V četrtek 20. junija je bila v naši župniji zelo lepa proslava ob dnevu državnosti. Prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je imel zelo lep govor. Bilo je lepo vzdušje. Iskrena hvala vsem, ki ste prinesli pecivo. Lepa hvala vsem, ki ste pomagali pri pripravi in izvedb proslave. Več utrinkov si lahko ogledate v spodnji galeriji.
MIRA DOBRAVEC: MOLITEV ZA DOMOVINO
Moj Bog, Oče vseh ljudi, prosim te za domovino in vse njene prebivalce.
Namenil si nam, da živimo na tem čudovitem koščku Zemlje,
svobodni in sami odgovorni za svojo sedanjost in prihodnost.
Toda hudo smo zašli v močvirje gluhe teme,
pomagaj nam, da najdemo pravo skupno pot.
Odpri nam ušesa in oči, da se bomo res slišali in videli.
Odpri naša srca, da bomo čutili,
kako je vsakdo dragocen v tvojih očeh
in vreden tudi naše pozornosti, skrbi in ljubezni.
Razsvetli naš razum,
da bomo sposobni ustvarjati dobro družbo,
v kateri bo na vsakem obrazu nasmeh
in v vsakem srcu toplina.
Vse možnosti za srečno deželo imamo,
pomagaj nam, da vsak od nas izpolni svojo dolžnost. Amen.
• PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI bo v četrtek, 20. junija zvečer. Ob 19.00 bo v Štepanji vasi maša za domovino. Po maši pa bo na župnijskem travniku potekal kulturni program s petjem in recitacijami, ki se bo zaključil z druženjem. Gost na proslavi bo prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. V primeru slabega vremena bo proslava v dvorani župnijskega doma. Lepo vabljeni. Iskreno se zahvaljujem pripravljalnemu odboru, ki bo proslavo organiziral. Lepo vabljeni.
• PECIVO ZA PROSLAVO: Vabimo vas, da za pogostitev po proslavi prinesete pecivo, ki ga bomo sprejemali ta četrtek pred proslavo od 18.15 do 19.45 pred župnijsko pisarno.
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2024/06/Dan-drzavnosti-4c1-1.jpg10081008Matej Štravshttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngMatej Štravs2024-06-15 22:44:282024-06-15 22:44:31VABLJENI NA PROSLAVO OB DNEVU DRŽAVNOSTI V ČETRTEK 20. JUNIJA OB 19.00 NA ŽUPNIJSKEM TAVNIKU.
V nedeljo, 9. junija 2024, bomo Slovenke in Slovenci na referendumu odločali tudi o možnosti uzakonjenja samomora s pomočjo in evtanazije.
Slovenski škofje smo v izjavi, podpisani skupaj z drugimi verskimi skupnostmi, že pojasnili, da je vsako dejanje, s katerim namerno končamo svoje življenje ali življenje drugega, »tako z etičnega kot verskega vidika nedopustno, uvajanje možnosti samomora s pomočjo pa pomeni družbeno odpoved skrbi za najbolj ranljive«.
Vse državljanke in državljane še enkrat spodbujamo, da kot narod resno razmislimo o dolgoročnih posledicah, ki čakajo našo družbo v primeru uzakonjenja takšnih praks. Gre za poskus uvedbe nove družbene ureditve, v kateri bodo na dolgi rok vedno bolj cenjeni zdravje, mladost in predvsem produktivnost, na stran pa bodo postavljeni vsi ranljivi in bolni.
Po krščanskem razumevanju je jemanje človeškega življenja vedno posebej težak, smrtni greh.
Kdor takšne zakone uvaja, podpira ter izvaja, lahko nosi celo večjo krivdo od posameznikov, ki bi se odločili za asistirani samomor. Kot prepoznava tudi naša ustava, je človekovo življenje nedotakljivo.
Katoličani bomo zato na referendumu glasovali proti. To bo resnični glas sočutja in glas proti uveljavljanju krivične zakonodaje, ki bi ogrozila dostojanstvo najranljivejših v naši družbi.
Vsakega človeka spremlja strah pred trpljenjem, posebej ob koncu življenja. Vendar odgovor na ta strah ali na trpljenje bolnih in ostarelih ne more biti uvajanje možnosti samomora, temveč krščansko razumevanje, da je človeško življenje nedotakljiv Božji dar, pospeševanje družbene solidarnosti ter hitrejši razvoj paliativne medicine.
NA SPODNJIH POVEZAVAH SI LAHKO PREBERETE ŠE DRUGE IZJAVE S TO TEMATIKO
• Pismo škofa Štumpfa o referendumu o evtanaziji in legalizaciji marihuane, si lahko preberetetukaj.
• Izjavo škofa Antona Jamnika z naslovom:Gre za logiko skrajnega podivjanega kapitalizma n liberalizma, si lahko preberete tukaj.
• Slovenski škofje ostro nasprotujejo predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki si jo lahko preberete tukaj.
• Evtanazija je zločin proti življenju – Pismo Kongregacije za nauk vere z naslovom Usmiljeni Samarijan, ki si jo lahko preberete tukaj.
• Skupna izjava verskih skupnosti glede uvajanja samomora s pomočjo v slovensko zakonodajo, ki si jo lahko preberete tukaj.
• Nadškof Zore o evtanaziji: ‘Še srednji vek je poznal razliko med zdravniki in krvniki’, ki si jo lahko preberete tukaj.
• Prispevek tiskovnega predstavnika Katoliške Cerkve na seji Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki si jo lahko preberete tukaj.
• Duhovniki slovenskih bolnišnic odločno nasprotujejo medicinski zastrupitvi bolnih in ostarelih, ki si jo lahko preberete tukaj.
• Stališče Komisije pravičnost in mir SŠK o evtanaziji (2015), ki si jo lahko preberete tukaj.
