Oznanila – nedelja Svete družine (27. 12. 2020)

Podrobnejša navodila, ki od 19. 12. veljajo za našo župnijo najdete na tej povezavi.

NEDELJA SVETE DRUŽINE

Danes je nedelja svete družine. Ko bomo delili sveto obhajilo, bomo ob obredu blagoslovili tudi vse družine. Vabljeni, da molimo za blagoslov v naših družinah in za vse mlade, da si bodo ustvarili družine.

Jaslice so v Bizoviku so letos postavljene zunaj pred vhodom v cerkev. Vabljeni k ogledu.

SVETE MAŠE IN OBHAJILO V CERKVI

Ker imamo v naši župniji manjši cerkvi smo se na podlagi priporočil Ljubljanskega nadškofa odločili, da bomo maše z udeležbo vernikov imeli med tednom, ob nedeljah in praznikih pa bomo delili sveto obhajilo.

V cerkev v Štepanjo vas lahko za mašo ali obhajilo na enkrat pride 9 posameznikov ali družin, v cerkev v Bizovik lahko na enkrat pride 5 posameznikov ali družin. Cerkvi bosta odprti 5 minut pred mašo ali obhajilom.

Ob ponedeljkih bomo ponovno imeli sveto mašo zjutraj ob 8. uri.

Termini maš in obhajila: (ob teh terminih smo na razpolago tudi za sveto spoved)
Štepanja vas:
• Delavniki: maša v cerkvi: ob 8.00 in ob 19.00
– Če želite prejeti samo obhajilo pridite po maši zjutraj ob 8.30 in ali zvečer ob 19.30.
• Nedelja in praznik: obhajilo v cerkvi:
– od 8.00 do 8.45
– od 9.15 do 10.00
– (ob 10.30 ne delimo svetega obhajila, ker je ob tej uri prenos sv. maše preko župnijske spletene strani.)
– od 11.30 do 12.00
– od 19.00 do 19.30
Bizovik:
• torek in četrtek – maša v cerkvi: od 19.00. Če želite prejeti samo obhajilo pridite po maši to je ob 19.30
• nedelja – obhajilo v cerkvi: od 9.15 do 10.00

MAŠE PREKO SPLETA

Še naprej boste lahko spremljali prenos svetih maš iz naše samostanske kapele preko spletne strani naše župnije na tej povezavi. Svete maše preko spleta so ob naslednjih terminih:
• od ponedeljka do sobote ob 18.00
• v nedeljo ob 10.30.
• Po ogledu prenosa svete maše ste povabljeni k skupnemu prejemu obhajila v cerkvi.

1. JANUAR – PRAZNIK MARIJE BOŽJE MATERE

Na ta dan leta 1962 je bila ustanovljena naša župnija. Na ta dan bomo imeli v cerkvi maše v Štepanji vasi ob 8.00, ob 9 15, 10.30 in 19h, v Bizoviku ob 9.15.

NAVODILA ZA UDELEŽBO PRI SVETI MAŠI

Svete maše z udeležbo vernikov so dovoljene pod naslednjimi pogoji:
• V cerkvi je lahko toliko vernikov (vključno z bogoslužnimi sodelavci), da je na 30 m2 ena oseba (ali ena družina ali člani skupnega gospodinjstva). Za našo župnijo velja naslednje:
– cerkev v Štepanji vasi 9 oseb ali družin članov skupnega gospodinjstva
– cerkve v Bizoviku 5 oseb ali družin ali članov skupnega gospodinjstva
• Udeležba pri svetih mašah je dovoljena samo zdravim vernikom.
• Verniki se pred sveto mašo in po njej ne smejo družiti ali zadrževati v okolici cerkve.
• Med sveto mašo je v skladu z vladnim odlokom prepovedano (zborovsko oz. ljudsko oz. solo) petje, vključno s petjem mašnika. Pri sveti maši lahko sodeluje organist.
• Pri izhodu iz cerkve lahko ob nedeljah darujete svoj dar v pušico ali nabiralnik za župnijo. Bog povrni.
• Pred sveto mašo in po njej ni dovoljena nobena oblika zbiranja ali druženja v cerkvi ali pred cerkvijo. Pri nas zato pred sveto mašo ne bo molitve rožnega venca.
• Cerkev bomo redno temeljito prezračili.
• Zunaj cerkva v skladu s splošno prepovedjo združevanja ne sme priti do združevanja ljudi (npr. poslušanje svete maše pred cerkvijo po zvočniku, organiziranje svete maše na dvorišču ali trgu oz. na travniku).

