zgorel« (2 Mz 3,2). Takrat si je rekel: »Moram stopiti tja in si ogledati, … kako da grm ne zgori« (3). Ko Mojzes upošteva Boga in naredi, kar mu veleva, si sezuje čevlje, sprejme logiko ljubezni. Brez ljubezni ne moreš spoznati Boga, pa tudi človeka ne. Bolj ko Mojzes upošteva Boga, bolj ko z njim prijateljuje, bolj kot ga ljubi, več mu Gospod pove o sebi.

Ko ga Mojzes upošteva in ljubi, se mu Bog »predstavi«: »Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov« (6). Pokliče ga in mu da življenjsko nalogo: izpeljati Izraelce iz egiptovske sužnosti. Brez božje pomoči ne moremo spoznati Boga. Ne moremo se mu približati, če se ne držimo njegovih besed in naročil. Bog nas prvi ljubi in vabi k sebi s svojo ljubeznijo.

Ko bomo Bogu iskreno prisluhnili in se držali njegovih naročil, se bo tudi nam predstavil. Takrat bomo videli, da je to Bog, ki dobro vidi našo stisko in sliši naše vpitje ter pozna naše bolečine. Bog se nam bo razodel kot Bog neizmerne ljubezni. Stopimo k temu Bogu ljubezni tudi mi.

(Po: Božo Rustja: Tvoje obličje iščem)

4. postna nedelja – C, 31. 3. 2019: ŠEL BOM K OČETU, KI JE DOBER

(Joz 5,9-12; Ps 34 2 Kor 5,17-21; Lk 15,1-3.11-32)

V priliki o izgubljenem sinu nehote vidim tudi zgodbo številnih današnjih mladih, ki zapustijo starše. Ti jih imajo radi, zato zelo trpijo, ko odidejo in zabredejo na kriva pota. Starši velikokrat trpijo, ko se njihovi otroci izgubijo ali zavrnejo Boga in zapustijo pot, ki so jih jo učili. Zato jih želijo privesti na pravo pot s trdo besedo, morda z zavrnitvijo ali celo grožnjo.

Današnji evangelij izgubljenem sinu, pa uči, »da človek ne spremeni svojega življenja, svoje miselnosti, se ne spreobrne k dobremu zaradi tega, ker bi ga kdo nadrl, mu očital, ga kaznoval, ampak zaradi tega, ker odkrije, da je ljubljen, kljub temu da je grešnik,« piše M. I. Rupnik. Tudi sodobni izgubljeni sinovi se bodo lahko vrnili na pravo pot, če bodo v stiski. Ko se bodo morda znašli na dnu, se bodo lahko spomnili, da jih nekdo ljubi in se lahko vrnejo k njemu. Morda je danes prav zato toliko nesrečnih (mladih) ljudi, ker se v stiski ne morejo spomniti, da so brezpogojno ljubljeni, in ker ni ljudi, ki bi jim to povedali.

Samo človek, ki čuti, da ga Bog neizmerno ljubi, se lahko kesa in spreobrne. Greha se bomo izogibali, ko bomo spoznali, da z njim žalimo tistega, ki nas ima rad. Da nas ima Bog rad, nam najbolj pokaže, ko nam pri spovedi odpušča grehe. Če čutiš, da si ljubljen, ti bo za vsak greh, tudi najmanjši, žal. Oče izgubljenega sina je šel sinu naproti, pravzaprav je tekel, ko je bil slednji še daleč. Tudi vsakemu izmed nas se Bog bliža, ko smo še daleč. Prevzeti od božje ljubezni stopimo na pot, ki vodi k ljubljenemu Očetu, tudi mi.

(Po: Božo Rustja: Tvoje obličje iščem)

br. Matej Štravs, župnik

Foto: br. Matej Štravs, Pavel Mušič, splet

/0 KOMENTARJEV/

Zlato pravilo

Najpomembnejše pravilo za sobivanje

»Tako torej vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim!« (Mt,7,12)

Tale znani svetopisemski izrek, imenovan zlato pravilo, je odlično in preprosto življenjsko načelo. Je pa težko za “implementacijo”, ker moramo s tem popolnoma prevzeti odgovornost za naša ravnanja in tudi za njihove posledice.

Velikokrat pa bi se temu načelu najraje izognili. Da ne bi veljalo. Pa vendar velja, vedno – saj zato pa je zlato pravilo – četudi ga ne upoštevamo.

V krščanstvu v pozitivni obliki

To pravilo ima še eno lastnost. Je zapisano v pozitivni obliki: “…storite tudi vi njim.”

Mi smo prvi na potezi. Torej, ne moremo samo čakati na druge, da nam bodo naredili kaj dobrega. Ne moremo se več sprenevedati in valiti krivde na druge. In igrati vlogo žrtve.