• Proti nasilnemu končanju življenja, ki si jo lahko preberete tukaj.
• Stališče o evtanaziji (dr. Anton Stres), ki si jo lahko preberete tukaj.
• Novinarska vprašanja o stališču nadškofa Zoreta glede razprave o evtanaziji v Sloveniji, ki si jo lahko preberete tukaj.
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2024/06/k.png558558Matej Štravshttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngMatej Štravs2024-06-01 16:26:332024-06-01 20:04:24Stališče slovenksih škofov do referendumskega vprašanja o uzakonjenju samomora s pomočjo
Na drugi vikend v maju smo se prostovoljci župnijske Karitas odpravili v Kančevce na duhovno poglobitev.
Prvi večer smo posvetili pogovoru o tekočih zadevah svojega dela, zaključili pa smo ga v kapeli pred Najsvetejšim, kjer smo se Jezusu zahvaljevali in predajali skrbi ter molili tudi za naše prihodnje sodelavce, ki še iščejo pot do nas.
V soboto smo se lotili teme vikenda, evharistije, kamor sta nas povedla br. Matej in br. Dominik, s pomočjo Matere Terezije. Skupaj smo obhajali sveto mašo, v soboto popoldne pa smo šli spoznavat, kako poteka življenje v župniji Markovci.
Večerni del nagovora o evharistiji se je zaključil z adoracijo, med katero smo razmišljali o Jezusovi in naši žeji. V nedeljo smo spoznavali še potek svete mašne daritve po pričevanju Cataline, laiške misijonarke iz Bolivije, ki ji je Marija skozi duhovne oči pokazala, kaj se dogaja pri sveti maši. Svoje bivanje v Kančevcih smo zaključili z ogledom stalne razstave o netopirjih, ki ga je vodil br. Gregor Rehar.
Domov smo odšli prijetno utrujeni in okrepljeni v zavedanju, kakšna dragocenost in skrivnost je vsaka sveta maša, in da lahko tam črpamo svojo moč za delovanje v življenju in še posebej v svojem služenju na Karitas.
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2024/05/Karitas-v-Kancevcih-4-11.5.2024.jpg9001600Uredništvohttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngUredništvo2024-05-30 16:43:492024-05-30 16:43:49Prostovoljci naše Karitas v Kančevcih: O Jezusovi in naši žeji
Poleti leta 2022 so izkopali brezo pod Macesnovo gorico, kjer je bilo po vojni ubitih 3.450 mladih Slovencev. Dokumentarni film o tem si lahko pogledate na spodnji povezavi.
STRAŠLJIVO PRIČEVANJE FRANCA DEJAKA, PREŽIVELEGA IZ JAME POD MACESNOVO GORICO.
Vožnja je trajala približno pol ure. Preden smo prišli do morišča, do jame, so kamione na nekem križpotju, kjer je bilo malo več prostora, nekajkrat zaobrnili, potem pa vprašali, če kdo ve, kje je Sveta Ana. Morda so hoteli vedeti, ali se kdo orientira. Pa ni nobeden odgovoril, vsaj jaz nisem slišal, da bi kdo dal kak odgovor. Nič.
Šli smo še malo naprej, potem so se kamioni ustavili prav blizu ceste. Tam pa smo že slišali pokanje, ker so tiste, ki so jih pred nami pripeljali, že pobijali. Tisti dan so morali šestkrat, sedemkrat iti s kamioni, da so vse speljali. Jaz sem bil verjetno z drugo partijo, ker so takrat že streljali. Rekli so, da moramo dol s kamionov. Še prej pa smo morali noge tako obrniti, da so nam pobrali čevlje z nog. Kar z noži so jih rezali in metali na kup. Če ti je pri tem nogo prerezal, ti jo je pa prerezal, tu ni bilo nobenega usmiljenja. Potem ko so nam čevlje pobrali in smo poskakali dol, so nas razvezali.
Tepli so kar naprej, to je bil sam tepež Potem so rekli, da se moramo sleči, do nagega. Lahko rečem, da se jih je 80 procentov do nagega sleklo; nekaj se jih ni prav nič, ker so se tako ustrašili, da niso mogli nič narediti; jaz sam sem samo v spodnjih hlačah ostal. Med tistim slačenjem pa so nas spet tepli. To so tepli kar naprej, to je bil sam tepež, kot tudi že prej. Sicer jaz, moram reči, v Kranju in v Šentvidu nisem bil hudo tepen, nekateri so pa bili. Na primer Frenka Mauserja brat Pavle, ki so mu vso družino pobili, očeta, mamo in tiste otroke. Doma je bil iz Šentruperta in, ko so zvedeli, čigav je, so ga strašno pretepali. Od tam, kjer smo se slekli, je bilo še kakih 150 metrov do jame, do tiste podzemeljske jame, ki smo vanjo skakali.
Macesnova gorica
Napravili so nekako pot, ker je to bilo globoko v gozdu, v živem gozdu. Posekali so mlado drevje, da so naredili nekak prehod, in skale, ki so bile tam, so toliko razbili, da je nastala steza. Po tej stezi, polni debelega kamenja, smo morali iti. Mi pa bosi.
Na robu jame so streljali enega po enega Na obeh straneh steze je bil špalir partizanov in spet so nas tepli. In tepli so zares: videl sem ga, ki so mu izbili oko, videl sem najmanj 20 ljudi, ki so ležali na poti do jame pobiti in niso mogli naprej. Te so potem pobrali in zmetali v jamo, ene napol žive, druge že mrtve. Ko sem prišel do jame, mi je partizan rekel “Stoj!”, tik pred breznom je rekel “Stoj!” in “V oči me glej!” Vprašal me je, od kod sem doma, v kakšnih borbah sem bil, pa v oči da ga moram gledati.
