Urnik svetih maš je na tej povezavi.

NOVA COVID NAVODILA ZA NAŠO ŽUPNIJO

RAZKUŽEVANJE ROK: Pri vstopu v cerkev si obvezno razkužite roke.

NOŠENJE MASK V CERKVI: Na podlagi spodnjih navodil slovenskih škofov toplo priporočamo, da v obeh cerkvah v naši župniji še nosite maske, ker sta naši cerkvi majhni.

Za ostala področja veljajo spodnja navodila škofov, ki so objavljena tukaj.

SVETE MAŠE ZUNAJ: Ob lepem vremenu imamo svete maše zunaj ob nedeljah ob 9.15 na župnijskem travniku v Štepanji vasi in ob 9.15 na trgu pred cerkvijo v Bizoviku.

VABIMO VAS

• ŠMARNICE: Ob nedeljah so šmarnice za otroke pri maši ob 9.15 v Štepanji vasi in pri maši ob 9.15 v Bizoviku. Med tednom so šmarnice pri jutranji maši predvsem za odrasle, zvečer pa za otroke, mlade in družine. Jutranje šmarnice z naslovom Marija ima mnogo oblek je napisal cistercijan p. Branko Petauer, večerne šmarnice z naslovom Marija ima rada vse otroke, ki govorijo o otrocih v otrocih v misijonskih deželah pa je napisala Špela Pahor.

Po maši vsak dan molimo ali pojemo litanije Matere Božje. Za vestno obiskovanje šmarnic bodo otroci dobili lep spomin. Lepo vabljeni otroci in starši, še posebej prvoobhajanci in birmanci.

• FLORJANOVO NEDELJO bomo skupaj z gasilci obhajali v Bizoviku v gasilskem domu to nedeljo, 8. maja s sveto mašo ob 9.15. V primeru slabega vremena bodo gasilci postavili večji šotor pred gasilskim domom. Zato bo maša v gasilskem domu ob vsakem vremenu. K tej maši lepo vabimo tudi Štepanjske gasilce. Lepo vabljeni!

Vsem gasilcem, bizoviškim in štepanjskim, iskreno čestitamo ob prazniku, nanje in na njihovo človekoljubno dejavnost kličemo božji blagoslov. Bog Vam povrni in za vso pomoč v župniji.

• PRAZNIK SV. LEOPOLDA MANDIČA, ki je zavetnik našega samostana je ta četrtek 12. maja. Ta dan bo pri obeh svetih mašah v Štepanji vasi blagoslov z relikvijami z relikvijami sv. Leopolda.

• SVETE MAŠE ZUNAJ: Od prihodnje nedelje 15. maja dalje bodo maše zunaj ob lepem vremenu ob nedeljah ob 9.15 na travniku v Štepanji vasi in ob nedeljah ob 9.15 Bizoviku pred cerkvijo. To nedeljo 8. 5. pa bo v Štepanji vasi maša ob 9.15 še v cerkvi.

• KAJŽARSKA KAVICA, bo v sredo 18. maja ob 10.00 v Klančarjevi domačiji v Bizoviku. Lepo vabljeni.

• DUHOVNA OBNOVA OB 60. OBLETNICI NAŠE ŽUPNIJE: Zadnji vikend v maju od 27. do 29. maja. Več informacij bo objavljeno prihodnjo nedeljo.

TEDEN MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE: 1. – 8. MAJ

Od danes pa do prihodnje nedelje, ki je nedelja dobrega pastirja, poteka teden molitve za duhovne poklice. Vabljeni k svetim mašam in osebni molitvi za duhovne poklice. Ta teden bo vsak večer pol ure pred mašo molitev za duhovne poklice. Na razpolago je tudi knjižica, v kateri je za vsak dan tega tedna objavljena duhovna misel in krajša molitvena ura za duhovne poklice. Knjižico dobite na tej povezavi. Več informacij

MOLITEV ZA DUHOVNE POKLICE: NAŠ STVARNIK, RAZSVETLI ME

Bog, naš Stvarnik,
ti si mi podaril življenje.
Po krstu me vabiš, da dar svojega življenja
uporabim za služenje drugim.
Razsvetli me, da spoznam,
kje je moje mesto v Cerkvi in svetu
ter mi daj pogum in velikodušnost,
da bom odgovoril na tvojo ljubezen,
na tvoj Božji klic.

Tudi druge mlade ti izročam:
tiste, ki jih kličeš
v zakonsko in družinsko življenje.
Daj jim vseh potrebnih milosti,
da bodo v ljubezni in miru zaživeli
veselje družinskega življenja.

Posebej pa te prosim za tiste,
ki jih kličeš,
da služijo v naši krajevni Cerkvi
v duhovniškem, diakonskem
in redovniškem poklicu.
Svojo poklicanost naj čim bolj polno uresničijo.
Vedno bolj naj rastejo v ljubezni do tebe in bratov
ter v sodobni svet širijo veselje evangelija.
To prosimo po Kristusu, našem Gospodu.
Amen.

VABILO K MOLITVI

MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!

• MOLITEV ZA MIR OB PONEDELJKIH: V naši župniji imamo molitveno uro za mir vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi.

ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:

  • Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
  • Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
  • Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.

KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:

  • suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
  • higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice.

POSLANICA PAPEŽA FRANČIŠKA OB 59. SVETOVNEM DNEVU MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE

Poklicani k izgradnji človeške družine

Dragi bratje in sestre!

Čeprav v našem času še vedno piha leden veter vojne in zatiranja ter smo pogosto priča polarizaciji, smo kot Cerkev začeli sinodalni proces: čutimo nujnost, da hodimo skupaj in gojimo razsežnosti poslušanja, sodelovanja in soudeležbe. Skupaj z vsemi moškimi in ženskami dobre volje želimo prispevati k izgradnji človeške družine, zaceliti njene rane in jo usmeriti v boljšo prihodnost. Ob 59. svetovnem dnevu molitve za duhovne poklice želim skupaj z vami razmišljati o širšem pomenu “poklicanosti” v kontekstu sinodalne Cerkve, ki se postavi v držo poslušanja Boga in sveta.

Vsi smo poklicani biti protagonisti misijonov

Sinodalnost oz. skupna hoja je temeljna poklicanost Cerkve in samo v tem okviru je mogoče odkriti in ovrednotiti različne poklice, karizme in službe. Hkrati pa vemo, da Cerkev obstaja zato, da evangelizira, gre ven iz sebe in seje seme evangelija v zgodovino. Zato je takšno poslanstvo možno prav s sinergijo vseh pastoralnih področij, še prej pa z vključevanjem vseh Gospodovih učencev. Dejansko je »vsak član Božjega ljudstva po prejemu krsta postal misijonarski učenec (prim. Mt 28,19). Vsaka krščena oseba, ne glede na svojo vlogo v Cerkvi in stopnjo poučenosti v veri, je dejavni subjekt evangelizacije« (Apostolska spodbuda Evangelii Gaudium, 120). Izogibati se moramo miselnosti, ki ločuje duhovnike in laike ter prve obravnava kot protagoniste, druge pa kot izvajalce. Krščansko poslanstvo moramo opravljati kot eno samo Božje ljudstvo, laiki in pastirji skupaj. Celotna Cerkev je evangelizacijska skupnost.

Poklicani, da skrbimo drug za drugega in za stvarstvo

Besede »poklicanost« ne smemo razumeti v omejenem pomenu, ki se nanaša samo na tiste, ki hodijo za Gospodom po poti posebne posvetitve. Vsi smo poklicani, da sodelujemo pri Kristusovem poslanstvu zbiranja razkropljenega človeštva in ga spravimo z Bogom. Na splošno je vsaka človeška oseba, še preden doživi srečanje s Kristusom in sprejme krščansko vero, z darom življenja prejela temeljno poklicanost: vsak od nas je bitje, ki ga je Bog hotel in ga ljubi, za katerega ima edinstveno in posebno zamisel; to božansko iskro, ki prebiva v srcu vsakega moškega in ženske, smo poklicani razvijati skozi svoje življenje in tako prispevati k rasti človeštva, ki ga prežemata ljubezen in medsebojno sprejemanje. Poklicani smo, da skrbimo drug za drugega, da gradimo vezi sprave in soudeleženosti, da zacelimo rane stvarstva, da ne bi bila uničena njegova lepota. Skratka, poklicani smo postati ena družina v čudoviti skupni hiši stvarstva, v harmonični raznolikosti njegovih elementov. V tem širšem smislu nimajo »poklicanosti« le posamezniki, temveč tudi ljudstva, skupnosti in različne vrste združenj.

Poklicani, da sprejmemo Božji pogled

V to veliko skupno poklicanost se vključuje še bolj poseben klic, ki nam ga Bog namenja, ko vstopa v naše bivanje s svojo Ljubeznijo in ga usmerja k njegovemu končnemu cilju, k tisti polnosti, ki presega celo prag smrti. Tako je Bog želel gledati na nas in gleda na naša življenja.

Michelangelu Buonarrotiju pripisujejo naslednje besede: »Vsak kamniti blok ima v sebi kip in naloga kiparja je, da ga odkrije«. Če je to morda umetnikov pogled, je Božji pogled veliko globlji od tega: v tistem dekletu iz Nazareta je videl Božjo Mater; v ribiču Simonu, Jonovem sinu, je videl Petra, skalo, na kateri bo zgradil svojo Cerkev; v cestninarju Leviju je videl apostola in evangelista Mateja; v Savlu, krutem preganjalcu kristjanov, je videl Pavla, apostola narodov. Njegov ljubeči pogled vedno seže do nas, se nas dotakne, nas osvobodi in preoblikuje ter nas naredi za nove ljudi.
To je dinamika vsakega poklica: doseže nas Božji pogled, ki nas kliče. Poklicanost, tako kot svetost, ni izredna izkušnja, rezervirana za redke izbrance. Tako kot obstaja »svetost za sosednjimi vrati« (prim. apostolska spodbuda Gaudete et Exsultate, 6–9), tako je tudi poklicanost namenjena vsakomur, saj Bog gleda na vsakogar in ga kliče.

Pregovor z Daljnega Vzhoda pravi: »Modrec pogleda jajce in vidi orla; pogleda seme in vidi veliko drevo; pogleda grešnika in vidi svetnika.« Tako gleda Bog na nas: v vsakem od nas vidi potenciale, ki jih včasih niti mi sami ne poznamo, in si v našem življenju neutrudno prizadeva, da bi jih lahko uporabili v službi skupnega dobrega.

Poklic se tako rodi po zaslugi umetnosti božanskega Kiparja, ki nas s svojimi »rokami« izvabi iz nas samih, da v nas postane vidna tista mojstrovina, h kateri smo poklicani. Zlasti Božja beseda, ki nas osvobaja egocentričnosti, nas lahko očisti, razsvetli in poustvari. Postavimo se torej v držo poslušanja Besede, da bi se odprli za poklic, ki nam ga je Bog zaupal! Naučimo se tudi poslušati brate in sestre v veri, saj se v njihovih nasvetih in zgledih lahko skriva Božja pobuda, ki nam kaže vedno nove poti, po katerih naj hodimo.

Poklicani, da se odzovemo na Božji pogled

Božji ljubeči in ustvarjalni pogled nas je v Jezusu dosegel na zelo poseben način. Evangelist Marko o bogatem mladeniču piše: »Jezus ga je pogledal in ga vzljubil« (Mr 10,21). Ta Jezusov ljubeči pogled je uprt v vsakega izmed nas. Bratje in sestre, pustimo, da se nas dotakne ta pogled, in pustimo, da nas ponese onkraj nas samih! Naučimo se tudi gledati drug drugega, da bi se ljudje, s katerimi živimo in jih srečujemo – kdor koli že so – počutili dobrodošle in odkrili, da obstaja nekdo, ki jih gleda z ljubeznijo in jih vabi, da razvijejo vse svoje potenciale.

Naše življenje se spremeni, ko sprejmemo ta pogled. Vse postane dialog poklicanosti med nami in Gospodom, pa tudi med nami in drugimi. Dialog, ki nas, če ga živimo v globine, vedno bolj dela to, kar smo: v poklicanosti v posvečeno duhovništvo, da bi bili orodje Kristusove milosti in usmiljenja; v poklicanosti v posvečeno življenje, da bi bili hvalnica Bogu in prerokba novega človeštva; v poklicanosti v zakon, da bi bili vzajemen dar in posredovalci ter vzgojitelji življenja. Na splošno v vsakem poklicu in službi v Cerkvi, ki nas kliče, da gledamo na druge in na svet z Božjimi očmi, da služimo dobremu in širimo ljubezen v dejanjih in besedah.

