Slovenska kapucinska provinca in agencija Aritours vas vabita na romanje ASSISI po poteh sv. Frančiška

 27. april do 1. maj 2025

duhovno vodstvo: br. Primož Kovač in br. Jožko Smukavec

1. dan: Slovenija Sansepolcro – Assisi

Odhod avtobusa v jutranjih urah iz dogovorjenih krajev. Vožnja v Italijo in naprej mimo Benetk in Bologne proti slikoviti Toskani. Naš prvi postanek naredimo v samostanu EREMO DI MONTECASALE, enega najbolj fascinantnih Frančiškovih krajev, majhen dragulj v zelenju toskanskih Apeninov. Prvotno je bil zgrajen kot grad, skozi katerega je leta 1213 prvič šel sv. Frančišek Asiški, ki ga je prejel kot darilo od kamaldolenskih menihov. Tu so manjši bratje ostali do leta 1268, ko jih je nadomestila majhna skupnost puščavnikov, ki so sledili pravilu sv. Avguština. V začetku 16. stol. so se tam naselili manjši bratje kapucini, ki so leta 1537 prejeli pravilo za puščavniško življenje od papeža Pavla III. (bula Exponi vobis) in tam prebivajo še danes. Na navzočnost sv. Frančiška nas v samostanu spominja kamen, ki ga je uporabljal za svojo posteljo. Dragocene so tudi različne umetnine, kot je razpelo iz 15. stol., večbarvni lesen kip Device z otrokom, … Nagovorila pa nas bo preprostost. Po maši pot nadaljujemo v slikovito mestece ASSISI, ki obdano z mogočnim obzidjem stoji na enem izmed umbrijskih gričev. Večerja in nočitev v hotelu.

2. dan: Assisi – Greccio – Fontecolombo – Poggio Bustone – Assisi

Po zajtrku vožnja v GRECCIO. Votlino v bližini te gorske vasice, si je sv. Frančišek Asiški izbral za kraj kamor je leta 1223 postavil prve žive jaslice, k njim privezal vola in osla, nad njimi pa si je postavil oltar, kjer je imel polnočnico. Njegov namen je bil ponuditi romarjem, željnim obiskati Sveto deželo, varnejšo različico poti, saj so današnjemu Izraelu takrat vladali Turki. Greccio je postal »nov Betlehem«, tradicija pa se je ohranila do danes in se seveda prenesla v kraje širom sveta. Maša. Pot nadaljujemo do svetišča FONTECOLOMBO, ki je ime dobilo po studencu, ki se nahaja globoko v gozdu in ga je sam Frančišek imenoval Fons Columbarum (Studenec golobov). Leta 1223 se je v puščavniški jami Sacro Speco, ki se nahaja pod sedanjim samostanom, 40 dni postil in zbrano molil ter v votlini po Božjem navdihu napisal Vodilo, ki ga je papež Honorij III. potrdil 29. novembra 1223. Zaradi tega dogodka je Fonte Colombo imenovan Frančiškov Sinaj. Tukaj bo tudi čas za kosilo iz popotne torbe – kar si prinesemo s seboj. Pot nadljujemo v kraj POGGIO BUSTONE, kamor je sv. Frančišek prispel s svojimi spremljevalci poleti 1208. Svetnik je prebivalcem kraja naslovil znameniti pozdrav: “Dobro jutro, dobri ljudje!”. V iskanju skritega prostora za meditacijo se je Frančišek zatekel v gore nad mestom, kjer se mu je po legendi prikazal angel, ki je naznanil božje odpuščanje njegovih grehov in napovedal svetlo prihodnost njegovega reda. Proti večeru se vrnemo v Assisi, večerja in nočitev v hotelu. 