Daje nam torej svobodo odločitve, daje nam možnost, da sami storimo prvi korak. Da aktivno naredimo nekaj dobrega in to za drugega.

Kaj še čakamo? Na potezi smo!

Foto: Samuel Zeller, Unsplash

/0 KOMENTARJEV/

Sveti trije kralji, ki to niso – niti trije, niti kralji, niti sveti

Praznik svetih treh kraljev praznujemo 6. januarja kot praznik Gospodovega razglašenja. Ali so bili sploh kralji, ali so bili sploh trije, ali jim je bilo res ime Gašper, Miha, Boltežar?

Praznik svetih treh kraljev praznujemo 6. januarja kot praznik Gospodovega razglašenja. Na ta dan so se mu prišli poklonit ‘modri z Vzhoda’ (tako jih imenuje Sveto pismo) in novico o rojstvu Odrešenika razglasili po svetu.

Kaj točno pravi Sveto pismo?

Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji v dneh kralja Heroda, so prišli modri z Vzhoda v Jeruzalem in govorili: »Kje je ta, ki se je rodil kot judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda,in smo se mu prišli poklonit.« (Mt 2, 1-2)

Dodatek ljudske domišljije

Zanimivo, da Sveto pismo ne govori niti o kraljih in celo ne o njihovem številu. Samo pravi, da so bili ‘modri z Vzhoda’.

Prepričanje, da so bili to kralji, da so bili trije, da so prijezdili na kamelah, da je bil en Evropejec, en Azijec in en Afričan (temnopolt), da jim je bilo ime Gašper, Miha, Boltežar (otroci ga včasih “ljubkovalno” imenujejo kar Buldožer), so ljudje dodali kasneje. Vir: Wikipedija

Nič zato, gotovo je, da so bili modri, četudi niso bili kralji. Pravzaprav so morali biti modri, da so dobro razbirali znamenja časov in se prišli poklonit pravemu Kralju – četudi še v obliki deteta. Bi rekel, da so bili dovolj tudi ponižni. In tudi pogumni, da so se odpravili na dolgo pot.

Gotovo je, da so prišli z več koncev, saj veliko modrih ljudi ni bilo moč tudi v tistem času najti na enem mestu. Tako je še danes.

Prav je, da so novico o novorojenem Kralju ponesli na vse konce sveta.

Kako pa mi razglašamo rojstvo Odrešenika?

Tudi mi smo na praznik Gospodovega razglašenja povabljeni, da svetu kar naprej razglašamo Gospodovo rojstvo in njegovo stalno prisotnost med nami.

Preberite še odličen članek Sveti trije ateisti z bloga duhovnika Marka Rijavca.

Za mnoge, pravzaprav za vse nas, se mora Jezus vsakič znova znova roditi. Predvsem za nas tu v Evropi, tako-imenovani zibelki krščanstva.

Ali znamo (in sploh hočemo) presojati znamenja (časov) kot so to znali trije modri (“Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, … (Mt 2, 2)? Smo pripravljeni razglašati veselo novico?

Več o razlagi glede svetih treh kraljev lahko preberete na spletni strani www.kapitelj.com. Odlično razloženo.

Članek je bil najprej objavljen na skavtskem portalu SkavtNet.

/0 KOMENTARJEV/

In sreča je, da je pred mano pot …

Janez Menart je takole zapisal na koncu pesmi ‘Vzpon’: ” … in sreča je, da je pred mano pot, in to da vem, da slast je v tem, da grem.”

Pot po pokrajini in še kakšna

Takole pred poletjem se zavem, da je ‘pred mano pot’. Že nekaj let zapovrstjo si poleti privoščim nekaj dni samotnih poti po kakšni od slovenskih pokrajin. Ne izbiram si več (pogosto) tistih poti, ki vodijo v sivino strmih skal, sploh ne več nadelanih ferat in brezpotij po naših Alpah, ne iščem več adrenalina, … pač pa samoto gozdov, košenin, osamljenih kmetij in malih zaselkov po podeželju. Na pot odidem sam le z najnujnejšo opremo, vodnikom in zemljevidom, Svetim pismom in romarsko posteljo (spalka in podloga).

Dolga samotna pot ima več vidikov: je pot po pokrajini, je premagovanje naporov, je pa tudi pot v prostore Njegove milosti, kamor človek le stežka vstopi v vsakdanjosti časa. Zdi se, da dolga samotna pot to omogoči, a ne vedno in sploh ne avtomatsko. Meni vstop v te “prostore” omogoči kombinacija – napor in samota dolge poti ter prebiranje Božje besede, kar simbolno sporoča tudi vsebina žepa hlač, kjer sta vedno vodnik po poti in Sveto pismo. Odmik, obvezno mora biti vsaj tridnevni, omogoča možnost za premislek, premik malo bliže Gospodu in iskanje njegove volje za moje življenjske odločitve.