Na tem mestu bi rad omenil izkušnjo dr. Joséja Gregoria Hernándeza Cisnerosa. Ko je delal kot zdravnik v Caracasu v Venezueli, je želel postati frančiškanski tretjerednik. Pozneje je razmišljal, da bi postal menih in duhovnik, vendar mu zdravje tega ni dopuščalo. Spoznal je, da je njegov poklic zdravniški poklic, ki ga je opravljal predvsem za revne. Brez zadržkov se je posvečal bolnikom, ki jih je prizadela epidemija »španske gripe«, ki je takrat razsajala po svetu. Ko je zapuščal lekarno, v kateri je kupil zdravila za starejšega bolnika, ga je povozil avtomobil. Pred enim letom je bil razglašen za blaženega kot zgledna priča, kaj pomeni sprejeti Gospodov klic in se ga v celoti držati.

Poklicani k izgradnji bratskega sveta

Kot kristjani nismo poklicani, se pravi nagovorjeni, samo vsak osebno, ampak smo i-zbrani. Smo kot koščki mozaika, ki so čudoviti, če jih vzamemo vsakega posebej, a šele skupaj tvorijo podobo. Vsak od nas žari kot zvezda v Božjem srcu in na nebu vesolja, vendar smo poklicani, da sestavljamo ozvezdja, ki usmerjajo in osvetljujejo pot človeštva, začenši z okoljem, v katerem živimo. To je skrivnost Cerkve: v sobivanju razlik je znamenje in orodje tega, k čemur je poklicano celotno človeštvo. Zato mora Cerkev postajati vse bolj sinodalna: sposobna hoditi skupaj v harmoniji raznolikosti, v kateri lahko vsakdo prispeva svoj delež in dejavno sodeluje.

Ko torej govorimo o »poklicanosti«, ne gre le za izbiro te ali one oblike življenja, za to, da bi svoj obstoj posvetili določeni službi ali sledili karizmi redovne družine, gibanja ali cerkvene skupnosti; gre za uresničevanje Božjih sanj, velikega načrta bratstva, ki ga je imel v srcu Jezus, ko je molil k Očetu: »Da bi bili vsi eno« (Jn 17,21). Vsak poklic v Cerkvi, in v širšem smislu tudi v družbi, prispeva k skupnemu cilju: da bi med moškimi in ženskami zazvenela harmonija številnih in različnih darov, ki jo zna uresničiti le Sveti Duh. Duhovniki, posvečeni moški in ženske ter verni laiki hodimo in delamo skupaj, da pričujemo o tem, da velika človeška družina, združena v ljubezni, ni utopija, ampak je projekt, za katerega nas je ustvaril Bog.

Molimo, bratje in sestre, da se bo Božje ljudstvo sredi dramatičnih zgodovinskih dogodkov vedno bolj odzivalo na ta klic. Prosimo za luč Svetega Duha, da bo vsak od nas našel svoje mesto in dal vse od sebe v tem velikem načrtu!

Rim, Sveti Janez v Lateranu, 8. maj 2022, četrta velikonočna nedelja.

FRANČIŠEK

Prevod: Tajništvo SŠK

Vir: Spletna stran Katoliške Cerkeve

KATEHEZA: POSLANSTVO STAREJŠIH JE VERO ŽIVETI DOSLEDNO VSE DO KONCA

Kateheza med današnjo splošno avdienco, ki se je odvijala na Trgu sv. Petra, je bila namenjena doslednosti vere v obdobju starosti. Papež je izhajal iz starozavezne pripovedi o starcu Eleazarju, ki tudi ob koncu svojega življenja ostane zvest in dosleden svoji veri, saj se zaveda dediščine, ki jo zapušča mladim rodovom. Prakticiranje vere ni neko znamenje šibkosti starejših ljudi, temveč moči. Mladi nas gledajo, je dejal sveti oče, in naša doslednost vere lahko zanje odpre pot v lepo življenje.

Svetopisemski odlomek: 2 Mak 6,18.23-25

Eleazar, eden najuglednejših učiteljev postave, je bil že prileten mož in nadvse lep […], je dosledno odgovarjal, naj ga kar nemudoma spravijo v podzemlje. Dodal je še: “Moji starosti se ne spodobi, da bi se prenarejal. Sicer bi mnogi med mladimi mislili, da je devetdesetletni Eleazar prestopil v tujo vero. S svojim pretvarjanjem, ki bi le za las podaljšalo moje življenje, bi jih zbegal, obenem pa umazal in onečastil svojo starost.”

Dragi bratje in sestre, dober dan!

Na poti teh katehez o starosti se danes srečamo s svetopisemsko osebo, starejšim možem, po imenu Eleazar, ki je živel v času preganjanja Antioha Epifana. Njegov lik nam priča o posebnem odnosu, ki obstaja med zvestobo starosti in častjo vere. Ponosen može je. Rad bi govoril ravno o časti vere, ne le o njeni doslednosti, oznanjevanju in odpornosti. Čast vere je periodično pod pritiskom, tudi nasilnim pritiskom kulture vladarjev, ki jo poskušajo razvrednotiti, tako da jo obravnavajo kot arheološko najdbo, staro vraževerje, zastarelo trmo.

Svetopisemska pripoved – slišali smo krajši odlomek iz nje, a dobro je prebrati celotni del – govori o Judih, ki so bili po kraljevem odloku prisiljeni jesti meso, žrtvovano malikom. Ko je bil na vrsti Eleazar, starejši mož, ki so ga vsi zelo cenili, so mu kraljevi uradniki svetovali, naj se pretvarja, da jé meso, ne da bi ga dejansko jedel. Hinavščina, verska hinavščina. Veliko je je. Veliko je verske hinavščine, klerikalne hinavščine, veliko jih je. Tile so mu rekli: »Bodi malo hinavski, nihče ne bo opazil.« Na ta način bi se Eleazar rešil in – kot so rekli – v imenu prijateljstva bi sprejel njihovo gesto sočutja in naklonjenosti. Hinavska rešitev. Navsezadnje – so vztrajali – bi pretvarjati se, da ješ, čeprav ne ješ, bila zelo majhna in nepomembna gesta.

Šlo bi za majhno stvar, a Eleazarjev miren in odločen odgovor odpre argument, ki nas presune. Osrednja misel je ta: onečastiti vero v starosti, da bi pridobil nekaj dni, ni primerljivo z dediščino, ki jo mora zapustiti mladim za prihodnje rodove. Eleazar je bil dober. Starec, ki je vse življenje živel verodostojno svojo vero, zdaj pa se prilagadi in se pretvarja, da jo zavrača, obsoja novi rod, da misli, da je bila celotna vera le navidezna, da je zunanja prevleka, ki jo je mogoče opustiti, misleč, da se jo lahko ohrani v svoji notranjosti. Ni tako, pravi Eleazar. Takšno vedenje ne daje časti veri, niti pred Bogom. In učinek te zunanje banalizacije bo uničujoč za notranje življenje mladih. Doslednost tega moža daje mladim misliti. Pomisli na dediščino za prihodnost, misli na svoje ljudstvo.
Ravno starost – to je nekaj lepega za ostarele osebe – se tu pokaže kot odločilno in nenadomestljivo mesto za pričevanje. Starejša oseba, ki bi zaradi svoje ranljivosti pristala na obravnavanje prakticiranja vere kot nečesa nepomembnega, bi mladim sporočala, da vera nima nobene realne povezave z življenjem. Že na začetku bi se jim zdelo, da gre za skupek vedenj, ki jih je po potrebi mogoče hliniti ali prikriti, saj nobeno od njih ni tako pomembno za življenje.

Starodavna heterodoksna gnoza, ki je bila za krščanstvo v prvih stoletjih zelo močna in zapeljiva past, je teoretizirala ravno to – gre za staro stvar: da je vera duhovnost in ne praksa; sila uma in ne oblika življenja. Po tej hereziji zvestoba in čast vere nimata nič skupnega z življenjskim vedenjem, institucijami skupnosti in telesnimi simboli. Da ni nobene zveze. Zapeljivost tega pogleda je močna, saj na svoj način razlaga nesporno resnico: da vere ni mogoče omejiti na niz prehranskih pravil ali družbenih praks. Vera je nekaj drugega. Nevarnost je v tem, da gnostična radikalizacija te resnice izniči realizem krščanske vere, kajti krščanska vera je realistična. Krščanska vera ni samo povedati Veroizpoved, temveč misliti Veroizpoved, čutiti Veroizpoved, delati Veroizpoved. Delati z rokami. Ta gnostični predlog pa je pretvarjanje: pomembno je, da imaš v sebi duhovnost in lahko delaš, kar hočeš. To pa ni krščansko. Gre za prvo herezijo gnostikov, ki je zelo v modi v tem trenutku, v mnogih centrih duhovnosti in tako dalje. Izprazni tudi pričevanje teh ljudi, ki kaže konkretna Božja znamenja v življenju skupnosti in se z gestami telesa upira sprevrženosti uma.

Gnostična skušnjava, ki je ena od – povejmo z besedo – herezij, ena od verskih deviacij tega časa, ta gnostična skušnjava ostaja vedno aktualna. V številnih težnjah naše družbe in kulture je prakticiranje vere negativno prikazano, včasih v obliki kulturne ironije, drugič s prikrito marginalizacijo. Prakticiranje vere se pri teh gnostikih, ki so obstajali že v Jezusovem času, obravnava kot nekoristna in celo škodljiva zunanjost, kot zastarel ostanek, kot prikrito vraževerje. Skratka, nekaj za stare. Pritisk, ki ga ta vsesplošna kritika izvaja na mlajše generacije, je močan. Seveda vemo, da lahko prakticiranje vere postane zunanjost brez duše. To je še ena nevarnost, to nasprotje. Vendar sama po sebi to ni. Morda se tiče ravno nas starejših zelo pomembno poslanstvo: veri povrniti njeno čast, jo narediti dosledno, kot je Eleazarjevo pričevanje – doslednost vse do konca. Prakticiranje vere ni simbol naše šibkosti, temveč znamenje njene moči. Nismo več mladi. Nismo se šalili, ko smo se podali na Gospodovo pot.

Vera si zasluži spoštovanje in čast vse do konca: spremenila nam je življenje, očistila nam je misli, naučila nas je častiti Boga in ljubiti bližnjega. To je blagoslov za vse! Vendar vsa vera, ne samo en del. Vere ne bomo zamenjali za peščico mirnih dni, kar stori Eleazar. Dosleden vse do kraja; in tako gre v mučeništvo. V vsej ponižnosti in trdnosti bomo tudi na stara leta pokazali, da vera ni nekaj »za stare«. Je stvar življenja. Verovati v Svetega Duha, ki vse dela novo, in On nam bo z veseljem pomagal.

Dragi ostareli bratje in sestre, da ne bom rekel stari, smo v isti skupini, lepo prosim, glejmo na mlade – oni nas gledajo. Gledajo nas. Tega ne pozabimo. Na misel mi prihaja tisti zelo lep film o času po vojni »Otroci nas gledajo«. Mi lahko rečemo isto v zvezi z mladimi: mladi nas gledajo in naša doslednost bo zanje lahko odprla pot prelepega življenja. Morebitna hinavščina pa bo povzročila veliko slabega. Molimo drug za druge. Naj Bog blagoslovi vse ostarele ljudi. Hvala.

Vir: VaticanNews

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (Sveti Primož in Felicijan na Gabrški gori), Alicja, Poljska, Pixbay (šmarnica)

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

NOVA COVID NAVODILA ZA NAŠO ŽUPNIJO

RAZKUŽEVANJE ROK: Pri vstopu v cerkev si obvezno razkužite roke.

NOŠENJE MASK V CERVKI: Na podlagi spodnjih navodil slovenskih škofov toplo priporočamo, da v obeh cerkvah v naši župniji še nosite maske, ker sta naši cerkvi manjši.