Takrat nisem vedel, zakaj to govori, potem sem pa pogledal tako na desno stran in sem videl domobrance pred jamo. Imeli so jih na tleh in jih tolkli po glavah. Potlej ko sem bil že v jami, sem pa videl, da so imeli čeljusti razbite. Kdor je imel zlate zobe, so mu jih s kladivi in palicami živemu izbili, potem so ga pa vrgli v jamo. Na robu jame so streljali enega po enega.
Tisti partizan, ki je z menoj govoril, je imel brzostrelko. Potem je repetiral in se pripravil na strel. Takrat sem pa sam skočil v jamo. Streljal je za mano in me zadel, v levo stegno me je zadel, a samo skozi meso, ne veliko, ne v kost, sicer ne bi mogel hoditi.
Ko bi bilo na dnu kamenje, bi se ubil že takrat, ampak jaz sem padel na same mrtve Odprtina jame ni bila velika; globoka je bila približno 20 metrov, z vrha navzdol pa se je močno širila. Zdolaj je bila jama trikrat, štirikrat večja kot zgoraj. In še rovi so vodili vanjo kot v kraških jamah. In tako sem padel v jamo, 20 metrov globoko. Ko bi bilo na dnu kamenje, bi se ubil že takrat, ampak jaz sem padel na same mrtve. In ko sem hodil, se je vse majalo, ker je bil notri sam, sam mrlič, nekateri pa so bili še živi, a tako streljani, da si niso mogli nič pomagati. Umaknil sem se in splezal na neko skalo, z umazano vodo od kapnika sem se namazal, da ne bi bil tako viden, kajti bal sem se, da bodo koga spustili v jamo, da bo še doli vse postrelil.
Vhod v jamo, ki je postala morišče več sto izvensodno umorjenih Slovencev.
In s tiste skale sem ves dan opazoval, kaj se godi. Za mano so še najmanj petsto ljudi pobili. Skoraj vsak, ki je padel v jamo, je bil še živ. Prav malo jih je bilo, ki so kar obležali. Nekaterim, ki so bili zadeti v prsa, je kri ob padcu špricnila tri metre daleč. Nekateri je padel, pa se pobral in gledal okrog sebe, ali pa kaj govoril, potem je pa kar skup zlezel. To je bila najbolj hitra smrt. Koliko jih je pa bilo takih, ki so bili prestreljeni samo skozi vrat ali roke ali kje drugod!
Ti so samo prosili, naj jih pobijejo. Bilo jih je dosti, ki so jih še žive zasuli. Ko se je znočilo, so nehali pobijati, toda bili so še gori. Svetlikalo se je ob robu, slišati je bilo govorjenje in večkrat je prišel kdo in zadel vpiti v jamo, kajti notri je bilo jokanje in prosenje in ječanje. Ali pa je vrgel bombo ali ustrelil v globino.
Beg iz pekla Ko se je naredila noč, sem zlezel s tiste skale. Bilo nas je 11 ali 12, ki smo se lahko gibali. V jami je bilo tako mrzlo, da smo se vsi tresli. Prej smo vsi razgreti padli v jamo, saj je bil junij mesec. 20 metrov pod zemljo je pa mrzlo. Zeblo nas je prav zares. Približno do polnoči smo se odločali, kaj bomo naredili. Eden je predlagal, da bi šli po rovih, pa bi že nekje prišli ven. Nekateri so to poskusili, pa so prišli nazaj in povedali, da je nemogoče. Tudi je bila v jami taka tema, da si samo tipal lahko. Čez dan se je malo videlo, ponoči pa nič. Dotipali smo se do nekega drevesa.
Partizani so večkrat minirali rob jame okrog in okrog, da se je zemlja sesula in pokrila mrtve. Takrat je padla v jamo kakih 10 cm debela bukev z vejami navzdol in zdrsnila pet do sedem metrov pod rob. Edina možnost, ki sem jo takrat videl, je bila ta bukev in po njej sem se tudi rešil. Prvi je poskusil neki Belokranjec, pa se je vrnil in rekel, da je prišel do konca tiste bukve, že to je šlo težko, naprej pa da je čisto nemogoče. Potem sem pa jaz prosil, naj mi pomagajo in me malo potisnejo navzgor, pa so rekli, da se ne izplača, češ kaj se boš mučil.
V jami sem jih pustil najmanj deset, ki bi se še lahko rešili No, potem sem pa sam začel in po tisti bukvi prišel do konca drevesa, potlej sem se pa v tisto kamenje kar zapičil in – menda je bila še kakšna druga pomoč – prišel na vrh. Ko sem prišel na vrh in se z rokami oprl na rob jame, sem videl kakih 20 metrov stran skupino partizanov. To je bila straža. Kurili so velik ogenj in govorili med seboj, a slišal nisem, kaj.
Potegnil sem se navzgor in šel v nasprotno stran. Pri tem sem stopil na suho vejo. Počilo je. Oni pri ognju so utihnili in videl sem, da vsi gledajo proti meni. Začeli so vpiti “Stoj, stoj!” Ustavil sem se in počakal. Vedel sem, da me ne vidijo, samo slišali so pok. In potem, ko sem tako stal in jih gledal, so se glave počasi spet obrnile k ognju, mogoče so mislili, da je kaka žival. Nobeden ni prišel pogledat.
Takrat sem spet šel naprej, počasi, po vseh štirih sem se plazil nekaj časa, dokler se nisem oddaljil od tistega kraja. V jami sem jih pa pustil, saj pravim, najmanj deset, ki bi bili še zmožni, da bi se rešili. In nekaj se jih tudi je.