DRUGA NAVODILA IN PRIPOROČILA

• Pri obisku jaslic poskrbite za spoštovanja vsaj 1,5 metra medosebne razdalje med verniki. Nosite masko.
• Škofje duhovnikom in vernikom priporočajo, naj na svoje telefone namestijo aplikacijo #Ostanizdrav.
• Bolni in ostareli naj svete maše spremljajo po medijih, prejmejo duhovno obhajilo, posvetijo čas molitvi, branju Božje besede oziroma dobrim delom. V naši župniji je možen prenos svetih maš preko župnijske spletne strani.

POGREBI, KRSTI IN POROKE

• Obvestilo v zvezi z pogrebi: Z namenom, da se čakalne vrste za upepelitev skrajšajo, vernike vabimo, da svoje rajne sorodnike pokopljejo na klasičen način s krsto.
• Ponovno lahko podeljujemo zakramenta svetega krsta in cerkvene poroke v krogu družin oziroma istih gospodinjstev.

OBISK BOLNIKOV

• V času obiska morajo imeti bolniki in vsi domači masko, ki pokriva usta in nos.
• Če kdo od bolnikov, ki jih redno obiskujemo zaradi zdravstvenih razmer ne želi duhovnikovega obiska, nam sporočite.
• Če veste še za kakšnega bolnika, ki bi si pred prazniki želel obisk duhovnika na domu, lepo prosimo, da nam to sporočite (031 434 520, br. Matej Štravs).

DAROVI ZA OBNOVITVENA DELA

• Če kdo želi, še lahko daruje za obnovitvena dela v Štepanji vasi. Več na tej povezavi.

AKCIJI

• AKCIJA OTROCI ZA OTROKE: je potekala adventu, ko ste otroci zbirali darove za hrano za otroke v revnih deželah. Letos lahko ta dar nakažete kar na misijonsko pisarno. Prejemnik: MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana TRR: SI56 0201 4005 1368 933, namen nakazila: adventna akcija, referenca: SI00 249400. Hvala.
• TRIKRALJEVSKA KOLEDNIŠKA MISIJONSKA AKCIJA: V zadnjih letih smo imeli prvo soboto po novem letu trikraljevsko koledniško misijonsko akcijo, v kateri smo zbirali sredstva za projekte slovenskih misijonarjev. Letos te akcije zaradi zdravstvenih razmer ne bo. Lahko pa svoj dar v ta namen nakažete na MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana TRR: SI56 0201 4005 1368 933, namen nakazila: Trikraljevska akcija, referenca SI00 249300. Bog povrni.

ZAHVALE

Jaslice v Štepanji vasi

Ob prazniku Jezusovega rojstva se se iskreno zahvaljujem Dragu Unetiču in Pejotu Bernadiču, ki sta naredila jaslice v cerkvi v Štepanji vas in Milanu Bošteltu, ki je naredil jaslice v cerkvi v Bizoviku.

Hvala vsem, ki ste okrasili in počistili cerkvi, hvala vsem mežnarjem.

Hvala vsem družinam, ki ste posneli pesmi za svete maše.

Hvala vsem, ki ste kakor koli pomagali pri pripravi praznikov.

Hvala vsem, ki ste darovali darove za obnovo, darove za župnijo in za samostan. Bog vam povrni.

BOŽIČ PRAZNIK JEZUSOVEGA ROJSTVA

Jaslice v Bizoviku

Na božični dan, 25. decembra, v Katoliški cerkvi praznujemo rojstvo Jezusa Kristusa. Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka.[1]

Natančen datum Jezusovega rojstva ni znan, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo. Po tem dogodku od 6. stoletja naprej štejemo tudi človeško zgodovino. Papež Julij I. (337–352) je za datum Jezusovega rojstva določil 25. december. Čas zimskega solsticija je bil že v predkrščanskih časih obdobje praznovanja in festivalov. Cerkev se je temu prilagodila in obdobju okoli solsticija, ko se dnevi začenjajo daljšati, dala novo vsebino. Ob prihodu nove luči v naravo kristjani praznujemo novo Luč, ki ne bo nikoli ugasnila. Kakor koli natančen datum Jezusovega rojstva za krščanske veroizpovedi danes ni več bistvenega pomena, pač pa je glavna njegova vsebina: Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov.