Za ostala področja veljajo spodnja navodila škofov, ki so objavljena tukaj.

VABIMO VAS

• ŠMARNICE se začnejo v danes. Ob nedeljah bodo šmarnice za otroke pri maši ob 9.15 v Štepanji vasi in pri maši ob 9.15 v Bizoviku. Med tednom so šmarnice pri jutranji maši so predvsem za odrasle, zvečer pa za otroke, mlade in družine. Jutranje šmarnice z naslovom Marija je napisal cistercijan p. Branko Petauer, večerne šmarnice z naslovom Marija ima rada vse otroke, ki govorijo o otrocih v Etiopiji pa je napisal Špela Pahor.

Po maši vsak dan molimo ali pojemo litanije Matere Božje. Za vestno obiskovanje šmarnic bodo otroci dobili lep spomin. Lepo vabljeni otroci in starši, še posebej prvoobhajanci in birmanci.

• DEKANIJSKA KONFERENCA V ŠTEPANJI VASI bo v sredo 4. maja. Na začetku dekanijske konference bo ob 9. uri v cerkvi v Štepanji vasi maša s somaševanjem dekanijskih duhovnikov, h kateri lepo vabimo tudi vas župljane. Ta dan ne bo svete maše ob 8. uri zjutraj.

• Prvi petek in sobota v mesecu sta ta teden. Lepo vabljeni k prejemu zakramenta svete spovedi in evharistije. Starejše in bolnike bomo v petek obiskali na domu po ustaljenem redu.

• MOLITEV ZA DUHOVNE POKICE: Molitev za duhovne poklice, bomo bratje kapucini skupaj z Marijinimi sestrami pripravili ta četrtek po večerni maši v župnijski cerkvi. Lepo vabljeni. To bo v četrtek po večerni maši. Lepo povabljeni, da se nam pridružite.

• CELODNEVNO ČEŠČENJE: Ta petek, ko je prvi petek, bo v župnijski cerkvi celodnevno češčenje za mir v Ukrajini in za blagoslov v naših življenjih. Češčenje bo 8.30 do 19.00. Češčenje ob živi slavilni glasbi bo ta dan tudi ob 20.00 do 21.00 uri. Nato bo sledila še tiha molitev od 21.00 do 21.30 ure. Lepo vabljeni. Vabimo tudi posameznike, ki bi čez dan kakšno uro molili pred Najsvetejšim. Javite se br. Mateju.

• Fatimska pobožnost na prvo soboto bo ob 18.15. Lepo vabljeni.

• FLORJANOVO NEDELJO bomo skupaj z gasilci obhajali v Bizoviku v gasilskem domu v nedeljo, 8. maja s sveto mašo ob 9.15. V primeru slabega vremena bodo gasilci postavili večji šotor pred gasilskim domom. Zato bo maša v gasilskem domu ob vsakem vremenu. K tej maši lepo vabimo tudi Štepanjske gasilce. Lepo vabljeni!

• SVETE MAŠE ZUNAJ: Od nedelje 8. maja dalje bodo maše zunaj ob lepem vremenu ob nedeljah ob 9.15 na travniku v Štepanji vasi in ob nedeljah ob 9.15 Bizoviku pred cerkvijo.

• DUHOVNE VAJE za člane molitvene naveze za dobre družine in duhovne poklice bodo ta konec tedne v domu duhovnosti v Kančevcih. Še vedo se lahko prijavite pri br. Primožu Kovaču.

TEDEN MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE: OD 1. – 8. MAJA

Od danes pa do prihodnje nedelje, ki je nedelja dobrega pastirja, poteka teden molitve za duhovne poklice. Vabljeni k svetim mašam in osebni molitvi za duhovne poklice. Ta teden bo vsak večer pol ure pred mašo molitev za duhovne poklice. Na razpolago je tudi knjižica, v kateri je za vsak dan tega tedna objavljena duhovna misel in krajša molitvena ura za duhovne poklice. Knjižico dobite na tej povezavi. Več informacij

MOLITEV ZA DUHOVNE POKLICE: NAŠ STVARNIK, RAZSVETLI ME

Bog, naš Stvarnik,
ti si mi podaril življenje.
Po krstu me vabiš, da dar svojega življenja
uporabim za služenje drugim.
Razsvetli me, da spoznam,
kje je moje mesto v Cerkvi in svetu
ter mi daj pogum in velikodušnost,
da bom odgovoril na tvojo ljubezen,
na tvoj Božji klic.

Tudi druge mlade ti izročam:
tiste, ki jih kličeš
v zakonsko in družinsko življenje.
Daj jim vseh potrebnih milosti,
da bodo v ljubezni in miru zaživeli
veselje družinskega življenja.

Posebej pa te prosim za tiste,
ki jih kličeš,
da služijo v naši krajevni Cerkvi
v duhovniškem, diakonskem
in redovniškem poklicu.
Svojo poklicanost naj čim bolj polno uresničijo.
Vedno bolj naj rastejo v ljubezni do tebe in bratov
ter v sodobni svet širijo veselje evangelija.
To prosimo po Kristusu, našem Gospodu.
Amen.

VABILO K MOLITVI

MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!

• MOLITEV ZA MIR OB PONEDELJKIH: V naši župniji imamo molitveno uro za mir vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi.

• MOLITEV ZA DOMOVINO OB IZBIRI NJENIH VODITELJEV
Dobri Bog, oče vseh ljudi,
v času velike stiske v naši domovini in po svetu izbiramo
može in žene, ki bodo nosili bremena odgovornosti
pri delu za pravičnost, varnost in mir med nami in v svetu.
Zahtevno pot bomo zmogli v sodelovanju in z močjo tvojega Duha.
On nas utrjuje v tvoji ljubezni in skrbi za vse ljudi.
Naj omehča naša srca, da bomo premagovali prepire in razdore ter spoštovali tvojo podobo v vsakem človeku.
Jezus, Božji Sin!
Ti si se na križu daroval za vsakega izmed nas,
da nas vse osvobodiš spon in grehov ter nam podariš zgled svoje darujoče ljubezni.
Podari izvoljenim pogum, moč, poštenost in nesebičnost pri delu za blagor domovine.
Usliši, dobri Oče, priprošnje Marije Pomočnice,
naše tolažnice, ter vseh naših zavetnikov!
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:

  • Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
  • Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
  • Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.

KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:

  • suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
  • higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice,
  • voda v plastenkah,
  • oblačila se trenutno ne zbirajo več.

PAPEŽ FRANČIŠEK PATRIARHU KIRILU: POSTANIVA DELAVCA ZA MIR ZA UKRAJINO, KI JO TRPINČI VOJNA

Papež Frančišek je moskovskemu patriarhu poslal pismo z velikonočnimi voščili: »Prehod iz smrti v novo življenje v Kristusu naj postane resničnost za ukrajinsko ljudstvo, ki si želi nove zore, ki bo končala temo vojne.«

»Dragi brat! Naj Sveti Duh preoblikuje najini srci in naju naredi za resnična delavca za mir, zlasti za Ukrajino, ki jo trpinči vojna, tako da bo veliki velikonočni prehod iz smrti v novo življenje v Kristusu postal resničnost za ukrajinsko ljudstvo, ki si želi nove zore, ki bo končala temo vojne.« Gre za osrednji odlomek pisma, ki ga je papež Frančišek poslal patriarhu Moskve in vseh Rusij ob veliki noči, ki so jo nekatere katoliške in pravoslavne Cerkve obhajale v nedeljo, 24. aprila, po julijanskem koledarju.

Papeževo pismo z voščili

Kratko pismo z voščili, ki ga je papež poslal tudi drugim patriarhom vzhodnih Cerkva, je bilo objavljeno na spletni strani Ruskega patriarhata Mospat.ru. V pismu Frančišek poudari, da v tem času »čutimo vso težo trpljenja naše človeške družine, ki jo stiska nasilje, vojna in številne krivice.« Kljub temu, piše, »bomo še vedno s hvaležnim srcem gledali, da je Gospod vzel nase vse zlo in vse bolečine našega sveta.«

Verodostojno pričevanje o evangeliju

»Kristusova smrt – zatrjuje papež – je bila začetek novega življenja in osvoboditve od spon greha in priložnost za naše velikonočno veselje, ko je vsem odprla pot iz sence teme v svetlobo Božjega kraljestva.« Povabil je, da bi molili drug za drugega, da bi verodostojno pričevali za evangeljsko sporočilo vstalega Kristusa in Cerkve kot vesoljnega zakramenta odrešenja«, da bi »vsi vstopili v kraljestvo pravičnosti, miru in veselja v Svetem Duhu«.

Videoklic 16. marca

Zadnji neposredni stik med papežem in patriarhom je bil 16. marca po videoklicu v navzočnosti kardinala Kurta Kocha, predsednika Papeškega sveta za edinost kristjanov, in volokolamsekga metropolita Hilariona, vodje oddelka za zunanje odnose Moskovskega patriarhata. Pogovor, katerega središče je bila, kakor je poročal direktor vatikanskega Tiskovnega urada Matteo Bruni, vojna v Ukrajini in vloga kristjanov ter njihovih pastirjev, da storijo vse, da bi zmagal mir.« Papež je pravzaprav prosil, da bi skupaj ukrepali za »zaustavitev ognja« vojne v Ukrajini, ker obstajajo tisti, ki »plačujejo račun zanjo« in »tisti, ki so bombardirani in umrejo«. »Cerkev ne sme uporabljati političnega jezika, ampak Jezusov jezik,« je še zatrdil Frančišek.

Odloženo srečanje

Kot je v nedavnem intervjuju za argentinski dnevniku La Nacion razkril papež Frančišek sam, je bilo junija načrtovano srečanje s Kirilom v Jeruzalemu. »Žal mi je – je pojasnil papež – da je moral Vatikan preklicati drugo srečanje s patriarhom Kirilom, ki smo ga načrtovali za junij v Jeruzalemu. Toda naša diplomacija je bila mnenja, da bi srečanje med nama v tem trenutku lahko povzročilo veliko zmede.« Papež Frančišek in Kiril, kot je znano, sta se srečala enkrat samkrat leta 2016 na Kubi, v dvorani havanskega letališča, kjer sta podpisala skupno izjavo.

Vir: VaticanNews

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (Devica Marija), Alicja, Poljska, Pixbay (šmarnica)

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

NOVA COVID NAVODILA ZA NAŠO ŽUPNIJO

RAZKUŽEVANJE ROK: Pri vstopu v cerkev si obvezno razkužite roke.

NOŠENJE MASK V CERVKI: Na podlagi spodnjih navodil slovenskih škofov toplo priporočamo, da v obeh cerkvah v naši župniji še nosite maske, ker sta naši cerkvi manjši.

Za ostala področja veljajo spodnja navodila škofov, ki so objavljena tukaj.

VABIMO VAS

• BLAGOSLOV LANSKIH NOVOKRŠČENCEV in vseh ostalih predšolskih otrok bo to nedeljo 24. aprila pri maši ob 10.30. Lepo vabljeni!

• SKAVTSKE OBLJUBE našega stega Ljubljana 4 bodo to nedeljo 24. aprila pri cerkvi (ob slabem vremenu cerkvi) v Hrenovicah pri Postojni. (Hrenovica 32).

• DEKANIJSKA KONFERENCA V ŠTEPANJI VASI bo v sredo 4. maja. Na začetku dekanijske konference bo ob 9. uri v cerkvi v Štepanji vasi maša s somaševanjem dekanijskih duhovnikov, h kateri lepo vabimo tudi vas župljane. Ta dan ne bo svete maše ob 8. uri zjutraj.

• FLORJANOVO NEDELJO bomo skupaj z gasilci obhajali v Bizoviku v gasilskem domu v nedeljo, 8. maja s sveto mašo ob 9.15. Lepo vabljeni!

• SVETE MAŠE ZUNAJ: Od nedelje 8. maja dalje bodo maše zunaj ob lepem vremenu ob nedeljah ob 9.15 na travniku v Štepanji vasi in ob nedeljah ob 9.15 Bizoviku pred cerkvijo.

BELA NEDELJA, NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA

V Katoliški cerkvi 24. aprila 2022 praznujemo 2. velikonočno nedeljo, imenovano tudi belo nedeljo ali nedeljo Božjega usmiljenja.