3. dan: Assisi

Zajtrk. Dan namenimo ogledu asiških cerkva. Najprej obiščemo cerkev Chiesa Nuova, ki je postavljena na temeljih, kjer je nekoč stala Frančiškova rojstna hiša. V nadaljevanju obiščemo stolnico sv. Rufina, v kateri je shranjen krstni kamen, pri katerem sta bila krščena Frančišek in Klara. V bližini je stala tudi rojstna hiša sv. Klare. Sprehod po ozkih mestnih ulicah mimo glavnega trga, mnogih lepih palač, ostankov Minervinega templja do cerkve Marije Velike, kjer se nahaja grob blaženega Karla Acutisa, zavetnika mladih in računalniških programerjev, prvega t.i. milenijskega svetnika. Maša. Prosto za nakup spominkov, kosilo, kavico, … Popoldne najprej obiščemo baziliko sv. Klare s svetničinim grobom in originalnim križem sv. Damijana. Oglede nadaljujemo izven mestnega obzidja v cerkvi sv. Damijana, kjer je sv. Frančišek slišal Kristusove besede s križa: »Pojdi in popravi mojo hišo, ki se, kot vidiš podira.« Tukaj je bil tudi prvi samostan sv. Klare, ki so ga kasneje preselili v nov samostan znotraj mestnega obzidja. Vrnitev v hotel, večerja in nočitev.

4. dan: Rivotorto – Assisi

Po zajtrku se zapeljemo v tri kilometre oddaljeni RIVOTORTO, kjer je bila bolnišnica za gobavce in tukaj je sv. Frančišek ustanovil prvo naselbino svoje redovne skupnosti. Ko se je sv. Frančišek odločil, da zapusti udobno življenje, je nekaj časa s svojimi učenci preživel v nizki kamniti stavbi, pokriti z vejami. Po letu 1500 so nad preprosto kolibo postavili cerkev, ki naj bi varovala prvo prebivališče Frančiškovih bratov. Ko jo je leta 1854 porušil potres, so na njenih temeljih v gotskem slogu sezidali današnjo cerkev. Nizka kamnita zgradba znotraj te cerkve pa je rekonstrukcija Frančiškove kolibe. Izjemne so notranje poslikave v cerkvi, delo umetnika Cesare Permeia, in predstavljajo ključne trenutke v življenju sv. Frančiška v času bivanja v Rivotortu. Nato bomo obiskali veličastno cerkev Angelske Matere Božje, zgrajeno leta 1569. Pod njeno kupolo se nahaja kapelica PORCIJUNKULA, Frančiškov najljubši prostor, saj je tukaj največ molil in premišljeval. V bližini bazilike je skupaj s sobrati zgradil skromno bivališče, iz katerega se je kasneje razvil prvi frančiškanski samostan. V samostanu hranijo številne predmete iz svetnikovega življenja, v njem se nahaja tudi kapela Frančiškove smrti. Popoldne obiščemo še najimenitnejšo in najlepšo stavbo v mestu – baziliko sv. Frančiška. Dve mogočni gotski cerkvi sta zgrajeni ena nad drugo, z lepimi freskami pa so ju obogatili znameniti umetniki: Giotto, Simeone Martini, Giunto, Pisano in drugi. V kripti pod glavno ladjo se nahaja Frančiškov grob z njegovimi posmrtnimi ostanki, kamor jih je položil brat Elija. V njegovi bližini pa se nahajajo relikvije njegovih prvih bratov. Maša. Vrnitev v hotel, večerja in nočitev.

 5. dan: Assisi – gora La Verna – Slovenija

Po zajtrku vožnja na GORO LA VERNA, kraj miru in tišine, kamor se je večkrat vračal in tu preživel veliko časa v molitvi in postu. Leta 1224 je Frančišek tukaj prejel Kristusove rane. Na nadmorski višini 1128 m, od koder je čudovit razgled po dolini in na Apenine, vidimo trg, obdan z več zgradbami, ki so nastale večinoma v 15. in 16. stol. Obiščemo veliko skalno razpoko, ki je bila Frančiškovo zavetišče; kapelo Angelske Matere Božje iz sredine 13. stol.; baziliko, kjer se nahaja kapela, v kateri hranijo relikvijo sv. Frančiška, ter postanemo pri lesenem križu, glavnem znamenju Frančiškovih molitev. Maša. Še nekaj prostega časa in že smo na poti proti domu. Kosilo iz popotne torbe. Mimo Bologne in Benetk se vrnemo v kraje odhoda v poznih večernih urah.

CENA: 369 EUR (za 45 oseb), 389 EUR (za 40 oseb), 419 EUR (za 35 oseb); sklic: 25161

Cena je izračunana decembra 2024.