Fotografije: br. Matej Štravs (naslovna fotografija), Časnik (ostale fotografije)
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2024/05/IMG_20240403_170409-1K.jpg24482448Matej Štravshttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngMatej Štravs2024-05-25 22:59:222024-05-25 23:16:07TUKAJ SI LAHKO OGLEDATE DOKUMENTARNI FILM: BRATOMOR V JAMI POD MACESNOVO GORICO: 3450
Br. Metod Benedik je o pokojni Jožici Černe zapisal: “Svetniška duša! Svoje svetništvo je živela v tihoti in skromnosti, v sproščeni povezanosti z Gospodom, ki se je nenehno izražala v nesebičnem služenje župnijskemu občestvu sv. Štefana, v mnogoterih služnostih vodstvu župnije, v pristni dobrohotnosti do sovaščanov in sofaranov. Papež Frančišek bi rekel: svetnica za sosednimi vrati. Je pri Gospodu!”
JOŽICA ČERNE: 1. 3. 1937. – 10. 5. 2024
Pokojna Jožica se je rodila kot peti, najmlajši otrok očetu Jožetu in mami Frančiški 1. marca 1937 v Štepanji vasi Ljubljani. V otroštvu je pomagala na domači kmetiji.
V mladosti je naredila šolo za pletijo. Nato se je izobrazila za administratorko. Vse življenje je bila zaposlena kot računovodkinja in administratorka v podjetju Brivnice in česalnice v Ljubljani. Svoje delo je opravljala predano in natančno. Bila je zelo povezana s svojimi sorodnik. V mladosti je so se na Miklavžev in božični večer pri njej zbrali vsi nečaki in nečakinje. Za rojstne dneve svojih sorodnikov je vedno pripravila darilo.
SODELAVKA V ŽUPNIJI LJUBLJANA ŠTEPANJA VAS
Velik del njenega življenja je bil povezan Cerkvijo in župnijo Ljubljana Štepanja vas, kjer je bila dolga leta predana sodelavka. Naredila je katehetsko pastoralno šolo. Nato je dolgo let v Bizoviku učila nižje razrede verouka. Dolgo je bila članica in zapisnikarica v župnijskem pastoralnem svetu, pripravljala je vabila za zakonske jubilante, pomagala je pri organizacij številnih župnijskih dogodkov. Redno je pomagala pri organizaciji srečanj za starejše. Od otroštva dalje je pela v cerkvi, najprej v otroškem pevskem zboru, nato pa vse življenje v odraslem pevskem zboru, kjer je redno urejala note. Pri večerni maši med tednom je vrsto let predano vodila ljudsko petje. Pred mašo je molila rožni venec. Kot sama zapiše je cerkev spremljala večkrat različne invalide. Čut je imela tudi drugih zapuščenih ljudi. Od leta 1970 dalje je bila aktivna in predana članica Marijinega dela. S skupino Marijinega dela se je redno srečevala v župnijskem domu.
Zares veliko je pomagala v župnijski pisarni, kjer je sprejemala svete maše, pisala različne cerkvene dokumente in plakete za zakramente, štela in beležila župnijske nabirke, urejala finančne knjige. 48 let, od leta 1971 do leta 2019 je vestno in predano pisala matične knjige. V matične knjige in druge dokumente je zabeležila preko 6.000 tisoč zapisov ob različnih priložnostih. Bila je dobrotnica naše župnije in kapucinskega samostana. Za vse njeno sodelovanje in pomoč v župniji smo ji res iskreno hvaležni.
Pokojna Jožica je bila zelo požrtvovalna, delovana, predana in iskreno verna oseba. Veliko je molila in z iskreno vero prejemala sveto obhajilo. K njeni poglobljeni veri v Boga ji je pomagala njena vključenost v Marijino delo.
ZADNJA LETA ŽIVLJENJA
Od leta 2020 se je srečevala z boleznijo. Od tedaj dalje je redno vsak teden doma prejemala sveto obhajilo. Od marca 2023 dalje pa je bivala v Vincencijevem domu pri Marijinih sestrah, kjer se je kar dobro vživela. Sama je rekla, »da ji strežejo angeli.« Marijine sestre povedo, da je bila v tem obdobju zelo potrpežljiva in iskreno hvaležna za vso njihovo pomoč in oskrbo. Njeni bližnji so ji v tem obdobju zvesto stali o strani. Njeno zemeljsko življenje se je zaključilo v noči po vnebohodu v petek 10. maja letos.
br. Matej Štravs
POKOJNA JOŽICA JE ŽE PRED LETI O SVOJEM ŽIVLJEJU ZAPISALA TELE MISLI.
OTROŠTOVO
“Sem iz kmečke družine s petimi otroki. Starši so nas usmerjali k Bogu z besedami, ki jih je spremljal zgled preprostosti in zaupanja v Boga. V družini je bila tudi mamina sestra, ki je imela velik vpliv na nas vse. Za njo bi lahko rekla ne samo, da je ljubila, ampak, da je bila ljubezen. To kar je bila, je zajemala iz molitve in evharistije. Umrla je, ko mi je bilo 16 let, je pa še vedno prisotna v mojem življenju tako kot moja mama in moj oče.
V globoko vernem družinskem ozračju so potekala moja otroška in mladostna leta. Bila so brezskrbna, ker so vso težo trpljenja nosili starši, kar pravzaprav dobro razumem šele danes.
Ljubezen do Cerkve in do vsega, kar se v njej dogaja, ki je rasla v meni, ko sem skupaj s svojimi starši živela s svojo župnijsko cerkvijo, se je takoj zrasla z menoj, da jo še danes čutim v sebi. V družini je nastala vrzel. Kmalu so si tudi sestre in bratje začeli ustvarjati družine. Tako se je naš dom začel prazniti, kar sem kot najmlajša doživljala presej boleče.