Bela nedelja

Ime bela nedelja (lat. Dominica in albis) izvira iz starokrščanskih časov, ko so novokrščenci, ki so prejeli zakrament sv. krsta med velikonočno vigilijo, ves teden po veliki noči prihajali k bogoslužju v belih oblačilih. Uporaba belih oblačil, ki so znamenje čistosti, je izpričana od 4. stoletja, poseben pomen pa so dobila v 17. stoletju, ko so jezuiti na nedeljo po veliki noči uvedli skupinsko prvo obhajilo. Bela barva ima v bogoslužju močen simboličen pomen; je seštevek vseh barv mavrice, polnost nerazlmoljene svetlobe, izraža začetek in konec, polnost in praznino.

Nedelja Božjega usmiljenja

Sveti papež Janez Pavel II. (1978–2005) je 30. aprila leta 2000 na nedeljo po veliki noči, razglasil poljsko redovnico Favstino Kowalsko za svetnico ter ob tej priložnosti določil, da se bo prva nedelja po veliki noči »odslej v vsej Cerkvi imenovala nedelja Božjega usmiljenja.«
 Papež se je pri tem oprl na javno razodetje, posebej na Božjo besedo te nedelje, ki nazorno govori o Božjem usmiljenju, povod pa je bilo Jezusovo razodetje sestri Favstini: »Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja.
Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel sveto obhajilo, bo dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči. Povej ranjenim ljudem, da se morajo zateči k mojemu usmiljenemu Srcu in dal jim bom svoj mir.
Preden pridem kot pravičen sodnik, pridem kot kralj usmiljenja. Kdor zavrne moje usmiljenje, se sam obsodi.«

Povezanost praznika Božjega usmiljenja in 2. velikonočne nedelje kaže na simbol zveze med zakramentom svetega krsta, velikonočno skrivnostjo odrešenja in Božjim usmiljenjem. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi, kar predstavlja razsežnost sprave med Bogom in človekom.

Vabljeni, da danes na nedeljo božjega usmiljenja zmolite rožni venec Božjega usmiljenja.

Na običajni rožni venec molimo:
Na prvih treh jagodah: Oče naš, Zdrava Marija, Vera. .
Pri vseh petih desetkah molimo:
a) Pri velikih jagodah:
Večni Oče, darujem Ti telo in kri, dušo in božanstvo tvojega preljubega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.
b) Pri malih jagodah (desetkrat):
Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.
Na koncu dodamo (trikrat):
Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni, usmili se nas in vsega sveta.
Jezus je sestri Faustini dejal:”Moli stalno ta rožni venec, ki sem ti ga razodel. Kdor ga bo molil mu bom podelil veliko usmiljenje že v življenju, posebno pa ob smrti.”

VZKLIKI BOŽJEMU USMILJENJU

OPOMBA: To niso litanije, temveč vzkliki Božjemu usmiljenju. Jezus je razodel sv. Favstini veliko moč teh vzklikov: “Božja ljubezen je cvet, usmiljenje pa sad tega cveta. Če kdo dvomi, naj bere te vzklike Božjemu usmiljenju in našel bo zaupanje!”

Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, izraz njegove največje moči,
Božje usmiljenje, ki si se razodelo v stvarjenju nebeških duhov,
Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje,
Božje usmiljenje, ki obsegaš ves svet,
Božje usmiljenje, ki nam daješ nesmrtno življenje,
Božje usmiljenje, ki nas varuješ zasluženih kazni,
Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha,
Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje,
Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran,
Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega,
Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja,
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkvi, ki obsega vesoljni svet,
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov,
Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore,
Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva,
Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri,
Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov,
Božje usmiljenje, ki posvečuješ pravične,
Božje usmiljenje, ki k popolnosti vodiš svete,
Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim,
Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca,
Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo,
Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi,
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo,
Božje usmiljenje, mir umirajočim,
Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja,
Božje usmiljenje, ki lajšaš trpljenje dušam v vicah,
Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih,
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere,
Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev.

V.: Bog je usmiljen in poln svetosti, počasen z jezo, poln dobrote.
O.: Zato bom vekomaj klical Božje usmiljenje.

Molimo.

O Bog, tvoje usmiljenje je neskončno, tvoja milost neizčrpna. Milostno poglej na nas, pomnoži v nas delo svojega usmiljenja , da ne bomo obupali tudi v največjih preizkušnjah, temveč bomo bolj zaupali v Božjo voljo, ljubezen in usmiljenje. – Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, Kralju usmiljenja , ki s teboj in s Svetim Duhom izkazuje usmiljenje vekomaj. Amen.

VABILO K MOLITVI

MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!

• MOLITEV ZA MIR OB PONEDELJKIH: V naši župniji imamo molitveno uro za mir vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi.

• MOLITVE ZA VOLITVE: Vabljeni, da se pridružite molitveni pobudi Molitve za volitve. Več

• MOLITEV ZA DOMOVINO OB IZBIRI NJENIH VODITELJEV
Dobri Bog, oče vseh ljudi,
v času velike stiske v naši domovini in po svetu izbiramo
može in žene, ki bodo nosili bremena odgovornosti
pri delu za pravičnost, varnost in mir med nami in v svetu.
Zahtevno pot bomo zmogli v sodelovanju in z močjo tvojega Duha.
On nas utrjuje v tvoji ljubezni in skrbi za vse ljudi.
Naj omehča naša srca, da bomo premagovali prepire in razdore ter spoštovali tvojo podobo v vsakem človeku.
Jezus, Božji Sin!
Ti si se na križu daroval za vsakega izmed nas,
da nas vse osvobodiš spon in grehov ter nam podariš zgled svoje darujoče ljubezni.
Podari izvoljenim pogum, moč, poštenost in nesebičnost pri delu za blagor domovine.
Usliši, dobri Oče, priprošnje Marije Pomočnice,
naše tolažnice, ter vseh naših zavetnikov!
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:

  • Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
  • Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
  • Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.

KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:

  • suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
  • higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice,
  • voda v plastenkah,
  • oblačila se trenutno ne zbirajo več.

SVETI OČE: PRIPRAVLJEN SEM STORITI VSE, DA BI SE USTAVILO VOJNO

»Pripravljen sem storiti vse, da bi se ustavilo vojno,« je zatrdil papež Frančišek v intervjuju za argentinski dnevnik La Nación, ki je bil objavljen v četrtek, 21. aprila. Med drugim je spregovoril o obisku ruskega veleposlaništva, možnosti potovanja v Kijev ter načrtovanem srečanju s patriarhom Kirilom.

Prizadevanja za mir. Vatikan nikoli ne počiva

Sveti oče je novinarju Joaquínu Moralesu Soláju povedal, da je trenutno prednostna naloga doseči mir v Ukrajini. Ob tem je poudaril, da si Sveti sedež vedno prizadeva, da bi bil vzpostavljen mir: »Vatikan nikoli ne počiva. Ne morem vam povedati podrobnosti, ker potem ne bi šlo več za diplomatska prizadevanja, vendar pa se poskusi ne bodo nikoli prenehali,« je podkrepil svoje besede papež Frančišek.

O obisku ruskega veleposlaništva

Na vprašanje glede obiska ruskega veleposlaništva pri Svetem sedežu 25. februarja je sveti oče dejal: »Šel sem sam. Nisem želel, da bi me kdo spremljal. To je bila moja osebna odgovornost. To je bila odločitev, ki sem jo sprejel med nočnim bedenjem, ko sem mislil na Ukrajino. Tistim, ki želijo videti stvari takšne, kot so, je jasno, da sem vladi nakazal, da lahko vojno takoj konča. Iskreno rečeno, sem želel narediti nekaj, da v Ukrajini ne bi bilo niti ene smrti več. Niti ene več. In pripravljen sem storiti vse.«

Vsaka vojna je anahronistična

Glede razlogov za izbruh vojne pa je papež povedal: »Vsaka vojna na tem svetu in na tej ravni civilizacije je anahronistična. Zato sem javno poljubil ukrajinsko zastavo. To je bilo dejanje solidarnosti do mrtvih, do družin ter do tistih, ki so prisiljeni emigrirati.«

O možnosti potovanja v Kijev

Nadalje je beseda tekla o možnosti papeževega potovanja v Kijev. Sveti oče je pojasnil, da ne more storiti ničesar, kar bi ogrozilo višje cilje, ki so konec vojne, premirje ali vsaj humanitarni koridor. »Kakšen smisel bi bil, da bi šel papež v Kijev, če bi se naslednji dan vojna nadaljevala,« je poudaril.

Zakaj izrecno ne imenuje Putina ali Rusije?

Na vprašanje, zakaj nikoli izrecno ne imenuje Putina ali Rusije, je sveti oče odgovoril, da papež nikoli ne imenuje voditelja države in še manj države, ki pa je več kot njen voditelj.

Možnosti srečanja s patriarhom Kirilom

Sveti oče je prav tako spregovoril o »zelo dobrih« odnosih ter o možnosti srečanja z moskovskim patriarhom Kirilom. »Žal mi je, da je moral Vatikan odpovedati drugo srečanje z njim, ki je bilo načrtovano junija v Jeruzalemu. Vendar pa je naša diplomacija menila, da bi najino srečanje v tem trenutku lahko povzročilo veliko zmedo. Vedno sem spodbujal medverski dialog. Ko sem bil nadškof v Buenos Airesu, sem povezal kristjane, jude in muslimane v rodoviten dialog. To je bila ena izmed pobud, na katero sem najbolj ponosen. In isto politiko spodbujam v Vatikanu. Kot ste me morda že večkrat slišali reči, je zame sporazum pomembnejši od spora.«

Vir: VaticanNews

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (češnjevi cvetovi), Pixbay (ukrajinska zastava)

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

NOVA COVID NAVODILA ZA NAŠO ŽUPNIJO

RAZKUŽEVANJE ROK: Pri vstopu v cerkev si obvezno razkužite roke.

NOŠENJE MASK V CERVKI: Na podlagi spodnjih navodil slovenskih škofov toplo priporočamo, da v obeh cerkvah v naši župniji še nosite maske, ker sta naši cerkvi manjši.

Za ostala področja veljajo spodnja navodila škofov, ki so objavljena tukaj.

VELIKA NOČ 2022

• ZAHVALA PASIJON: Iskreno se zahvaljujemo vsem mladim, ki si so na cvetno nedeljo in na veliki torek pripravili pasijon. Pri mašah ob pasijonu in ste darovali 602 eur. Del teh darov bo namenjen za Ukrajino, del pa za duhovne programe za mlade. Bog vam povrni.

Članek o pasijonu s fotografijami najdete tule.

• ZAHVALA ZA NABIRKO ZA UKRAJINO: Pri večernih mašah na veliki četrtek ste darovali 785 € za pomoč prizadetim v Ukrajini. Bog Vam povrni.

• DEVETDNEVNICA BOŽJEGA USMILJENJA: Na veliki petek pred obredi bomo začeli z devetdnevnico Božjega usmiljenja, ki bo nato vsak dan pred večerno sveto mašo do bele nedelje, 24. aprila.

• VELIKA SOBOTA, 16. april: To je dan, ko prihajamo v župnijsko cerkev častit in molit Jezusa v božjem grobu (10.00 do 17.00 bo izpostavljeno Najsvetejše), hkrati pa prinašamo k blagoslovu velikonočna jedila, s katerimi obhajamo velikonočni praznik doma.

• BLAGOSLOV VELIKONOČNEGA OGNJA bo ob 8.00 v Štepanji vasi in v Bizoviku. Ker letos skavti ne bodo nosili ognja po hišah ga pridite iskat sami.

• BLAGOSLOV JEDIL: Štepanja vas: 10.00, 11.00, 14.00, 15.00 in 16.00. (ob lepem vremenu bosta blagoslova jedil ob 14.00 in 15.00 zunaj na travniku) Bizovik: 13.00 in 15.30 (ob lepo vremenu bosta blagoslova jedil pred cerkvijo), Hrušica pri Uretovih: 14.00.