V ceno je vključeno: Avtobusni prevoz po programu, cestnine in parkirnine, 4 polpenzioni v hotelu 3*, vstopnina v baziliko in lokalno vodenje po baziliki, duhovno in strokovno vodstvo, organizacija in izvedba romanja, nezgodno zavarovanje in DDV.

Možna doplačila: Enoposteljna soba 100 EUR, zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini: 9,40 EUR (za osebe starejše nad 75 let 14,10 EUR).

Odstopnina: 5% vrednosti potovanja.

Način plačila: 100 EUR ob prijavi, možnost odplačevanja na obroke brez obresti.

Prijavnico dobite na tej povezavi.

Splošni pogoji so sestavni del programa in so objavljeni na spletni strani www.aritours.si.

Dovoljujemo si možnost manjših sprememb programa, vendar ne v škodo njegove vsebine. Pridržujemo si pravico do zvišanja cene, če pride do spremembe v cenah prevozov ali hotelsko – gostinskih storitev ali romanje odpovedati v primeru višje sile ali premajhnega števila prijavljenih.

Naslovna fotografija: Pixabay

V ponedeljek, 13. januarja 2025, se je v Novem mestu na redni seji sestal Stalni svet Slovenske škofovske konference (SŠK).

Stalni svet je ožje delovno telo škofovske konference, ki deluje v okviru zbora škofov SŠK. Obravnavali so tekoča vprašanja in gradivo za prihodnjo sejo SŠK, ki bo v Mariboru, 10. marca 2025.

Škofje so se spomnili na 13. januar 1992, ko je Sveti Sedež med prvimi priznal neodvisnost Republike Slovenije. Odločitev svetega papeža Janeza Pavla II., objavljena na današnji dan pred triintridesetimi leti, je odločilno vplivala tudi na priznanja drugih držav.

Škofje so sprejeli tudi izjavo glede treh zakonodajnih predlogov, ki v teh tednih razburjajo slovensko javnost, predvsem pa vernike in vernice.

ASISTIRAN SAMOMOR

Škofe skrbi ponovni poizkus uvedbe asistiranega samomora v slovensko zakonodajo, o čemer se je Katoliška Cerkev z drugimi krščanskimi cerkvami in ostalimi verskimi skupnostmi (več tukaj) že večkrat jasno opredelila.

Te izjave lahko preberete tukaj, tukaj in tukaj.

Škofje želijo poudariti, da bo takšen zakon ovrgel doslej temeljno civilizacijsko normo, da je treba vsako človeško življenje, ne glede na zdravstveno stanje, brezpogojno spoštovati. Gre za prvi korak k razvrednotenju človeškega življenja in dolgoročnemu samovoljnemu odločanju o tem, kdo ima pravico umreti, pozneje pa tudi, kdo ima pravico živeti. Takšen zakon bi imel za posledico »pasivno prisilo k samomoru«, pri čemer se ranljivi, bolni in ostareli, vedoč, da obstaja izhod, začnejo čutiti prisiljene, da se v svoji bolezni in ranljivosti »umaknejo« v smrt. Rešitev škofje vidijo v pomoči in bližini umirajočim in njihovim svojcem, zato naj država več sredstev nameni celostni paliativni oskrbi.

ZAKON O MEDIJIH

Nadalje škofje opozarjajo na težave, povezane s predlogom Zakona o medijih, ki predvideva nedopusten in avtoritaren nadzor nad svobodo izražanja. T. i. »neprimerne vsebine« in »sovražni govor« bodo kaznovani z denarnimi kaznimi ali odstranjenimi vsebinami. V javnem prostoru vsekakor ne sme biti mesta za sovražni govor. Škofe pa skrbi, da bi lahko bila tako označena tudi legitimna mnenja, ki izvirajo iz verske svobode in prepričanj posameznikov, cenzurirana in sankcionirana s strani inšpektorata. Na udaru bi lahko bili posebej mediji, ki pogosto objavljajo katoliške vsebine.