Še ena pot je na takem romanju: pot v “prostor” do soljudi, ki jih srečuješ. Ne do vseh. A moja izkušnja je, da na dolgih poteh srečam ljudi, ki jih je treba srečati, ljudi, s katerimi si imamo kaj podeliti. Na eni od poti se me je dotaknilo srečanje z možem, ki je želel – potem, ko me je gostil na svojem domu – z menoj prehoditi del poti. Na štiriurni poti sva se pogovarjala o čisto vsakdanjih rečeh, skupaj molila in, neverjetno, v teh nekaj urah sva zmogla “odriniti zelo na globoko”, prav do bolečine. Kot bi skupaj vstopila v prostor Njegove milosti.

Hvaležnost za možnost

Kako malo in kako redko sem hvaležen zaradi samega dejstva, da je vedno pred mano pot. Še več, redko se zavemo da moram biti hvaležni, da sploh lahko grem na pot. Da se lahko gibljem, da imam zdrava transportna sredstva – noge.

In še bolj redko se zavem, da je v tem, da lahko grem, da pravzaprav sploh lahko grem, pravzaprav slast. Hvala pesniku, da me je na to spomnil. Pravzaprav hvala Bogu za pesnike, ki odhajajo tja, kjer mi še nismo bili in nam povedo kako je tam. Na svoj način.

Še Nekdo je govoril o poti

“In kamor jaz grem, poznate pot. Tomaž mu je rekel: “Gospod, ne vemo, kam greš. Kako bi mogli poznati pot?” Jezus mu je dejal: “Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.” Jn 14, 4-6

Ta pot pa je težka, zahtevna, a edina prava. Bogu hvala zanjo. Morda bi lahko takole parafraziral pesnika v kombinaciji z zgornjimi vrsticami iz Evangelija: “In sreča je, da On je pot, in to da vem, da slast je v tem, da vem, da On je prava pot.” Zakompliciral? Še sam moram dvakrat prebrati, da razumem vse pomene.

Objavljeno v Frančiškovem prijatelju, junij 2016.

Foto: Aleš Čerin

/0 KOMENTARJEV/

Vedno pripravljen … na sestro smrt

Odrasli skavti smo – kot že ime pove – pač odrasli in tudi skavti smo, četudi “tamladi” včasih povedo kakšno pikro na naše skavtsko obnašanje. Skavtski pozdrav “Bodi pripravljen – vedno pripravljen” za nas pomeni, da si skavti prizadevamo biti fizično pripravljeni za pomoč soljudem (da imamo dovolj moči, kondicije) in da imamo naravnanost videti priložnosti za izkazovanje pomoči v potrebah, ki jih v družbi zaznamo. Še nikoli pa nismo – četudi smo stari okoli petdeset let – obravnavali vidika “vedno‑pripravljenosti” na sestro smrt, kot bi rekel sveti Frančišek.

17.november 2000: Noč brez neba nad Logom pod Mangartom

Pa smo se odrasli skavti iz Štepanje vasi odločili, da letošnji zimski tabor naslovimo kar s svetopisemskim “Bodite torej budni, ker ne veste ne dneva ne ure!” Mt 25,13. Za kraj taborjenja smo izbrali, kot bi rekel legendarni p. Miha Žužek, eno najlepših vasic pri nas – Log pod Mangartom. Alpska vasica na skrajnem zahodu naše domovine, obkrožena z velikani Mangartom, Jalovcem, Rombonom, Jerebico in Loško steno, je zaznamovana s plazom, ki je sredi noči, 17. novembra 2000, odnesel sedem življenj. Takole pravi naš prijatelj Žarko Mlekuž iz bratovščine ‘Buških gamsov’: “Sredi novembra 2000 se je sprožil plaz, ki je kot drobirski tok prizadel 4 km oddaljeni Log pod Mangartom. 1.000.000 m3 zemlje, kamenja in drevesnih debel, se je sprožilo na nadmorski višini med 1400 in 1600 m in se naložilo pretežno na nadmorski višini 630 m. Posledice plazu so bile katastrofalne.”

Spraševali smo, če se o bili vaščani 17. novembra 2000 pripravljeni na milostno zadnjo uro? Kako bi se mi pripravili na odhod, če bi vedeli za čas prehoda v Večnost?