• VELIKA NOČ: VELIKONOČNA VIGILIJA, sobota, 16. aprila ob 19.00: z njo začenjamo obhajati Jezusovo vstajenje. Zberemo se pred župnijsko cerkvijo ob velikonočnem ognju, kjer se začne I. del velikonočne vigilije: Slavje luči. S seboj prinesemo sveče. Slavje luči doseže vrhunec po sprevodu v cerkev s slovesno peto hvalnico velikonočni sveči; II. del je Besedno bogoslužje, v katerem poslušamo poročila o odrešenjskih delih, ki jih je Bog storil za človeštvo skozi zgodovino odrešenja. Sledi III. del: krstno bogoslužje. pri katerem bomo obnovili krstne obljube. Sledi IV. del: evharistično bogoslužje ali sveta maša, ki je vrhunec in središče življenja kristjanov. Velikonočno vigilijo bo vodi škof Anton Jamnik.

• VELIKONOČNA NEDELJA, 17. april: ta dan slovesno praznujemo Kristusovo vstajenje v cerkvi in doma. Ob 6.30 bo v Štepanji vasi vstajenjska procesija s slovesno vstajenjsko mašo. Maše na veliko noč bodo v Štepanji vasi še ob 9.15, 10.30 in ob 19.00 in v Bizoviku ob 9.15.

• VELIKONOČNI PONEDELJEK – Emavs, 2. april: Na velikonočni ponedeljek se spominjamo srečanja Vstalega z učencema na poti v Emavs. Maše so: v Štepanji vasi ob 8.00, 9.15 in 19.00, v Bizoviku ob 9.15. Nabirka ta dan bo namenjena za našo župnijsko Karitas. Bog povrni.

Po veliki noči v torek (19. 4.) in v sredo (20. 4.) ne bo jutranje svete maše.

• 2. VELIKONOČNA – BELA NEDELJA – NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA, 24. aprila: bela se imenuje, ker so v prvi Cerkvi katehumeni – odrasli novokrščenci do te nedelje nosili bela oblačila.

VABIMO VAS

• BLAGOSLOV LANSKIH NOVOKRŠČENCEV in vseh ostalih predšolskih otrok bo 24. aprila pri maši ob 10.30. Lepo vabljeni!

• SKAVTSKE OBLJUBE bodo v nedeljo 24. aprila v okolici Postojne.

• FLORJANOVO NEDELJO bomo skupaj z gasilci obhajali v Bizoviku v gasilskem domu v nedeljo, 8. maja ob 9.15. Lepo vabljeni!

VELIKONOČNO VOŠČILO BRATOV KAPUCINOV

Ni dovolj, da smo druge slišali govoriti o Kristusu, nujno je, da osebno govorimo z Njim. V bistvu to pomeni moliti. Gre za neposredno govorjenje z Jezusom, pa čeprav so naša srca še vedno v neredu, misli polne dvomov ali celo prezira do Kristusa in kristjanov.

Želimo si, da bi vsak mlad človek v globini svojega srca prišel do tega, da bi postavil to vprašanje: “Kdo si, Gospod?” … Ne pozabite: “Če je kdo zares izkusil odrešilno Božjo ljubezen, ne potrebuje veliko pripravljalnega časa, da bi se odpravil oznanjat. Ne more čakati, da mu bodo dodelili veliko pouka ali dali dolga navodila. Vsak kristjan je misijonar toliko, kolikor se je srečal z Božjo ljubeznijo v Jezusu Kristusu.” (Iz poslanice Papeža Frančiška za 36. svetovnih dan mladih v Lizboni 2023)

Kristus živi in je med nami in si želi, da v polnosti živiš tudi ti.

Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike in veliko blagoslova v življenju želimo bratje kapucini.

VELIKONOČNO VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV

Sveti Avguštin je zapisal, da je »Gospodovo vstajenje naše upanje«! Cerkveni učitelj je s to trditvijo želel krščansko občestvo okrepiti na poti vere v večno življenje in da ne bi ob spoprijemanju s trpljenjem, zlom in dejstvom smrti, izgubili poguma in obupali. Vprašanje upanja je še posebej na mestu v letošnjem času priprave na veliko noč, ki je zaznamovan, z zlom vojne v Ukrajini in z vsemi posledicami, ki jih vojna prinaša za njene državljane, za Evropo in za ves svet.

Vera v vstajenje in večno življenje, ki jo krepi velikonočno upanje, temelji na zgodovinskem dejstvu Kristusovega trpljenja in vstajenja od mrtvih. Gotovost, da bomo deležni neminljivega življenja, ne izhaja iz človeškega dognanja, temveč iz Božje obljube. Smrt nima zadnje besede! To oznanilo je bistvo evangelijskega sporočila in temelj verovanja. Kakor je bil obujen Gospod Jezus, bomo obujeni tudi mi. Sveti Pavel opozori na nevarnost dvoma o tej resničnosti in poudari: »Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera.« In doda: »Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni« (1 Kor 15,14.19). Velikonočno jutro je glede prihodnosti človeštva prelomnica in začetek novega stanja. Jezus je vstal, da bi sam živel v nas in da bi v njem, to je z njegovo močjo in milostjo, bili že na tem svetu deležni Božjega življenja tudi mi. Slednje se bo v polnosti udejanjilo v večnosti. Ob zori velikonočnega jutra sta Peter in Janez našla grob prazen. Magdalena in druge žene so srečale vstalega Jezusa; ob lomljenju kruha sta ga spoznala tudi emavška učenca. Vstali Gospod se je zvečer prikazal tudi apostolom v zgornji izbi, nato pa še drugim učencem v Galileji.

Tudi mi smo ob premišljevanju evangeljskih poročil povabljeni, da Vstalega prepoznamo v konkretnih življenjskih okoliščinah, ga sprejmemo v svoja življenja kot sopotnika, ki ima z nami sočutje in nas vodi v polnost življenja. Škofje vabimo duhovnike, redovnice in redovnike ter vse kristjane, da ob spoznanju lastne krhkosti in ob spoprijemanju z rušenjem lažne gotovosti gradimo krščansko občestvo in svet na zanesljivem temelju upanja, ki je Vstali Kristus! Gospod je vstal in živi, živeli bomo tudi mi! Aleluja. Veselo veliko noč in naj bo Gospodov mir z Vami vsemi!

Msgr. dr. Andrej Saje, predsednik SŠK

VABILO K MOLITVI

MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!

• MOLITEV ZA MIR OB PONEDELJKIH: V naši župniji imamo molitveno uro za mir vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi.

• MOLITVE ZA VOLITVE: Vabljeni, da se pridružite molitveni pobudi Molitve za volitve. Več

• MOLITEV ZA DOMOVINO OB IZBIRI NJENIH VODITELJEV
Dobri Bog, oče vseh ljudi,
v času velike stiske v naši domovini in po svetu izbiramo
može in žene, ki bodo nosili bremena odgovornosti
pri delu za pravičnost, varnost in mir med nami in v svetu.
Zahtevno pot bomo zmogli v sodelovanju in z močjo tvojega Duha.
On nas utrjuje v tvoji ljubezni in skrbi za vse ljudi.
Naj omehča naša srca, da bomo premagovali prepire in razdore ter spoštovali tvojo podobo v vsakem človeku.
Jezus, Božji Sin!
Ti si se na križu daroval za vsakega izmed nas,
da nas vse osvobodiš spon in grehov ter nam podariš zgled svoje darujoče ljubezni.
Podari izvoljenim pogum, moč, poštenost in nesebičnost pri delu za blagor domovine.
Usliši, dobri Oče, priprošnje Marije Pomočnice,
naše tolažnice, ter vseh naših zavetnikov!
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:

  • Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
  • Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
  • Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.

KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:

  • suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
  • higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice,
  • voda v plastenkah,
  • oblačila se trenutno ne zbirajo več.

SVETI OČE MED KRIZMENO MAŠO NA VELIKI ČETRTEK: BREZ KRIŽA JE DUHOVNIK »KLERIKALIZIRAN POGAN«

Papež Frančišek je na veliki četrtek dopoldan v baziliki sv. Petra daroval krizmeno mašo. Duhovnike je povabil, naj bodo pozorni na tri prostore skritega malikovanja, ki jih hudi duh uporablja, da bi jih postopoma ločil od ljubeče navzočnosti Sina, Duha ter Očeta: duhovna posvetnost, pragmatizem številk in funkcionalizem. Prav tako jih je spomnil, naj svoje oči upirajo v Jezusa in njegov križ, saj je to milost, ki jo morajo kot duhovniki negovati.

Biti duhovniki je milost

V berilu iz preroka Izaija, ki smo ga poslušali, Gospod daje obljubo, ki je polna upanja, ki se nas zelo dotika: »Vi pa se boste imenovali Gospodovi duhovniki, služabniki našega Boga vam bodo rekli. […] Zvesto jim bom dal njihovo plačilo, sklenil bom z njimi večno zavezo« (61,6.8). Biti duhovniki je, dragi bratje, milost. Zelo velika milost, ki ni v prvi vrsti milost za nas, ampak za ljudi; in za naše ljudstvo je velik dar dejstvo, da Gospod sredi svoje črede izbere nekatere, ki bi skrbeli za njegove ovce na njim lasten način, kot očetje in pastirji. Gospod sam je tisti, ki izplača duhovnikovo plačo: »Zvesto jim bom dal njihovo plačilo.« (Iz 61,8) In vemo, da je On dober plačnik, čeprav ima svoje posebnosti, kot je, da najprej plača zadnjim in potem prvim: to je v njegovem slogu.

Ni večjega plačila, kot je prijateljstvo z Jezusom

Berilo iz knjige Razodetja nam pove, kakšno je Gospodovo plačilo. To je njegova ljubezen in brezpogojno odpuščanje naših grehov za ceno njegove krvi, ki je bila prelita na križu: On, »ki nas ljubi in nas je s svojo krvjo osvobodil naših grehov ter napravil iz nas kraljestvo in duhovnike za svojega Boga in Očeta.« (1,5-6). Ni večjega plačila, kot je prijateljstvo z Jezusom, ne pozabite tega. Ni večjega miru, kot je njegovo odpuščanje, in to vsi vemo. Ni večje cene od njegove dragocene Krvi, za katero ne smemo dovoliti, da bi bila zaničevana z neprimernim ravnanjem.

Gospodova povabila, naj mu bomo zvesti

Če beremo s srcem, dragi bratje duhovniki, so to Gospodova povabila, naj mu bomo zvesti, naj bomo zvesti njegovi zavezi, naj se pustimo ljubiti, naj si pustimo odpustiti; povabila niso samo za nas same, ampak da bi tako mogli s čisto vestjo služiti svetemu vernemu Božjemu ljudstvu. Ljudje si to zaslužijo in tudi potrebujejo. Lukov evangelij pa nam pove, da so bile potem, ko je Jezus prebral odlomek iz preroka Izaija pred svojimi ljudmi in sedel, »oči vseh v shodnici uprte vanj.« (4,20) Tudi Razodetje nam danes govori o očeh, ki so uprte v Jezusa zaradi neustavljive privlačnosti križanega in vstalega Gospoda, ki nas vodi k češčenju in priznanju: »Glej, prihaja z oblaki in videlo ga bo vsako oko, tudi tisti, ki so ga prebodli in zaradi njega se bodo bíli na prsi vsi narodi na zemlji.« (1,7) Končna milost, ko se bo vstali Gospod vrnil, bo milost neposrednega spoznanja: vedeli ga bomo prebodenega, spoznali bomo, kdo je On in kdo smo mi, grešniki; nič več.

Negovati milost upiranja oči v Jezusa

»Upirati oči v Jezusa« je milost, ki jo moramo kot duhovniki negovati. Ob koncu dneva je dobro pogledati Gospoda in da nam On pogleda v srce, skupaj s srci ljudi, ki smo jih srečali. Ne gre za preštevanje grehov, ampak za ljubeče zrenje, v katerem gledamo na svoj dan z Jezusovim pogledom in na ta način vidimo milosti dneva, darove in vse tisto, kar je storil za nas, da se zahvalimo. Prav tako mu pokažemo tudi svoje skušnjave, da bi jih prepoznali in jih zavrnili. Kot vidimo, gre za to, da bi razumeli, kaj je všeč Gospodu in kaj želi od nas tukaj in sedaj, v naši trenutni zgodovini.