V Cerkvi so za božič že zgodaj vpeljali navado trikratnega obhajanja maše (opolnoči, ob zori in podnevi), kakršne nima noben drug praznik. Cerkev še danes ob božiču opravlja trikratno evharistično slavje – vsak duhovnik sme izjemoma opraviti tri maše. Pri polnočni maši je največji poudarek na Jezusovemu rojstvu v hlevu[2] in hvalnici angelov, pri zorni ali pastirski maši se pripoved nadaljuje s pastirji, ki so obiskali Jezusa,[3] s čimer se pripoved o rojstvu konča. Dnevna maša je vsebinsko najgloblja, saj je središčni odlomek iz Svetega pisma vzet iz začetka Janezovega evangelija.[4]

»Ko Bog v polnosti časov pošlje svojega edinega Sina in Duha ljubezni, razodene svojo najglobljo notranjo skrivnost. Bog sam je večno izmenjavanje ljubezni: Oče, Sin in Sveti Duh; in namenil nam je deležnost pri tem večnem izmenjavanju« (Katekizem Katoliške Cerkve 221). V liku Jezusa Kristusa, učlovečenega Božjega Sina, najdemo razlago Boga Očeta, ki nam je razumljiva šele po delovanju Svetega Duha, ki je izlit v našo notranjost.[5]

Z Jezusovim rojstvom Bog postane del zgodovine človeštva. Leto njegovega rojstva deli zgodovino na dvoje: pred in po Kristusu. S trenutkom, ko se je Božji Sin učlovečil, se je svet spremenil. Prišla je Luč, da bi premagala moralno noč človeštva, prišlo je Življenje, da bi se zoperstavilo »kulturi smrti«, prišla je Pot, da bi pokazala, ljudem, ki tavajo v tej »dolini solz«, smer, ki pelje v Nebesa.
Praznik Jezusovega rojstva je za vsakega kristjana priložnost, da se odpre in dovoli, da se Bog rodi v njegovem srcu ter tako utrdi in poglobi svojo vero.

DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI

Ob dnevu slovenske samostojnosti in enotnosti lahko prisluhnete nagovoru ljubljanskega nadškofa.

JASLICE

Ne vemo natančno, kdaj so začeli postavljati jaslice po cerkvah in hišah, eno je gotovo, da imajo izvor v božični skrivnosti in da so se nam zdaj tako priljubile, da brez njih ni božiča. So živa predstavitev božične skrivnosti in naš izraz pojmovanja te skrivnosti. Nekateri trdijo, da so jih poznali že v 4. stoletju, vsaj v Betlehemu, sv. Frančišek Asiški pa jih je leta 1223 postavil v gozdu pri kraju Greccio v Umbriji.

Podobe Jezusa, Marije in Jožefa nam brez besed pripovedujejo o Božji ljubezni do nas, pa tudi o ljubezni, ki vlada v sveti Družini.

PESEM SVETA NOČ

Pesem Sveta noč je nastala za božič leta 1818 v Oberndorfu pri Salzburgu. Župnikov pomočnik Josef Mohr je napisal besedilo, učitelj Franc Ksaver Gruber, cerkovnik in organist v Oberndorfu, pa ga je uglasbil.

Na sam sveti večer 1818 je Mohr prinesel Gruberju besedilo s prošnjo, naj ga uglasbi za dva solo glasova in zbor ter pripiše še spremljavo za kitaro. Gruber je to takoj naredil in pesem so peli že pri tisti polnočnici.

Sčasoma se je razširila po svetu in postala najbolj znana in najbolj priljubljena božična pesem, brez katere si ne moremo predstavljati božiča.

BOŽIČNI ČAS

Božični čas se začenja na predvečer praznika Gospodovega rojstva in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja, to je vključno do nedelje Jezusovega krsta. V središču božičnega časa je božič – praznik Gospodovega rojstva. Praznik nas vsako leto znova spominja, da nas Bog tako ljubi, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje (prim. Jn 3,17).

Druga božja oseba sprejme po Mariji našo človeško naravo in postane pravi človek. Nevidni Bog postane viden, da ga moremo poslušati in posnemati. Bog postane človek zato, da bi mi živeli Božje življenje. Praznik Gospodovega rojstva – božič, je vedno sodoben, saj je praznik vseh trenutkov našega življenja, ker se more vsak čas izvršiti božja zamenjava. Vsak dan, vsak trenutek nam Bog daje Kristusa, mi pa se moramo po Kristusu darovati Bogu. Božični čas je kratek, a zelo bogat.

Praznik Gospodovega rojstva ima osmino, ki se konča s praznikom Marije, svete Božje Matere. Med osmino je nedelja svete Družine. Drugi zelo pomemben praznik božičnega časa je Gospodovo razglašenje (6. januar). Pri njem gre za razodetje Jezusovega božanstva. Najprej modrim, za tem ob krstu v reki Jordan, nato pa še na svatbi v Kani Galilejski. S praznikom Jezusovega krsta, v nedeljo po Gospodovem razglašenju se konča praznovanje njegovega skritega življenja in začenja spomin javnega oznanjevanja in navzočnosti Božjega kraljestva.

Vir: Spletna stran Katoliške cerkve

br. Matej Štravs, župnik

Foto: br. Luka Modic, Milan Boštele