Prispodoba življenja smrti in vstajenja

Ko so zbegani vaščani v oni ‘noči brez neba’ – kot pravi pisatelj Jani Mlekuž v odlični knjigi ‘Sanje nikoli ne umrejo’ – zapuščali vas, so bili prepričani, da se v vas ne bodo nikoli več vrnili (tule dobite knjigo – vredno jo je prebrati!). “Vas je padla, se opotekla, ranila in umrla.” je zapisano. A ko se je posušilo, kar je gôra spustila iz svojega naročja, so se ljudje, vajeni trdote gorskega sveta in knapovskega življenja, vrnili in začeli obnavljati. Tudi Slovenija vasice in njenih ljudi ni pustila samih. V knjigi je rečeno: “K Ložanom se je sklonila Slovenija, jih objela in ponudila pomoč. Temna noč je bila posvečena z ljubeznijo.”

Vasico Log pod Mangartom smo odrasli skavti vzeli kot velikonočni simbol: življenje v trdem okolju gorskega sveta in dela v rudniku, simbol smrti z gmoto milijona kubičnih metrov odtrgane gore, ki je pokrila del vasi in tudi simbol vstajenja s ‘sklanjanjem Slovenije’ na oddaljeni košček domovine. Bogu hvala za usmiljeno dobroto naših ljudi!

Pogovori so tekli v smeri naših izkušenj ob soočenju s smrtjo, se prepletali z znanimi odlomki iz Svetega pisma: o devicah brez “kantic” olja Mt 25,1-13, o bogatašu in ubogem Lazarju (Lk 16,19-31), o neumnežu s polnimi kaščami (Lk 12,13-21), … ter se z zgodbami domačinov stekale v razmislek o poslednjih rečeh. Tudi solze s stekle …

Foto: Aleš Čerin

/0 KOMENTARJEV/

A Proper Perspective On Thanksgiving

Donec pede justo, fringilla vel, aliquet nec, vulputate eget, arcu. In enim justo, rhoncus ut, imperdiet a, venenatis vitae, justo. Nullam dictum felis eu pede mollis pretium. Integer tincidunt. Cras dapibus. Vivamus elementum semper nisi. Aenean vulputate eleifend tellus. Aenean leo ligula, porttitor eu, consequat vitae, eleifend ac, enim. Aliquam lorem ante, dapibus in, viverra quis, feugiat a, tellus.

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit. Aenean commodo ligula eget dolor. Aenean massa. Cum sociis natoque penatibus et magnis dis parturient montes, nascetur ridiculus mus. Donec quam felis, ultricies nec, pellentesque eu, pretium quis, sem. Nulla consequat massa quis enim.

 

/0 KOMENTARJEV/

Wedding Sermon

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit. Aenean commodo ligula eget dolor. Aenean massa. Cum sociis natoque penatibus et magnis dis parturient montes, nascetur ridiculus mus. Donec quam felis, ultricies nec, pellentesque eu, pretium quis, sem. Nulla consequat massa quis enim.

Donec pede justo, fringilla vel, aliquet nec, vulputate eget, arcu. In enim justo, rhoncus ut, imperdiet a, venenatis vitae, justo. Nullam dictum felis eu pede mollis pretium. Integer tincidunt. Cras dapibus. Vivamus elementum semper nisi. Aenean vulputate eleifend tellus. Aenean leo ligula, porttitor eu, consequat vitae, eleifend ac, enim. Aliquam lorem ante, dapibus in, viverra quis, feugiat a, tellus.

/0 KOMENTARJEV/

Help our Church

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit. Aenean commodo ligula eget dolor. Aenean massa. Cum sociis natoque penatibus et magnis dis parturient montes, nascetur ridiculus mus. Donec quam felis, ultricies nec, pellentesque eu, pretium quis, sem.

Nulla consequat massa quis enim. Donec pede justo, fringilla vel, aliquet nec, vulputate eget, arcu. In enim justo, rhoncus ut, imperdiet a, venenatis vitae, justo. Nullam dictum felis eu pede mollis pretium. Integer.

  • Donec posuere vulputate arcu.
  • Phasellus accumsan cursus velit.
  • Vestibulum ante ipsum primis in faucibus orci luctus et ultrices posuere cubilia Curae;
  • Sed aliquam, nisi quis porttitor congue

Preberite več

/0 KOMENTARJEV/

A nice day

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit. Aenean commodo ligula eget dolor. Aenean massa. Cum sociis natoque penatibus et magnis dis parturient montes, nascetur ridiculus mus. Donec quam felis, ultricies nec, pellentesque eu, pretium quis, sem.

Nulla consequat massa quis enim. Donec pede justo, fringilla vel, aliquet nec, vulputate eget, arcu. In enim justo, rhoncus ut, imperdiet a, venenatis vitae, justo. Nullam dictum felis eu pede mollis pretium. Integer tincidunt. Cras dapibus. Vivamus elementum semper nisi. Aenean vulputate eleifend tellus. Aenean leo ligula, porttitor eu, consequat vitae, eleifend ac, enim.

Preberite več

/0 KOMENTARJEV/