Če Jezusu pokažemo svoje malike, izgubijo moč

In morda, če bomo vzdržali njegov pogled, poln dobrote, bomo od njega tudi dobili namig, naj mu pokažemo svoje malike. Tiste malike, ki smo jih kot Rahela skrili v gube svojega plašča, (prim. 1 Mz 31,34-35). Če pustimo, da Gospod gleda naše skrite malike – vsi jih imamo, vsi! –, nas to naredi močne pred njimi in jim vzame moč.

S skritimi maliki nadomestimo prisotnost Božjih oseb

Gospodov pogled nam pokaže, da v njih v resnici poveličujemo sami sebe (prim. Kateheza, splošna avdienca 1. avgust 2018), kajti tja, v ta prostor, v katerem živimo, kot da bi bil ekskluziven, vdre hudič in doda nekaj zelo zlobnega: stori, da ne samo »ugajamo« sami sebi, ko razbrzda neko strast ali neguje neko drugo, pač pa nas tudi vodi, da z njimi, s temi skritimi maliki, nadomestimo prisotnost Božjih oseb, prisotnost Očeta, Sina in Duha, ki prebivajo v nas. To se dejansko zgodi. Čeprav nekdo zase pravi, da dobro loči, kaj je malik in kdo je Bog, v praksi jemljemo prostor Trojici, da ga damo demonu v neke vrste posrednem čaščenju: v takšnem, ki ga skriva, vendar nenehno posluša njegove govore in uživa njegove izdelke, tako da na koncu za Boga ne ostane niti en sam kotiček. On je namreč takšen, gre počasi naprej. Nekoč sem govoril o »lepo vzgojenih« demonih. Glede njih Jezus pravi, da so hujši od tistega, ki je bil izgnan. Vendar pa so lepo vzgojeni, pozvonijo na zvonec, vstopijo in korak za korakom prevzamejo hišo. Biti moramo pozorni, to so naši maliki.

Demon ne zahteva, da mu služimo vedno

In maliki imajo nekaj osebnega, neko osebno prvino. Kadar jih ne razkrinkamo, kadar ne pustimo, da nam Jezus pokaže, da v njih brez razloga iščemo sami sebe in da puščamo prostor, v katerega se vtihotapi Hudobec. Zapomniti si moramo, da demon zahteva, da izpolnjujemo njegovo voljo in mu služimo, vendar ne zahteva vedno, da mu služimo in ga neprenehoma častimo. Ne, on se zna gibati, je velik diplomat. Zadostuje mu, da od časa do časa prejme čaščenje, da dokaže, da je naš resnični gospod in se celo počuti kot bog v našem življenju in v našem srcu.

Trije prostori skritega malikovanja

Z vami bi pri tej krizmeni maši rad podelil tri prostore skritega malikovanja, v katerih Hudobec uporablja svoje malike, da bi nam odvzel moč naše pastirske poklicanosti in nas postopoma ločil od blagodejne in ljubeče navzočnosti Jezusa, Duha in Očeta.

Duhovna posvetnost; klerikalizirani pogani

Prvi prostor skritega malikovanja se odpre tam, kjer je duhovna posvetnost, ki je »ponudba življenja, ki je kultura, kultura minljivega, kultura videza, kultura ličenja.« Njeno merilo je zmagoslavje, zmagoslavje brez Križa. Jezus moli, da bi nas Oče branil pred to kulturo posvetnosti. Ta skušnjava slave brez Križa nasprotuje Gospodovi osebi, nasprotuje Jezusu, ki se poniža v učlovečenju in ki je, kot znamenje nasprotovanja, edino zdravilo proti vsakemu maliku. Biti ubog z ubogim Kristusom in »ker je Kristus izbral uboštvo«, to je logika ljubezni in nobena druga. V današnjem evangeljskem odlomku vidimo, kako se Gospod postavi v svojo skromno kapelo in v svojo majhno vas, v vas vsega svojega življenja, da bi dal isto oznanilo, kot bo storil ob koncu zgodovine, ko bo prišel v svoji slavi, obdan z angeli. Naše oči morajo biti uprte v Kristusa, v tukaj in sedaj Jezusove zgodbe z menoj, kakor bodo takrat. Posvetnost iskanja lastne slave nas oropa navzočnosti ponižnega in ponižanega Jezusa, Gospoda, ki je blizu vsem; Kristusa, ki trpi z vsemi, ki trpijo, ki ga častijo naši ljudje, ki vedo, kdo so njegovi pravi prijatelji. Posvetni duhovnik ni nič drugega kot klerikaliziran pogan.

Pragmatizem številk

Drugi prostor skritega malikovanja se ukorenini tam, kjer se daje prvenstvo pragmatizmu številk. Tisti, ki imajo tega skritega malika, se prepoznajo po njihovi ljubezni do statistik, ki v razpravi lahko zbrišejo katero koli osebno potezo in dajo prednost večini, ki nazadnje postne merilo razločevanja, to je grdo. To ne more biti edini način delovanja in tudi ne edino merilo v Kristusovi Cerkvi. Ljudi ni mogoče »prešteti« in Bog ne daje Duha »na mero« (prim. Jn 3,34). V tej očaranosti s številkami v resnici iščemo sami sebe in smo zadovoljni zaradi nadzora, ki nam ga zagotavlja ta logika, ki je ne zanimajo obrazi in ni logika ljubezni, ljubi številke. Značilnost velikih svetnikov je, da se znajo umakniti, da pustijo ves prostor Bogu. Ta umik, ta pozaba nase in želja, da bi bili pozabljeni od vseh drugih, je značilnost Duha, ki nima svoje podobe preprosto zaradi tega, ker je ves Ljubezen, v kateri zažari podoba Sina, v njej pa podoba Očeta. Zamenjava njegove osebe, ki že sama po sebi ne želi »dajati videza« – ker nima podobe – je tisto, na kar meri malik številk, ki stori, da se vse »pokaže«, čeprav na abstrakten in računovodski način, brez učlovečenja.

Funkcionalizem

Tretji prostor skritega malikovanja, ki je povezan s prejšnjim, je tisti ki se odpira s funkcionalizmom, zapeljivim področjem, v katerem so mnogi »bolj kot nad potjo navdušeni nad načrtom poti.« Funkcionalistična miselnost ne prenaša skrivnosti, stremi po učinkovitosti. Ta malik postopoma nadomesti Očetovo navzočnost v nas. Prvi malik nadomesti prisotnost Sina, drugi malik prisotnost Duha in tretji prisotnost Očeta. Naš Oče je Stvarnik, vendar ne nekdo, ki stvarem daje samo »delovanje«, ampak nekdo, ki »ustvarja« kot Oče, z nežnostjo, ko prevzame skrb za svoje ustvarjenine in dela za to, da bi človek postal bolj svoboden. Funkcionalist se ne zna veseliti milosti, ki jih Duh razliva na svoje ljudstvo, s katerimi bi se lahko nasičeval tudi kot delavec, ki zasluži svoje plačilo. Duhovnik s funkcionalistično miselnostjo ima svojo hrano, ki je njegov jaz. V funkcionalizmu puščamo ob strani češčenje Očeta v majhnih in velikih stvareh našega življenja in se zadovoljimo z učinkovitostjo svojih programov. Kakor je storil David, ki se je po Satanovi skušnjavi namenil, da bo preštel ljudstvo (prim. 1 Kr 21,2). To so zaljubljenosti v načrt poti, ne pa v pot.

Emprirično preverjenje namesto upanja

V teh zadnjih dveh prostorih skritega malikovanja (pragmatizem številk in fukcionalizem) nadomestimo upanje, ki je prostor srečanja z Bogom, z empiričnim preverjanjem. Gre za držo pastirjeve domišljavosti, za držo, ki razkroji edinost ljudstva z Bogom in oblikuje novega malika, ki temelji na številkah in programih: malik »moje oblasti, naše oblasti«; naš program, naše številke, naši pastoralni načrti. Skrivati te malike (kot je storila Rahela) in jih ne razkrinkati v svojem vsakdanjem življenju škoduje zvestobi naše duhovniške zaveze in oslabi naš osebni odnos z Gospodom.

Dati prostor, da bi Gospod lahko uničil naše skrite malike

Dragi bratje, Jezus je edina pot, da se izognemo zmoti v védenju, kaj čutimo, kam nas vodi naše srce …; On je edina pot za dobro razločevanje, ko se soočimo z njim, vsak dan, kot bi tudi danes sedel v našo župnijsko cerkev in nam povedal, da se je danes izpolnilo vse, kar smo poslušali. Jezus Kristus, ki je bil znamenje nasprotovanja – kar ni vedno nekaj krutega in trdega, kajti usmiljenje je znamenje nasprotovanja, še veliko bolj pa je to nežnost – Jezus Kristus, pravim, stori, da se ti maliki razkrijejo, da vidimo njihovo navzočnost, njihove korenine in njihovo delovanje in jih Gospod tako lahko uniči; to je predlog: dati prostor, da bi Gospod lahko uničil naše skrite malike. Moramo se jih spominjati, biti pozorni, da se ponovno ne pojavi ljuljka teh malikov, ki smo jih znali skriti med gube našega srca.

Prošnja k svetemu Jožefu

Zaključil bi rad s prošnjo k sv. Jožefu, najčistejšemu očetu brez skritih malikov, naj nas osvobodi hrepenenja po posedovanju, saj je to hrepenenje po posedovanju rodovitna zemlja, na kateri rastejo ti maliki. Naj nam pridobi tudi milost, da ne bomo odnehali v naporni nalogi razločevanja teh malikov, ki jih tako pogosto skrivamo ali se skrivajo. Svetega Jožefa prav tako prosimo, naj tam, kjer dvomimo, kako stvari narediti bolje, posreduje za nas, da nam bo Duh razsvetlil presojo, kakor je razsvetlil njegovo, ko je bil v skušnjavi, da bi »skrivaj« (lathra) odslovil Marijo, tako da bi znali to, kar smo se naučili po postavi, s plemenitostjo srca podrediti ljubezni.

Vir: VaticanNews

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (Pasijon 2022, Andrej Saje), Cathopic (Križani)

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

VELIKA NOČ 2022

• CVETNA NEDELJA, 10. aprila: v bogoslužju se spominjamo in podoživljamo Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem. Na cvetno nedeljo blagoslavljamo zelenje: oljke, butarice in drugo. Blagoslov zelenja je pri mašah, ob 8.00, 9.15, 10.30 in v Bizoviku ob 9.15 bo pred cerkvijo.

• PASIJON: Tudi letos bodo mladi v naši župniji pripravili pasijon – dramsko uprizoritev Jezusovega trpljenja. Pasijon bo na cvetno nedeljo, 10. 4. po maši, ki je ob 19. uri in na veliki torek 12. 4. po maši ob 19. uri. Letošnji pasijon bo povezan z aktualnimi razmerami v Sloveniji. Besedilo za pasijon je napisal Pavel Mušič. Vabimo vas, da za mlade, ki pripravljajo pasijon molite in da si pasijon ogledate.

• OBISK BOLNIKOV PO DOMOVIH bo v ponedeljek po cvetni nedelji, 11. aprila. Če veste za kakšnega starejšega in bolnega, ki bi si želel obiska duhovnika pred prazniki, nam to sporočite.

• VELIKI ČETRTEK, 14. april: To je najprej dan, ko se vsi duhovniki zberemo okrog svojih škofov in obhajamo KRIZMENO MAŠO. Pri njej doživimo našo povezanost s škofi in med seboj ter obnovimo svoje duhovniške obljube. Med mašo pa škofje blagoslovijo in posvetijo sveta olja, s katerimi delimo svete zakramente vse leto: bolniško in krstno olje ter sveto krizmo. V ljubljanski stolnici je krizmena maša ob 9.00, h kateri ste vabljeni tudi verniki. Ta dan se spominjamo Jezusove zadnje večerje, pri kateri je Jezus postavil sveto mašo in duhovništvo in novo zapoved ljubezni: Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. K obredom velikonočnega tridnevja vabljeni vsi veroučenci in starši, še posebej prvoobhajanci in birmanci.

DVOJNI OBREDI na veliki četrtek in veliki petek: V Naši župniji bomo zaradi korone in ker imamo manjšo cerkev, letos imeli na veliki četrtek in petek dvojne obrede in sicer ob 17.30 in ob 19.00.