SLOVO OD STARŠEV
“Po nekaj letih je zbolela še mama. V skrbi in delu sem zbolela tudi sama in odšla v bolnico. Po dveh mesecih sem okrevala in zopet lahko skrbela za bolno mamo. Po štirih letih mamine bolezni se je bilo treba pripraviti na njen odhod. Spominjam se, kako sem malo pred njeno smrtjo molila: »Zgodi se tvoja volja.« Ob njeni smrti mi je bila tudi v veliko oporo veroučna skupina, v katero sem bila vključena.
Nekaj mesecev po mamini smrti me je prijateljica, s katero sva si duhovno zelo blizu, seznanila z ljudmi iz Marijinega dela. Ko sem začela spoznavati to življenje, mi je zbolel še oče. Tudi njemu sem tako kot teti in mami bila največ ob strani ob njegovi bolezni, ker nisem imela še drugih obveznosti, tako kot bratje in sestre. Očetova bolezen naju je duhovno globoko povezala. Takrat sem pravzaprav odkrila, kakšna duša se skriva za trdo kmečko zunanjostjo. Tudi njegovo smrt sem sprejela na povsem drug način. Tako sem ostala sama. Moje življenje se je močno spremenilo. Do smrti staršev sem se čutila sigurno. Kljub trpljenju sem vedela, da sem na pravem mestu, ker sem jim bila potrebna. Nato pa se me je večkrat polaščala neka notranja negotovost in razdvojenost, predvsem glede mojega prostega časa. Pogosto nisem vedela, do kod segajo obveznosti do mojih domačih. Živim namreč še vedno doma pri bratovi družini. Veliko sem zato trpela ob raznih srečanjih in drugih dejavnostih, ki niso bile v zvezi s službo niti z domom.
Po očetovi smrti sem na Teološki fakulteti obiskovala dvoletno katehetsko šolo. Sedaj imam že nekaj let katehezo otrok, ki mi poleg odgovornosti pomaga, da grem iz sebe, ko moram živeti za druge.
GIBANJE MARIJINO DELO
Omenila sem, da sem se prvič srečala gibanjem Marijino delo že po mamini smrti. Bog me je hotel pripraviti na trenutke, ko bom morala sama zavestno sodelovati z Njim. Kaj mi pomeni ta dar prav gotovo še danes ne razumem popolnoma. V določenih trenutkih začutim vrednost in veličino. Iz vsega kar mi je dal in mi še daje, močno čutim, kako je zame Bog-Ljubezen.
V življenju Marijinega dela mi besede evangelija postajajo bolj jasne in to predvsem, kadar jih skušam živeti. Jezus se mi pogosto javlja v svoji zapuščenosti in želi, da ga sprejmem. Ko naredim ta korak, se stvari uredijo tako, da se lahko samo zahvalim Bogu. Samo eno majhno doživetje:
Nekega dne se na poti v službo spomnim, da sem pozabila poslati vabila za sejo. Bilo mi je težko. Skušala sem sprejeti to bolečino in vse posledice. Ko pridem v službo, najdem na delovodniku vabilo, ki ga je namesto mene napisal moj predpostavljeni. Ne vem, kako je mogel on vedeti, da sem jaz to pozabila. Bog mi je ob tem dogodku dal razumeti, da je važno samo to, da z ljubeznijo objamem vsak križ, vse ostalo pa bo naredil On.
V gibanju Marijino delo je zame veliko odkritje življenje sedanjega trenutka. To mi pomaga, da se vedno znova dvigam iz malodušja in vsak trenutek začenjam znova. Samo če dobro živim sedanji trenutek, lahko rečem, da živim besedo življenja. V sebi čutim mir, katerega prinašam tudi v svoje okolje. V nasprotnem primeru pa s svojim notranjim nemirom rušim in podiram, kjerkoli sem. Kadar dobro živim sedanji trenutek, sem bolj občutljiva za razne odtenke ljubezni, ki jih od mene pričakuje Bog.
V raznih življenjskih dogodkih mi je Bog dal razumeti, kako ne smem biti navezana niti na svoje domače niti na te, s katerimi skušam živeti Ideal. Bolj sem razumela Jezusove besede: »Kdor ljubi očeta, mater, … bolj kot mene, ne more biti moj učenec.«
Vedno in povsod mi mora biti na prvem mestu Bog. Drugi so mi dani samo v dar, kakor sem jaz drugim dar, da si pomagamo na skupni poti k Njemu.
Bog, ki me spremlja vse življenje, mi je v Idealu na nov način pokazal smisel mojega življenja. Naredil me je bolj svobodno. V stiku s poročenimi sem razumela, da so prav tako sami in da si samo v Bogu lahko pomagajo. V trenutkih negotovosti sem namreč včasih mislila, kako lažje je poročenim, ker vedo, da je njihova prva skrb družina. Zdaj razumem, da sem na pravem mestu, če vsak trenutek odgovorim Bogu v poklicu in okolju, kakor me je postavil.”
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2024/05/IMG_20240518_230509.jpg15771577Matej Štravshttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngMatej Štravs2024-05-18 22:32:562024-05-20 23:02:45OD NAS SE JE POSLOVILA DOLGOLETNA SODELAVKA NAŠE ŽUPNIJE JOŽICA ČERNE
Urnik svetih maš je na tej povezavi. Urnik uradnih ur v župnijski pisarni najdete na tej povezavi. Informacije o obnovi cerkve v Štepanji vasi so na tej povezavi.
V Štepanji vasi se je začela obnova slavoloka pred cerkvijo.
• KAJŽARSKA KAVICA, srečanje za starejše, je bilo v Klančarjevi domačiji v Bizoviku v sredo, 15. maja ob 10.00. Gosti srečanja so bili člani alpskega kvinteta.
VABIMO VAS
PRIJAVNICA ZA ORATORIJ– 25. – 29. 6. 2024
Leto je naokoli in animatorji že pridno pripravljamo program za vaše otroke. Letos se bomo na oratoriju srečali s svetopisemskim prerokom Danielom.