DAVEK NA NEPRIMINČNINE

Slednjič škofe skrbi tudi predlog novega nepremičninskega davka s 1,45-odstotno davčno stopnjo na posplošeno tržno vrednost stanovanjskih nepremičnin, ki bi močno prizadel slovenske župnije in druge ustanove. Spodbujajo, naj odgovorni dodatno ne obremenjujejo državljanov Republike Slovenije. Verski delavci, verniki in vernice z lastnimi sredstvi in velikimi napori vzdržujejo cerkveno imetje. Dodatni davek na nepremičnine bi pomenil udarec vsem tem naporom in še bolj obremenil svobodo verskega življenja v Sloveniji.

Tiskovni urad SŠK

 

Stalni svet Slovenske škofovske konference

msgr. dr. Andrej Saje, predsednik

msgr. dr. Peter Štumpf, podpredsednik

msgr. dr. Maksimilijan Matjaž, član

Vir: Slovenska Škofovska konferenca

Foto: Jože Plut

Urnik svetih maš je na tej povezavi. Urnik uradnih ur v župnijski pisarni najdete na tej povezavi. Poročilo o obnovi cerkve v Štepanji vasi je na tej povezavi.

IZ ŽUPNIJE IN SLOVENSKE CERKVE

TRIKRALJEVSKO AKCIJO V NAŠI ŽUPNIJI SMO IMELI smo imeli v soboto 4. januarja. Po hišah je hodilo 5. koledniških skupin. Zbrali smo 3.225,88 eur. Pri nabirki na praznik treh kraljev 6. januarja se je za to akcijo zbralo 546,08 eur. V nabiralniku v cerkvi se je ta namen zbralo 233 eur. Skupaj se je zbralo 4.004,96 eur, ki smo jih že oddali na misijonsko pisarno. Bog povrni za vse vaše darove. Iskrena hvala vsem kolednikom.

ZAČETEK SVETEGA JUBILEJNEGA LETA: 24. decembra 2024 se je začelo sveto jubilejno leto.
Papeževo Bulo Upanje ne osramoti, s katero je napovedal sveto leto si lahko preberete na tej povezavi.
Več aktualnih informacij o svetem letu lahko najdete na tej povezavi.
Začetek svetega leta za našo nadškofijo je bil v nedeljo 29. 12. ob 16. uri v Ljubljanski stolnici. Poročilo o tem dogodku je na tej povezavi. Nadškofovo pridigo pri tej maši si lahko preberete na  tej povezavi.

• KAKO IZGLEDAJO JASLICE V NAŠI ŽUPNIJI si lahko ogledate na tej povezavi.

• NOV AMBON V CERKVI V ŠTEPANJI VASI: Kako je v cerkvi v Štepanji vasi nastal nov ambon si lahko ogledate na tej povezavi.

Tukaj objavljamo pričevanje naše bivše župljanke EMINE MULALIĆ.

 VABIMO VAS

• VEROUK: V tem tednu smo ponovno začeli z veroukom. Tisti otroci, ki še niste, prinesite k verouk svoj dar za akcijo otroci za otroke.

• TEDEN MOLITVE ZA EDINOST KRISTJANOV bo od 18. do 25. januarja. Več na tej povezavi.

2. DRUŽINSKA KATEHEZA V NAŠI ŽUPNIJI BO V  NEDELJO 26. 1. PO MAŠI OB 9.15.  Pred vami je prijavnica za 2. družinsko katehezo v Štepanji vasi, ki bo potekala v nedeljo, 26. 1. 2025. Po maši ob 9.15 bo v župnijski dvorani potekalo pričevanje in pogovor po skupinah za starše ter kateheze po starostnih skupinah za otroke. Tema družinskih katehez nosi naslov: Zakaj verujem? Tokratno pričevanje za starše bo imel GREGOR ČUŠIN, ki je mož, oče šestih otrok, igralec, avtor več knjig, predvsem pa pričevalec za Gospoda. Gregor Čušin nas bo nagovoril tudi pri sveti maši ob 9.15. Družinsko katehezo bomo zaključili s skupnim kosilom, ki bo ob 11.45  uri. Vse družine v župniji vabimo da se prijavite do torka 21. januarja. Naslednja družinska kateheza bo v nedeljo 23. marca.
Informacije in prijave so na tej povezavi.
• KAJŽARSKE KAVICE SREČANJA ZA STAREJŠE v januarju je bo.

• DAN ODPRTIH VRAT NA GIMNAZIJI ŽELIMLJE bo to soboto 18.  januarja od 10.00 do 12.45 ure. Več na tej povezavi.