  • ob 17.30 za družine in otroke. K tej sveti maši še posebej vabimo družine prvoobhajancev, ki bodo pri tej sveti maši prejeli posebne hlebčke kruha.
  • ob 19.00 bo sveta maša, po kateri bomo prenesli najsvetejše v stransko kapelo kjer bo molitev. Po spominu »zadnje večerje« je molitvena ura do 21.00, nato tiho čaščenje »Jezusa na Oljski gori in v ječi« do 22.00. Nabirka na ta dan bo letos namenjena za Ukrajino. Bog povrni!

• DEVETDNEVNICA BOŽJEGA USMILJENJA: Na veliki petek pred obredi bomo začeli z devetdnevnico Božjega usmiljenja, ki bo nato vsak dan pred večerno sveto mašo do bele nedelje, 24. aprila.

• VELIKI PETEK, 15. april: To je dan spomina na Jezusovo obsodbo, trpljenje in smrt. Ob 8.00 molimo v župnijski cerkvi križev pot. Ob 17.30 (za otroke in družine) in ob 19.00 pa se zberemo k obhajanju Spomina na Jezusovo odrešenjsko trpljenje in smrt na križu. V tem obredju se povežemo z Jezusom, ki je trpel in umrl za nas in za vse ljudi. Nabirka pri obredu velikega petka je namenjena za svete kraje v Sveti deželi. Po obredu počastimo Jezusa v božjem grobu skupaj do 21.00, nato v tišini do 22.00.

• VELIKA SOBOTA, 16. april: To je dan, ko prihajamo v župnijsko cerkev častit in molit Jezusa v božjem grobu (10.00 do 17.00 bo izpostavljeno Najsvetejše), hkrati pa prinašamo k blagoslovu velikonočna jedila, s katerimi obhajamo velikonočni praznik doma.

• BLAGOSLOV VELIKONOČNEGA OGNJA bo ob 8.00 v Štepanji vasi in v Bizoviku. Ker letos skavti ne bodo nosili ognja po hišah ga pridite iskat sami.

• BLAGOSLOV JEDIL: Štepanja vas: 10.00, 11.00, 14.00, 15.00 in 16.00. (ob lepem vremenu bosta blagoslova jedil ob 14.00 in 15.00 zunaj na travniku) Bizovik: 13.00 in 15.30 (ob lepo vremenu bosta blagoslova jedil pred cerkvijo), Hrušica pri Uretovih: 14.00.

• VELIKA NOČ: VELIKONOČNA VIGILIJA, sobota, 16. aprila ob 19.00: z njo začenjamo obhajati Jezusovo vstajenje. Zberemo se pred župnijsko cerkvijo ob velikonočnem ognju, kjer se začne I. del velikonočne vigilije: Slavje luči. S seboj prinesemo sveče. Slavje luči doseže vrhunec po sprevodu v cerkev s slovesno peto hvalnico velikonočni sveči; II. del je Besedno bogoslužje, v katerem poslušamo poročila o odrešenjskih delih, ki jih je Bog storil za človeštvo skozi zgodovino odrešenja. Sledi III. del: krstno bogoslužje. pri katerem bomo obnovili krstne obljube. Sledi IV. del: evharistično bogoslužje ali sveta maša, ki je vrhunec in središče življenja kristjanov. Velikonočno vigilijo bo vodi škof Anton Jamnik.

• VELIKONOČNA NEDELJA, 17. april: ta dan slovesno praznujemo Kristusovo vstajenje v cerkvi in doma. Ob 6.30 bo v Štepanji vasi vstajenjska procesija s slovesno vstajenjsko mašo. Maše na veliko noč bodo v Štepanji vasi še ob 9.15, 10.30 in ob 19.00 in v Bizoviku ob 9.15.

• VELIKONOČNI PONEDELJEK – Emavs, 2. april: Na velikonočni ponedeljek se spominjamo srečanja Vstalega z učencema na poti v Emavs. Maše so: v Štepanji vasi ob 8.00, 9.15 in 19.00, v Bizoviku ob 9.15. Nabirka ta dan bo namenjena za našo župnijsko Karitas. Bog povrni.

Po veliki noči v torek (19. 4.) in v sredo (20. 4.) ne bo jutranje svete maše.

• 2. VELIKONOČNA – BELA NEDELJA – NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA, 24. aprila: bela se imenuje, ker so v prvi Cerkvi katehumeni – odrasli novokrščenci do te nedelje nosili bela oblačila.

VABIMO VAS

• BLAGOSLOV LANSKIH NOVOKRŠČENCEV in vseh ostalih predšolskih otrok bo 24. aprila pri maši ob 10.30. Lepo vabljeni!

• SKAVTSKE OBLJUBE bodo v nedeljo 24. aprila v okolici Postojne.

• FLORJANOVO NEDELJO bomo skupaj z gasilci obhajali v Bizoviku v gasilskem domu v nedeljo, 8. maja ob 9.15. Lepo vabljeni!

VABILO K MOLITVI

MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!

• MOLITEV ZA MIR OB PONEDELJKIH: V naši župniji imamo molitveno uro za mir vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi.

• MOLITVE ZA VOLITVE: Vabljeni, da se pridružite molitveni pobudi Molitve za volitve. Več

• MOLITEV ZA DOMOVINO OB IZBIRI NJENIH VODITELJEV
Dobri Bog, oče vseh ljudi,
v času velike stiske v naši domovini in po svetu izbiramo
može in žene, ki bodo nosili bremena odgovornosti
pri delu za pravičnost, varnost in mir med nami in v svetu.
Zahtevno pot bomo zmogli v sodelovanju in z močjo tvojega Duha.
On nas utrjuje v tvoji ljubezni in skrbi za vse ljudi.
Naj omehča naša srca, da bomo premagovali prepire in razdore ter spoštovali tvojo podobo v vsakem človeku.
Jezus, Božji Sin!
Ti si se na križu daroval za vsakega izmed nas,
da nas vse osvobodiš spon in grehov ter nam podariš zgled svoje darujoče ljubezni.
Podari izvoljenim pogum, moč, poštenost in nesebičnost pri delu za blagor domovine.
Usliši, dobri Oče, priprošnje Marije Pomočnice,
naše tolažnice, ter vseh naših zavetnikov!
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:

  • Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
  • Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
  • Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.

KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:

  • suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
  • higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice,
  • voda v plastenkah,
  • oblačila se trenutno ne zbirajo več.

VELIKONOČNO VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV

Sveti Avguštin je zapisal, da je »Gospodovo vstajenje naše upanje«! Cerkveni učitelj je s to trditvijo želel krščansko občestvo okrepiti na poti vere v večno življenje in da ne bi ob spoprijemanju s trpljenjem, zlom in dejstvom smrti, izgubili poguma in obupali. Vprašanje upanja je še posebej na mestu v letošnjem času priprave na veliko noč, ki je zaznamovan, z zlom vojne v Ukrajini in z vsemi posledicami, ki jih vojna prinaša za njene državljane, za Evropo in za ves svet.

Vera v vstajenje in večno življenje, ki jo krepi velikonočno upanje, temelji na zgodovinskem dejstvu Kristusovega trpljenja in vstajenja od mrtvih. Gotovost, da bomo deležni neminljivega življenja, ne izhaja iz človeškega dognanja, temveč iz Božje obljube. Smrt nima zadnje besede! To oznanilo je bistvo evangelijskega sporočila in temelj verovanja. Kakor je bil obujen Gospod Jezus, bomo obujeni tudi mi. Sveti Pavel opozori na nevarnost dvoma o tej resničnosti in poudari: »Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera.« In doda: »Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni« (1 Kor 15,14.19). Velikonočno jutro je glede prihodnosti človeštva prelomnica in začetek novega stanja. Jezus je vstal, da bi sam živel v nas in da bi v njem, to je z njegovo močjo in milostjo, bili že na tem svetu deležni Božjega življenja tudi mi. Slednje se bo v polnosti udejanjilo v večnosti. Ob zori velikonočnega jutra sta Peter in Janez našla grob prazen. Magdalena in druge žene so srečale vstalega Jezusa; ob lomljenju kruha sta ga spoznala tudi emavška učenca. Vstali Gospod se je zvečer prikazal tudi apostolom v zgornji izbi, nato pa še drugim učencem v Galileji.

Tudi mi smo ob premišljevanju evangeljskih poročil povabljeni, da Vstalega prepoznamo v konkretnih življenjskih okoliščinah, ga sprejmemo v svoja življenja kot sopotnika, ki ima z nami sočutje in nas vodi v polnost življenja. Škofje vabimo duhovnike, redovnice in redovnike ter vse kristjane, da ob spoznanju lastne krhkosti in ob spoprijemanju z rušenjem lažne gotovosti gradimo krščansko občestvo in svet na zanesljivem temelju upanja, ki je Vstali Kristus! Gospod je vstal in živi, živeli bomo tudi mi! Aleluja. Veselo veliko noč in naj bo Gospodov mir z Vami vsemi!

Msgr. dr. Andrej Saje, predsednik SŠK

PAPEŽ: NIČESAR SE NE NAUČIMO, ZALJUBLJENI SMO V VOJNE IN KAJNOVEGA DUHA

Sveti oče se je v nedeljo, 3. aprila, vrnil z apostolskega potovanja na Malto. Med povratnim letom v Rim je v pogovoru z novinarji spregovoril o svojih vtisih. V ospredju pa so bile grozote vojne ter možnost potovanja v Kijev. »Ne naučimo se ničesar! Naj se nas Gospod usmili, vseh nas, vsi smo krivi!« je dejal.

»Z obiskom sem bil zadovoljen, videl sem realnost Malte, videl sem navdušenje ljudi, tako na Gozu kot v malteški Valletti in drugih krajih. Presenečen sem bil nad velikim navdušenjem na ulicah,« je dejal papež Frančišek, odgovarjajoč na vprašanja novinarjev, ki so ga spremljali med potovanjem na Malto.

Migrante je treba vedno sprejeti

Izpostavil je problem migracije: »Problem migrantov je resen, saj so Grčija, Ciper, Malta, Italija, Španija najbližje Afriki in Bližnjemu vzhodu, tu pristanejo in sem prihajajo, migrante je treba vedno sprejeti! Težava je v tem, da mora vsaka vlada določiti, koliko jih lahko sprejme. Za to je potreben sporazum z evropskimi državami. Niso vse pripravljene sprejeti migrantov. Pozabljamo, da so Evropo ustvarili migranti. Tako pač je, vendar vsaj ne prelagajte vsega bremena na sosednje države, ki so tako radodarne, in Malta je ena od njih.«

Dodal je, da je med obiskom sprejemnega centra za migrante v Hal Faru slišal »grozne stvari«, o trpljenju in lagerjih, ki se nahajajo na libijski obali, kar je po papeževih besedah »kriminal«. »Zato verjamem, da je to problem, ki se dotakne src vseh. Tako kot Evropa velikodušno daje prostor Ukrajincem, ki trkajo na njena vrata, ga je treba dati tudi drugim, ki prihajajo po Sredozemskem morju. To je točka, s katero sem zaključil obisk in se me je zelo dotaknila, saj sem slišal pričevanja, trpljenja, ki so bolj ali manj podobna tistim, ki so zbrana v knjižici “Hermanito”, o kateri sem vam govoril. Ves križev pot teh ljudi. Eden mi je danes povedal, da je moral štiri krat plačati. Prosim vas, da o tem razmislite.«

Možnost potovanja v Kijev: »Pripravljen sem storiti vse, kar je treba storiti«

Papež Frančišek je v nadaljevanju odgovoril na vprašanje o morebitnem potovanju v Kijev. Na novico o pretresljivih prizorih z ulic Buče, kraja blizu Kijeva, ki so včeraj pretresli svetovno javnost, je sveti oče dejal: »Hvala, da ste mi povedali za to novico, za katero še nisem vedel. Vojna je vedno krutost, je nečloveška stvar, ki gre proti človeškemu duhu, ne pravim krščanskemu, ampak človeškemu. To je duh Kajna, “kajnovski” duh.«

