Naš župljan – po poroki je župljan v Dravljah – Boštjan Čerin je imel na letošnjem misijonu Hodimo skupaj kratek misijonski nagovor. Na temo molitve in samote.
»Pred mesecem sem razmišljal o Jezusovem prihodu. Med drugim je na svet prišel tudi za to, da nam je dal zgled pravega življenja. Velik del Jezusovega življenja ostaja neznan. Znano pa nam je, kako je molil. Z vami želim podeliti nekaj poudarkov iz Jezusovega molitvenega življenja, ki so me nagovorili ob prebiranju Markovega evangelija,« mali misijonski nagovor letošnjega drugega misijonskega dne začenja Boštjan Čerin.
Navsezgodaj, ko je bilo še čisto temno, je vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil. (Mr 1,35)
V prvem poglavju beremo, kako je Jezus molil navsezgodaj in v samoti. Molitev je bila izvir moči. V svojem življenju pogosto iščem čas za molitev. Čez dan je toliko obveznosti: kot učitelj od pred ure in vse do sedme šolske ure preživim na osnovni šoli, se vrnem domov k družini, pojem kosilo in se že odpravim na skavtsko načrtovanje, ki se zavleče do poznih ur. In naslednji dan naj vstanem navsezgodaj, ko je zunaj še tema in molim?
Težko. Pa vendar, a misliš, da je bil Jezusov »urnik« kaj bolj sproščen? Tudi on je bil učitelj od pred ure in do sedme ure zvečer in šel na apostolsko srečanje, ki se je zavleklo do poznih ur in je vstal navsezgodaj in molil na samotnem kraju.
Po Njegovi milosti bomo zmogli Boga postaviti na prvo mesto tako v življenju kot v vsakem dnevu.
Tudi v programu Exodus 90 opažam, da možje, ki čas molitve namenijo v jutranjih urah, lažje prisluhnejo Besedi in jo čez dan nosijo v srcu.
Jezus ni molil le ob jutrih. Molil je tudi po napornem dnevu. Pred velikimi dogodki pa je bil v samotni molitvi tudi preko noči (pred izbiro apostolov, pred vstopom v Jeruzalem in na vrtu Gecemani pred darovanjem na križu).
Če bi res vedeli, in ne le vedeli, ampak tudi verovali, kaj molitev je, ne bi bili kot apostoli, ki spijo ob trpečem Jezusu na vrtu, ampak bi tudi mi molili.
V šestem poglavju Markovega evangelija lahko tudi preberemo, kako Jezus pošlje dvanajstere oznanjati. In ko se apostoli vrnejo, poročajo o vsem, kar so storili.
Jezus jih presenetljivo ne pošlje spet oznanjati, ampak jim naroči: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!« Jezus torej apostolom pokaže, kako pomembno si je vzeti za odmik v samoto.
Jezus te pošilja oznanjat. Ja! Pošilja te oznanjat – biti apostol. Ampak pošilja te tudi na samoten kraj. Na samoten kraj, kjer se boš odpočil. Na samoten kraj, kjer boš lahko molil. Na samoten kraj, kjer boš zajemal moč za oznanjanje in delo.
In kaj je samota v mojem življenju?
Sem v samoti, ko ob meni nikogar ni, telefona pa ne ugasnem – kaj, če me kdo »rabi«?
Sem v samoti, ko ob meni nikogar ni, misli pa so še v službi ali pa že na jutrišnjem sestanku. Se odpravim na samoten kraj, čeprav sem oče?
Se morda danes bojimo samote? Se bojimo izklopiti telefon v času molitve? Se bojimo ustaviti tišino svojem srcu in prisluhniti Bogu? Se bojimo zakoncu prepustiti skrb za otroke?
Draga sestra, dragi brat vabim te, da greš na samoten kraj in tam moliš.
Poslušaj na podkastu
Misijonski podkast je na voljo v vseh pomembnejših podkast imenikih. Lahko ga najdete in se nanj naročite v Google Podkastih, na Apple Podcasts, na Spotify, na CastBox, ListenNotes in ostalih.
Vir: Spletna stran Radia Ognjišče
Foto: Izidor Šček
Pusti komentar
Se želite pridružiti pogovoru?Vabljeni ste, da prispevate!