• DAN ODPRTIH VRAT NA ŠKOFIJSKI KLASIČN GIMANZIJI bo v soboto 25. januarja od 9.00 ure dalje. Več na tej povezavi.

• DELAVNICA ZA MAME IN HČERKE: Vabljene na delavnico za matere in odrasle hčerke (18+) z naslovom NAJINA VEZ, ki bo v soboto, 18. januarja 2025 ob 19.00 uri v župnijski dvorani Rakovnik, Rakovniška ulica 6, Ljubljana. Namen delavnice je povezovanje in krepitev odnosa med materjo in hčerko v odrasli dobi, ko se obe srečujeta s podobnimi, a hkrati zelo svojimi izkušnjami odraslega življenja, pri tem pa ne želita pozabiti negovati svojega odnosa. Delavnico vodi Kaja Polak, zakonska in družinska terapevtka. Obvezne prijave na info@tvoj-da.si

NAROČNINA NA VERSKI TISK

Vabimo vas da se naročite na verski tisk.
Verski tisk, ki ga izdaja založba Družina lahko naročite na tej povezavi.
Na revijo Ognjišče se lahko naročite na tej povezavi.

Fotografije: br. Matej Štravs (naslovna fotografija), Aleš Čerin (koledniki), Spletna stran nadškofije Ljubljana (začetek svetega leta v Ljubljanski stolnici)

Sveti Štefan je zavetnik naše župnije in 26. december je za nas slovesni praznik.

• Glavna slovesnost je  bila ob 9.15. Sveto mašo je daroval škof Anton Jamnik.  Pri maši škof Jamnik blagoslovil nov ambon. Tukaj lahko prisluhnete pridigi, ki jo je imel škof pri tej maši.

 Po maši je bil blagoslov konj in avtomobilov. Zelo lepo se zahvaljujemo društvu Štal’ca – šola jahanja pod Golovcem, katere člani so s konji prišli na blagoslov konj.   Več slik o tem dogodku najdete spodaj v članku.

Blagoslov konj in darovanje konjičkov

V naši župniji je navada, da na praznik sv. Štefana blagoslavljamo konje. K nam s svojimi konji pridejo člani konjeniškega društva Sostro. Med obema vojnam se je na ta dan v Štepanji vasi pri blagoslovu konj zbralo zelo veliko število kmetov s s konji. Takrat je bil to kar celodnevni dogodek. Najprej je bila sveta maša nato blagoslov konj. Nato pa je bil še sejem, na katerem so kmetje trgovali med seboj.

Zadaj v cerkvi so na ta dan na razpolago majhni starodavni konjički, ki imajo etnografsko vrednost. Lahko vzamete enega in ga nesete pred oltar in ob tem prosite za blagoslov pri vaših živalih.  Ob tem lahko darujete svoj dar. Bog povrni.

Slika svetega Štefana v Štepanji vasi ima ’tisto nekaj’, kar pritegne pogled

Ob tej priliki objavljamo članek umetnika Lana Seuška, ki ga je pritegnila znamenita slika svetega Štefana slikarja Jurija Šubica.

Nas lahko slika, ki je bila naslikana v čisto drugem času, danes nagovori na nov in za ta čas enkraten način? Velja prepričanje, da nas umetniško delo nagovarja, če poznamo vsebino naslikanega. Pa poglejmo …

Zgodilo se je takole: K nedeljski maši sem šel v Štepanjsko naselje v cerkev svetega Štefana. Po nekaj trenutkih, ko so se mi odrosila očala, sem zagledal sliko slikarja Jurija Šubica.

Na glavni oltarni podobi je upodobljen sveti Štefan, njegovo glavo obdaja svetniški sij, ki je tako žareč, da portret svetega Štefana prav izstopi. Slika ima ’tisto nekaj’, kar pritegne pogled, da se človek zazre in gleda. Seveda za tem stoji spretnost in znanje likovne teorije, barvnega kontrasta med svetlo modrim nebom in temnomodro draperijo ter kot protiutež različni odtenki kožnega inkarnata.