Oratorij bomo s krajšim uvodnim programom pričeli v nedeljo, 23. 6., po maši ob 9.15 v Štepanji vasi,sicer pa bo letos potekal od torka, 25. 6., do sobote, 29. 6. 2024. Vse informacije in prijave so na tej povezavi.
• ŠMARNICE bodo potekale ves mesec maj. Pri jutranji maši so predvsem za odrasle, zvečer pa za otroke, mlade in družine. Pri jutranjih mašah beremo šmarnice za odrasle z naslovom: Naj ti bom nežni rdeči cvet o Božji služabnici Cvetani Priol, ki jih je napisal cistercijan p. Branko Petauer. Pri večernih svetih mašah v Bizoviku in v Štepanji vasi beremo šmarnice za otroke z naslovom Tvoj talent šteje in govorijo o misijonarju salezijancu Andreju Majcnu. Te šmarnice je napisala Barbara Kastelec. Lepo vabljeni otroci in starši, še posebej prvoobhajanci in birmanci.
• PRVO SVETO OBHAJILO ZA NAŠO ŽUPNIJO BO NA BINKOŠTI v nedeljo 19. maja ob 10.30 v cerkvi v Štepanji vasi. Letos bo prvo sveto obhajilo za celo župnijo le v Štepanji vasi. Prvoobhajance priporočamo v Vaše molitve.
• FESTIVAL RITEM SRCA bo ta torek, 21. maja ob 19.30, na prostem na forumu Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani. Z novimi avtorskimi skladbami se bo predstavilo kar deset izvajalcev. Kot predskupina bodo dogajanje na glavnem odru ob 19.30odprli Stična band. Na več kot 12ih stojnicah bo tudi široka ponudba krščanskih založb, društev in drugih zanimivih ponudnikov, za vse lačne pa bosta letos poskrbela MasterChefa Zala Pungeršič.
Festivalska žirija je na razpisu med prijavljenimi izvajalci tokrat izbrala 10 najboljših skladb in izvajalcev. Z nami bodo: Manca Hribar, Neža in Damjan Pančur, Svetnik, Anette, Mitja Ferenc, Antonio Tkalec in Janez Ferlež, Lucija Rejec, I AM!, Bena Briški in Matej Šoklič. Svoje nove skladbe bodo predstavili v živo ob spremljavi odličnega festivalskega banda, ki bo pospremil vse točke večera. Lepo vabljeni. Več na tej povezavi.
• SREČANJE Z ALEŠEM PRIMCEM NA TEMO:Ali bomo dovolili medicinsko zastrupitev bolnih in starejših, bo ta četrtek, 23. maja ob 20. uri v dvorani župnijskega doma. Kot vemo, bomo o tej temi glasovali na referendumu 8. junija letos, ko bodo tudi volitve v evropski parlament. Prav je, da smo seznanjeni s to tematiko. Aleš Primc je poznavalec tega področja in pred kratim je gostil Alexa Schadenberga, ki se v Kanadi bori proti evtanaziji. Lepo vabljeni na ta večer.
KORONARNI KLUB V SODELOVANJU Z ŽUPNIJO LJUBLANA ŠTEPANJA VAS PRIPRAVLJA DAN ZA MLADO SRCE, ki bo to soboto 25. maja. Aktivni dan za mlado srce, skupaj z zdravniki diabetologi, kardo-logi in nefrologi v sodelovanju z našo župnijo organizirata Koronarni klub Ljubljana in društvo Sladko na kratko. Dogodek bo potekal med 9. in 15. uro v Štepanji vasi v prostorih koronarnega kluba, v našem župnijskem domu ter na travniku pred župnijsko cerkvijo.
Ta dan je namenjen bolnikom, njihovim svojcem in vsem ostalim, ki jih zanima neločljiva povezanost med srcem, ledvicami in presnovnimi boleznimi. Udeleženci dogodka si bodo lahko izmerili krvni tlak, holesterol in glukozo v krvi ter imeli možnost krajših brezplačnih posvetov z zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci. Poleg meritev bodo potekale tudi interaktivne delavnice na temo srca, ledvic in krvnega sladkorja. Več informacij o dogodku dobite tej povezavi in na spletni strani koronarnega kluba.
• SESTANEK ZA STARŠE BIRMANCEV bo v torek 27. maja ob 20.00, v 1. nadstropju župnijskega doma.
• SKLEP VEROUČNEGA LETA bo v nedeljo 2. junija. Spričevala bomo delili pri maši ob 9.00 v Bizoviku, in pri maši ob 10.30 v Štepanji vasi.
• ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA za naše skavte bo v soboto, 8. junija in nedeljo 9. junija. Kontejner za papir bo stal pred cerkvijo v Štepanji vasi. Zbrana sredstva bodo namenjane za popravilo šotorov, ki jih je lani poleti na taboru uničilo neurje. Že vnaprej hvala za sodelovanje.
• SKLEP SKAVTSKEGA LETA bo v nedeljo 9. junija pri sveti maši ob 9.15 Štepanji vasi. Pri teh dveh svetih mašah bomo tudi deli veroučna spričevala.
• ORATORIJ za otroke od 1. do 8. razreda v naši župniji bo letos od torka 25. do sobote 29. junija. Prijavnice za oratorij bodo na razpolago v prvi polovici maja. Vabljeni, da prijavite svoje otroke na oratorij.
SLOVNSKI ŠKOFJE OSTRO NASPROTUJEJO PREDLOGU ZAKONA O POMOČI PRI PROSTOVOLJNEM KONČANJU ŽIVLJENJA
Slovenski škofje temu predlogu zakona ostro nasprotujemo. Ob tem želimo spomniti na nekatera katoliška, pa tudi občečloveška, stališča glede samomora s pomočjo.