Poleg barvitosti slike – v tem so bili impresionisti, med katere spada Jurij Šubic – mojstri, me je pri njegovi sliki pritegnil prizor, kako je Štefan, postavljen med razjarjeno množico, zazrt v nebo. Moji možgani so prizor s to množico moških, ki imajo v rokah kamenje, takoj povezali s protestniki, ki jih je bilo moč videti ob petkih in so protestirali proti vladnim ukrepom.

V Štefanu sem v tistem trenutku prepoznal zdravnika, morda celo mojega brata, kirurga. Sam pri sebi sem dejal: »Štefan, kako si lahko tako miren, ob dejstvu, da te hočejo ubiti, ob dejstvu, da te prezirajo?«

Kdo je bil sv. Štefan?

Dovolite mi, da na tej točki nekoliko osvetlim, kdo je sveti Štefan. Sveti Štefan je eden prvih diakonov v Cerkvi in eden od prvih mučencev. Diakon je postal, ker je bil cenjen pri mestnih vratih in je užival zaupanje pri ljudeh. Apostoli so nanj položili roke in zanj molili.

Mestna vrata so bila v judovski kulturi nekaj podobnega kot agora v grški, tam so Judje sklepali pomembne kupčije in razpravljali o pomembnih verskih in političnih vprašanjih. Sveti Štefan si je zaradi pričevanja za Jezusa nakopal ogromno nasprotnikov. Na zaslišanju pred velikim zborom so se našle krive priče, ki so pričale proti njemu. Štefan pa je ostal zvest resnici in, ko je vanj priletel prvi kamen, se je zdelo, da bodo z njim vred ubili tudi resnico. Ampak apostolska dela nam izpričajo, da je iz te prelite krvi, zrasla nova množica sledilcev Resnice.

Čisto možno je, da je pri kamenjanju svetega Štefana sodeloval tudi Savel, ki se je nato spreobrnil in postal Pavel.

Podoba, ki pritegne, a je ne razumem

A vrnimo se v leto 2021, v cerkev svetega Štefana v Štepancu. Pred menoj je podoba, ki me pritegne, a je ne razumem. Kako lahko nekdo moli za svoje krvnike in v čem je tu smisel? Odgovor mi ponudi obraz svetega Štefana, ki pravi, da je prav ta razjarjena množica najbolj žejna topline, odpuščanja, željna tega, da bi svobodno zaživela in opustila zgrešene predstave, ki jo zasužnjujejo.

Sveti Štefan mi danes pripoveduje, da je tisti, ki nas najbolj glasno zmerja z ovcami, med vsemi najbolj prestrašena in zavržena ovčka, ki kliče na pomoč. Vendar svetega Štefana še zmeraj ne razumem in ne da mi miru misel na lažnive priče, ki zavajajo. Kaj je z njimi? Čisto potihem slišim glas, da bodo te vedno prisotne, zato pa stojim za Resnico do zadnjega kamna. Resnice se ne da zasuti nikoli.

škof blagoslavlja ambon

arhitekt ambona Matija Marinko

Vir članka o sliki sv. Štefana: Galerija Fortunata Berganta

Foto: Matej Mušič

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je na sveti večer obiskal naš dom starejših občanov, kjer je imel sveto mašo. Po maši pa je obiskal še oskrbovance  po sobah.

Članek o tem na spletni strani družine o tem s lahko preberete na tej povezavi.

Foto: br. Jurij Slamnik in br. Matej Štravs

 

BOŽIČNA POSLANICA SLOVENSKIH ŠKOFOV 2024

Dragi dobri ljudje. Naj božično voščilo začnem z mislijo z začetka Svetega pisma. »Zemlja je bila pusta in prazna, tema se je razprostirala nad globinami … Bog je rekel: ‚Bodi svetloba!‘ In nastala je svetloba« (1 Mz 1,2-3). Svetloba je prva beseda, ki jo Bog izgovori v Svetem pismu. Beseda, ki je začetek stvarjenja, beseda, ki je začetek vsega. Bog je videl, da je svetloba dobra, in od takrat naprej človek ni nehal ljubiti svetlobe in je iskati, saj se boji teme in beži pred njo.

Bog pa, ki je ustvaril svetlobo, se svetlobi ni nikoli odpovedal. Kajti »ljudstvo, ki je hodilo v temí, je zagledalo velíko luč, nad prebivalci v deželi smrtne sence je zasijala svetloba. Zbúdil je silno radost, narédil je veliko veselje,« pravi prerok Izaija.

V rojstvu Jezusa Kristusa je prišla na svet resnična Luč, ki razsvetljuje vsakega človeka. A že takrat se je dogajalo, da svet ni spoznal Luči, ki ga je ustvarila, in je ni sprejel. Svet ni sprejel Luči. Kakor je ni sprejemal skozi stoletja. Kakor je ne sprejema danes. A Luč prihaja tudi danes. Prihaja tudi v letošnjem božičnem prazniku. In vabi, da odklenemo svoja vrata, da bo mogla vstopiti. Pretresljivo: Bog stoji pred vrati in čaka, da mu bomo odprli, da nas bo mogel obdariti s seboj, mi pa potegnemo zapahe, da bi se zavarovali pred Bogom, pred Lučjo, pred odrešenjem. Naj v letošnji božič s posebno močjo zadonijo besede povabila sv. papeža Janeza Pavla II., ki je zaklical: »Ne bojte se! Odprite, na stežaj odprite vrata Kristusu!«

Ta svet ima prihodnost samo, če Kristusa ne bomo puščali pred vrati, če ne bomo bežali pred resnično lučjo, ki je prišla na svet, da bi razsvetlila vsakega človeka. Zato kličem vsem odgovornim za različna področja življenja, sledite luči, ki vsakemu človeku daje nedotakljivo dostojanstvo; kličem politikom, odprite se luči, ki vas bo odprla za resničnost človeka in za njegove potrebe; kličem vsem članom Cerkve, odprite se luči, da boste spoznali, kaj pomeni biti Cerkev; kličem vsem ljudem dobre volje, odprite se luči, da boste spoznali, kako nekaj velikega je, da smo si bratje in sestre.

Vsem, čisto vsem brez razlike voščim blagoslovljen božič, v novem letu pa veliko pripravljenosti, da bi hodili, delali in živeli v svetlobi Luči, ki je prišla na svet, da bi razsvetlila vsakega človeka. Blagoslovljen božič, dragi dobri ljudje.

            Msgr. Stanislav Zore OFM, ljubljanski nadškof metropolit

VOŠČILO BRATOV KAPUCINOV

Ne bojte se!
Kajti glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki go za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik., ki je Kristus, Gospod.  (Lk 2,10-11)

Božje dete, ki je pred davnimi časi prineslo veselje pastirje, naj ga prinese tudi v vaš dom. Naj zasveti v vas njegova luč in naj več ne ugasne!
Blagoslovljen Božič vam želimo bratje kapucini.

 

Intervju z br. Dominikom na Aletei si lahko preberete na tej povezavi.

 

Foto: Lojze Mušič in osebni arhiv br. Dominika

DOBRODELNI KONCERT ZA NAŠO ŽUPNIJSKO KARITAS: je bil  v nedeljo 22. 12. ob 19.45  v naši župnijski cerkvi v Štepanji vasi. Nastopali sta ženska pevska skupina Katice in Fantje Ljubljančani. Peli so koledniške pesmi, nekatere od teh pesmi so bile stare več stoletij. Vzdušje je bilo čudovito.  S svojimi pesmimi so pobožali naše duše.  Bog povrni za vse.  Bog povrni tudi za vse darove, ki so se zbrali za našo župnijsko Karitas. Tukaj je nekaj utrinkov s koncerta.

Kratek video utrinek najdete tukaj.

Ženska pevska skupina izhaja iz Akademske folklorne skupine Franceta Marolta, ki je sodelovala na koncertih številnih znanih glasbenikov. Članice prepevajo ljudske pesmi vseh slovenskih pokrajin. Več na tej povezavi. Posnetke njihovih pesmi pa so na tej povezavi.

Prostovoljni prispevki, bodo namenjeni za potrebe Župnijske Karitas Ljubljana Štepanja vas. Na tej Karitas pomagamo veliko družinam v stiski, vsako leto pa tudi skuhamo okrog 3000 toplih obrokov za brezdomce. Lepo vabljeni. Povabite še ostale.

Katice

Fantje Ljubljanski

 

Fotografije: FB