Katoliško stališče glede samomora s pomočjo je jasno. Samomor s pomočjo je nesprejemljiv: »Smo oskrbniki in ne lastniki življenja, ki nam ga je Bog zaupal. Ne razpolagamo z njim.« Katekizem Katoliške Cerkve uči, da trpljenje, velik strah in podobne okoliščine sicer zmanjšujejo osebno odgovornost storilca za dejanje samomora, samo dejanje samomora pa ne more biti nikoli upravičeno; vendar Cerkev vedno moli za tiste, ki so si vzeli življenje.1 Tudi papež Frančišek opozarja, da »lahko in moramo zavrniti skušnjavo, ki jo spodbujajo tudi zakonodajne spremembe, da bi z medicino ustregli bolnikovi morebitni želji po smrti s pomočjo pri samomoru.«2
Skrbi nas predvsem možnost »pasivne prisile k samomoru s pomočjo«, pri čemer bodo bolni, slabotni in ranljivi ljudje obremenjeni z mislijo, da jim je na voljo »hitra rešitev« občutka odvečnosti in z zdravljenim povezanih stroškov. Kot vidimo v drugih državah, je nevarnost tako imenovanega »spolzkega klanca« v primeru trenutnega predloga očitna. Vsaka izjema se v zelo kratkem času spremeni v družbeno sprejeto normalnost, povezano z zlorabami. Slovenska družba, v njenem imenu Državni zbor, bi morala zato nemudoma ustaviti sprejemanje trenutnega predloga zakona, saj drvimo v družbo, v kateri bo cenjeno samo mlado, zdravo in »lepo« življenje, vsem ostalim pa bodo na voljo hitre rešitve, ponujene s tem zakonom.
Slovenija potrebuje več medsebojne pozornosti: »pomoč pri samomoru« naj zamenja pripravljenost za vsestransko »pomoč življenju«. Vsakega človeka namreč spremlja strah pred trpljenjem, posebej ob koncu življenja. Vendar odgovor na ta strah ali na trpljenje bolnih in ostarelih ne more biti uvajanje možnosti samomora, temveč pospeševanje družbene solidarnosti ter hitrejši razvoj paliativne medicine.
Msgr. dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik SŠK
Msgr. dr. Peter Štumpf, soboški škof in podpredsednik SŠK
Msgr. dr. Maksimilijan Matjaž, celjski škof in član stalnega sveta SŠK
Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit
Leto je naokoli in animatorji že pridno pripravljamo program za vaše otroke. Letos se bomo na oratoriju srečali s svetopisemskim prerokom Danielom.
Oratorij, ki je namenjen otrokom od 1. do 7. razreda, bomo s krajšim uvodnim programom pričeli v nedeljo, 23. 6., po maši ob 9.15 v Štepanji vasi,sicer pa bo letos potekal od torka, 25. 6., do sobote, 29. 6. 2024. Vse informacije in prijave so na tej povezavi.
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2024/05/IMG_1012-1-scaled-kvadrat.jpg12231224Matej Štravshttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngMatej Štravs2024-05-16 10:56:102024-05-16 10:56:10VABLJENI, DA PRIJAVITE OTROKE NA ORATORIJ, KI BO OD 25. DO 29. 6. 2024 V ŠTEPANJI VASI
Tudi letos v Marijinem mesecu maju gremo možje in fantje iz naše župnije in od drugod na romanje. Peš. S svetim Pavlom.
Pohod je namenjen dobro fizično in psihično pripravljenim možem. Verjamemo, da mora biti moški pripravljen vzdržati telesne in duševne pritiske današnjega časa, obenem pa mora biti v stalnem odnosu z Bogom. Gradimo može, ki bodo ostali v družinah (fante, ki se bodo poročili) ne glede na stiske, ki so in ki pridejo.
Pohod je namenjen možem, ki se pustijo nagovoriti Božji besedi, ki želijo Božjo besedo prenesti v vsakdanje življenje, so na poti in tudi sicer v življenju pripravljeni moliti in so pripravljeni odnos z Bogom postavljati na prvo mesto.
Z lanskega pohoda iz Štepanje vasi na Kurešček – Golovec Foto: Aleš Čerin
Moški potrebujemo pot, dolgo in naporno, na kateri pride do “švicanja”, utrujenosti, bolečin, žeje, nepredvidljivosti … da se začnemo obračati k Bogu, da začnemo Boga jemati zares in začnemo živeti iz globine srca.
Z lanskega pohoda iz Štepanje vasi na Kurešček – Preko Barja Foto: Aleš Čerin
Tehnično
Kdaj: sobota, 25. maja 2024, ob 8.10
Izhodišče: Grosuplje železniška postaja (do tam se iz Ljubljane pripeljemo z vlakom, ki gre ob 7.34, zbiranje na železniški postaji v Ljubljani ob 7.15)
Pot: Grosuplje – Magdalenska gora – Lipoglav – Molnik – Orle – Štepanja vas (24 km, 600 m vzpona)
Tema: Sveti Pavel možem – Budni bodite, stojte trdni v veri, možati bodite, bodite močni! Pri vas naj se vse dela iz ljubezni. (1 Kor 16,13-14) – kateheze in pogovor na te teme
Molitev: Po poti bomo molili rožni venec. Molili bomo tudi pri vsakem znamenju vernosti naših prednikov: križ, znamenje, kapelica, cerkev, … Molili bomo za žene/dekleta, za družine, za našo župnijo, za Slovensko Cerkev, za našo domovino. Prinesi tudi svoj molilni seznam.
Za koga: Za može in fante 18+. Zmerna kondicija.
Oprema: Obvezno vzemi s seboj primerno obleko, cunje za preoblačenje, v primeru dežja vzemi zaščito (pelerina ali dežnik in zaščita za nahrbtnik). Priporočamo pohodne palice. Hrano in pijačo prinesi s seboj.
Vodenje: Aleš Čerin
Prijava: Izključno s SPODNJO PRIJAVNICO. Največ 18 mož. Kdor se prej prijavi, gre.
Prispevek: prostovoljni prispevek – dar je namenjen župniji
OPOZORILO: Na romanje gremo v vsakem vremenu. Najmanj voditelj gre.
Z lanskega pohoda iz Štepanje vasi na Kurešček – Na Kureščku Foto: Aleš Čerin
Prijava ni več mogoča
Za može in fante na Rakovniku: Moški večer Božidarjem Prevcem, očetom izjemnih in uspešnih skakalcev Petra, Domna, Ceneta ter Nike
Božidar Prevc Foto: prevc.si
Četrtek, 23. maj ob 19:45 dvorani glasbene šole Rakovnik
Na večeru za moške bomo skupaj ugotavljali, kaj pomeni moškim pot k uspehu. Sploh, kaj je uspeh? Je uspeh trajen ali pa si treba zanj nenehno prizadevati. Kdaj je čas za srajco ter hlače na črto in in kdaj za delovne hlače, kdaj je čas za soliranje in kdaj za skupinsko delo? Moški, ki na poti k uspehu sodeluje z drugimi mora zaupati tudi v druge in se kdaj prepustiti. Kako težko je to? Moški ga tudi kdaj polomi, mu spodleti. Je to konec uspešnosti? Žlahtne plati moškosti in uspeha. Pogovarjali se bomo o moških izkušnjah, odločitvah in zavezanosti cilju. Je to dovolj za uspeh ali je še kaj? Pridi, pogumno žrtvuj en večer za debato, spoznaj še koga drugega in morda ti bo potem uspelo.
O moških izkušnjah, odločitvah in zavezanosti cilju se bomo pogovarjali z Božidarjem Prevcem, očetom izjemnih in uspešnih skakalcev Petra, Domna, Ceneta ter Nike. Moderirata Simon Jurkovič in Tomaž Kušar.
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2023/05/Mosko-romanje-Kurescek-1282-7.5.2023.jpg13332000Uredništvohttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngUredništvo2024-04-26 14:25:022024-05-23 15:35:02Moško romanje s sv. Pavlom: Možati bodite (1 Kor 16,13)
V soboto, 20. aprila, se bodo na Brezjah zbrale družine iz ljubljanske nadškofije. Poleg skupnega dela bo tudi poseben program za starše, najstnike in otroke. Srečanje bodo zaključili s sveto mašo ob 16. uri, ki jo bo daroval nadškof Stanislav Zore.
Program
Sobota, 20. aprila ob 14.00
Začetek srečanja: pesem in molitev,
Za starše: nagovor Aleša Čerina na temo vzgoje otrok in mladine (polurni pogovor o tej temi na Svetovalnici Radia Ognjišče),
Za najstnike: s. Ana Šuštar in Bernard Rožman, župnik z Brda pri Lukovici, bosta najstnikom spregovorila o svoji poti poklicanosti,
Za otroke do 10 let: skavti pripravljajo delavnico in aktivnost na prostem,
Ob zaključku srečanja bo nadškof Stanislav Zore daroval sveto mašo.
Spodbuda v veri in družinskem življenju
Urad za družino ljubljanske nadškofije organizira srečanje družin, tokrat na temo »Vzemi Boga zares!«. Luka Mavrič, vodja urada za družine, nam je povedal, da je glavni namen srečanja, da se opogumimo v naši veri in družinskem življenju. »Tako srečanje se mi zdi dobro in potrebno,« je poudaril. »Lahko nas opogumi in da spodbudo, da nas ni tako malo, ki želimo živeti vero v današnjem svetu in času. Dragoceno je, kadar lahko skupaj z drugimi molimo, pojemo in se veselimo tega, da verujemo v Boga očeta.«
»Vzemi Boga zares!«
Tema srečanja »Vzemi Boga zares!« daje spodbudo oziroma preverja, ali mi sami Boga jemljemo resno. »Velikokrat tudi verni kristjani živimo na način, da ne jemljemo Boga zares,« je razložil Mavrič. »Delamo načrte, ne da bi se vprašali, kaj Bog od nas želi v tem trenutku in se sami borimo za nekaj, namesto da bi se naslonili Nanj.«
Kako vzgajati mlade vernike?
Poleg skupnega dela bo poseben program namenjen staršem. Aleš Čerin bo govoril o tem, kako vzgajati otroke v veri. Naslonil se bo na zgodbo preroka Daniela, ki je živel v času, ki spominja na današnji čas – v času, ko je bila vera potisnjena v zasebnost in včasih celo nezaželena. Prerok Daniel je kljub vsemu ostal zvest Bogu, svojim vrednotam in sebi, kar je pritegnilo mladeniče okrog njega, da so tudi oni postali močni pričevalci za Boga. Čerin bo staršem skušal dogovoriti na vprašanje, kako vzgajati mlade Daniele, ki bodo kljub nenaklonjenemu času ostali zvesti Bogu in temu, kar verujejo, ter to kazali tudi s svojim življenjem.
Pričevanje za najstnike in aktivnost za otroke
Najstnikom bosta svojo življenjsko pot predstavila frančiškanka Marijina misijonarka s. Ana Šuštar in mladi duhovnik Bernard Rožman. Pogovor z njima bo vodil Tadej Uršič, pogovarjali pa se bodo o tem, kako se je njuno življenje zasukalo na glavo, ko sta začela Boga jemati zares.
Za otroke do 10 let pa skavti pripravljajo delavnico in aktivnost na prostem.
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2021/09/Sveta-druzina-Brezje.jpg11871187Uredništvohttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngUredništvo2024-04-18 08:51:282024-04-20 07:12:59Gremo na Brezje na srečanje družin z naslovom "Vzemi Boga zares!"
Fotografije: Lojze Mušič in br. Domen Rabak