V zvezi z obiskom Kijeva je pritrdil, da je pripravljen iti: »Pripravljen sem storiti vse, kar je treba storiti. Sveti sedež, predvsem diplomacija, kardinal Parolin in monsinjor Gallagher, delajo vse, ampak zares vse – ni mogoče objaviti vsega, kar počnejo, zaradi previdnosti in zaupnosti, a smo na robu svojega dela. Med možnostmi je tudi potovanje. Možni sta dve potovanji: eno je predlagal poljski predsednik, naj se pošlje kardinala Krajewskega, da obišče Ukrajince, ki so jih sprejeli na Poljskem; dvakrat je že šel, pripeljal je dve reševalni vozili in ostal z njimi, vendar bo to storil še enkrat, pripravljen je to storiti. Drugo potovanje, za katero me je nekdo vprašal, več kot eden, sem iskreno povedal, da sem imel v mislih, da bi šel, da je moja razpoložljivost vedno na voljo, ne obstaja ne, sem pripravljen iti. Kaj mislimo o potovanju … vprašanje je bilo naslednje: “Slišali smo, da razmišljate o potovanju v Ukrajino.” Rekel sem, da je to na mizi, da je to eden od predlogov, vendar ne vem, ali ga bo mogoče izvesti, ali je to primerno in ali bi bilo to najbolje, ali je to primerno in moram to storiti … vse to je v zraku. Potem se je nekaj časa razmišljalo o srečanju s patriarhom Kirillom, na tem delamo; in razmišljamo o Bližnjem vzhodu. Stvari so zdaj takšne.«

Imamo shemo vojne, ne sheme miru

Papeža se je vprašalo, ali je od začetka vojne govoril s Putinom. »Stvari, ki sem jih povedal oblastem vsake strani, so javne. Nobena od stvari, ki sem jih povedal, ni moja zasebna. Ko sem se pogovarjal s patriarhom, je zatem dal lepo izjavo o tem, kar sva si povedala. S predsednikom Rusije sem se slišal konec leta, ko me je poklical, da bi mi voščil. Ukrajinskega predsednika sem slišal dvakrat. Potem sem prvi dan vojne pomislil, da bi moral iti na rusko veleposlaništvo in se pogovoriti z veleposlanikom, ki je predstavnik ljudstva, ter mu zastaviti vprašanja in povedati svoje vtise o zadevi. To so uradni stiki, ki sem jih imel. Za Rusijo sem to storil prek veleposlaništva. Slišal sem tudi višjega nadškofa v Kijevu, monsinjorja Ševčuka. Nato se mi vsake dva ali tri dni redno oglasi ena od vas, Elisabetta Piqué, ki je bila v Lvovu, zdaj pa je v Odesi. Pove mi, kako je s stvarmi. Govoril sem tudi z rektorjem semenišča. Toda kot sem rekel, sem v stiku tudi z enim od vas. Ob tem bi rad izrazil sožalje za vaše kolege, ki so padli. Ni pomembno, na kateri strani so. Toda vaše delo je za skupno dobro in ti so padli v službi za skupno dobro. Za informacije. Ne pozabimo jih. Bili so pogumni in molim zanje, da bo Gospod nagradil njihovo delo. To so stiki, ki smo jih imeli do zdaj.«

Na vprašanje, kaj bi povedal Putinu, če bi z njim lahko govoril, je Frančišek odvrnil, da so sporočila, ki jih je namenil vsem oblastem, bila javna. »Ne uporabljam dvojnega govora. Vedno delam enako,« je dejal in pripomnil, da v novinarjevem vprašanju vidi »tudi dvom o pravičnih in nepravičnih vojnah«. »Vsaka vojna se vedno rodi iz nepravičnosti. Ker obstaja shema vojne. Ni pa sheme miru. Na primer, naložbe za nakup orožja. Pravijo: Ampak potrebujemo jih, da se lahko branimo. To je shema vojne.« Kot je spomnil, so si po drugi svetovni vojni vsi oddahnili in govorili “nikoli več vojne”, ampak samo mir. Začel se je val dela za mir, tudi s pripravljenostjo, da se po Hirošimi in Nagasakiju več ne vlaga v jedrsko orožje.

Zaljubljeni smo v vojne, v Kajnovega duha

»Sedemdeset let pozneje smo vse to pozabili. Tako se uveljavlja shema vojne. Takrat je bilo pri delu Združenih narodov veliko upanja. Vendar se je shema vojne ponovno uveljavila. Ne moremo si zamisliti druge sheme, nismo več navajeni razmišljati v shemi miru. Bili so veliki ljudje, kot so Ghandi in drugi, ki sem jih omenil na koncu okrožnice Fratelli tutti, ki so stavili na shemo miru. Vendar smo trmasti kot človeštvo. Zaljubljeni smo v vojne, v Kajnovega duha. Ni naključje, da se na začetku Svetega pisma pojavi ta problem: “kajnovski” duh ubijanja namesto duha miru.«

Papež je dejal, da ko je leta 2014 obiskal Redipuglijo in videl imena fantov, je jokal. Leto ali dve pozneje je šel v Anzio in videl imena fantov, ki so tam padli. Vsi so bili mladi. In tam je jokal. »Na grobovih je treba jokati. Je ta stvar, ki jo spoštujem, ker gre za politični problem. Ko je bila spominska slovestost ob izkrcanju v Normandiji, so se ob tej priložnosti zbrali predsedniki vlad. Ne spomnim pa se, da bi kdo govoril o 30.000 mladih, ki so ostali na plažah. Mladost ni pomembna. To mi da misliti. Žalosten sem. Ne naučimo se. Naj se nas Gospod usmili, vseh nas. Vsi smo krivi!«

Andreja Červek – Vatikan

Vir: Vatikan News

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (Pasijon 2019, Pasijon 2016, Andrej Saje), Luis Ángel Espinosa, Cathopic (papež Frančišek), Arvydas BaltinasUnsplash (oljčna vejica)

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

VABILO K MOLITVI

MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!

• MOLITEV ZA MIR OB PONEDELJKIH: V naši župniji imamo molitveno uro za mir vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi.

• CELODNEVNA MOLITEV ZA MIR V PETEK 8. APRILA: Ta dan bo spovedni dan in bo od 8.30 do 19.00 ves čas izpostavljeno Najsvetejše. To molitev bomo namenil za mir v Ukrajini. Lepo vabljeni.

• MOLITVE ZA VOLITVE: Vabljeni, da se pridružite molitveni pobudi Molitve za volitve. Več

• MOLITEV ZA DOMOVINO OB IZBIRI NJENIH VODITELJEV
Dobri Bog, oče vseh ljudi,
v času velike stiske v naši domovini in po svetu izbiramo
može in žene, ki bodo nosili bremena odgovornosti
pri delu za pravičnost, varnost in mir med nami in v svetu.
Zahtevno pot bomo zmogli v sodelovanju in z močjo tvojega Duha.
On nas utrjuje v tvoji ljubezni in skrbi za vse ljudi.
Naj omehča naša srca, da bomo premagovali prepire in razdore ter spoštovali tvojo podobo v vsakem človeku.
Jezus, Božji Sin!
Ti si se na križu daroval za vsakega izmed nas,
da nas vse osvobodiš spon in grehov ter nam podariš zgled svoje darujoče ljubezni.
Podari izvoljenim pogum, moč, poštenost in nesebičnost pri delu za blagor domovine.
Usliši, dobri Oče, priprošnje Marije Pomočnice,
naše tolažnice, ter vseh naših zavetnikov!
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

VABIMO VAS

• Naš božji grob je v postnem času odprt ob nedeljah. Obiščite ga.

• MOLITEV KRIŽEVEGA POTA V POSTU v pripravi na veliko noč v Štepanji vasi vabimo k molitvi križevega pota:
– v Štepanji vasi bo križev pot ob petkih ob 18.30 in ob nedeljah ob 18.30.
– v Bizoviku bo križev pot ob četrtkih ob 17.30 in ob nedeljah ob 9.00.
– veroučenci bodo letos križev pot molili v okviru veroučnih srečanj.

Postni govornik bo Marko Čižman, župnik v Podutiku Foto: Pridi.com

• POSTNI GOVORI: Ob 60-letnici župnije bomo imeli vse postne nedelje pri mašah ob 19.00 zvečer postne govore. Pol ure pred mašo bo križev pot.

  • 5. postna nedelja, 3. 4., križev pot molijo člani ŽPS, mašo z nagovor ima Marko Čižman, župnik v Podutiku

• SESTANEK sodelavcev Karitas bo ta torek, 6. aprila, ob 17.30 v prostorih Karitas. Vsi sodelavci župnijske karitas lepo vabljeni.

• SREČANJE za bralce Božje Besede bo to sredo 6. aprila ob 20. uri v prvi učilnici v prvem nadstropju v župnijskem domu. Na srečanju se bomo dogovorili za branje pri bogoslužju na cvetno nedeljo in v velikem tednu. Lepo vabljeni vsi bralci in bralke. Še posebej vabimo tudi nove bralce.

• SPOKORNO BOGOSLUŽJE kot priprava na velikonočno spoved bo ta četrtek, 7. aprila, ob 18.30, maša pa ob 19.00.

• SPOVEDNI DAN v naši župnijski cerkvi v petek, 8. aprila, bo ves dan od 8.00 do 19.30 (razen od 12 do 13h); v Bizoviku od 16.00 do 18.00. Kdaj kdo od bratov spoveduje: br. Luka Modic od 7.30 do 9.00, br Jurij Slamnik od 9.00 do 10.00, 15.00 do 16.00 in od 18.00 do 19.30, br. Klemen Verdev od 10.00 do 11.00 in od 14.00 do 15.00, br. Primož Kovač od 11.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, br. Matej Štravs od 13.00 do 14.00 in v Bizoviku od 16.00 do 18.00. V času spovedovanja bo v cerkvi izpostavljeno Najsvetejše. Vabljeni, k molitvi, ki jo bomo namenili za mir v Ukrajini. Lepo vabljeni.

• CVETNA NEDELJA: Prihodnjo nedeljo, 10. aprila, je cvetna nedelja, zato bomo pri vseh svetih mašah blagoslovili butare in zelenje. Oljčne vejice bodo na razpolago v obeh cerkvah še na cvetno nedeljo. Darovi, ki se bodo zbrali v nabiralniku pri oljkah, bodo namenjeni za obnovo cerkva v slovenski Istri.

• PASIJON: Tudi letos bodo mladi v naši župniji pripravili pasijon – dramsko uprizoritev Jezusovega trpljenja. Pasijon bo na cvetno nedeljo, 10. 4. po maši, ki je ob 19. uri in na veliki torek 12. 4. po maši ob 19. uri. Vabimo vas, da za mlade, ki pripravljajo pasijon molite in da si pasijon ogledate.

• OBISK BOLNIKOV PO DOMOVIH bo v ponedeljek po cvetni nedelji, 11. aprila. Če veste za kakšnega starejšega in bolnega, ki bi si želel obiska duhovnika pred prazniki, nam to sporočite.

17. RADIJSKI MISIJON NA RADIU OGNJIŠČE – HODIMO SKUPAJ OD NEDELJE 3. APRILA DO SOBOTE 9. APRILA

Radijski misijon bo od 3. do 9. aprila 2022. S svojimi razmišljanji v osrednjih dnevnih govorih (ob 17.00) bodo sodelovali: nadškof Alojzij Cvikl, s. Rebeka Kenda, škof Andrej Saje, br. Miran Špelič, Tomaž Kete, Slavko Rebec in škof Maksimilijan Matjaž.

V kratkih govorih, svetovalnici in pogovorih bodo sodelovali še drugi duhovniki, redovniki, redovnice in laiki.

Vsak dan bosta misijonska govora ob 10.15 in 17.00. Ponovitev bo vsak večer med 22. in 24. uro.

Posnetki bodo na voljo tudi v radijskem arhivu na spletni strani Radia Ognjišče.

V času misijona bo od ponedeljka do sobote sveta maša ob 19.00. Vsak večer ob 20.00 bo pogovorni večer, v katerem bodo lahko sodelovali poslušalci.

V času radijskega misijona je petek, 8. aprila, načrtovan kot SPOVEDNI DAN. Spovedni dan bo potekal tudi v naši župniji od 7.30 do 19.30.

Več o misijonu

ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:

  • Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
  • Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
  • Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.

KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:

  • suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
  • higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice,
  • voda v plastenkah,
  • oblačila se trenutno ne zbirajo več.

SVETI OČE FRANČIŠEK: NAJ UMOLKNE OROŽJE, RESNO SI PRIZADEVAJMO ZA MIR! (27. 3. 2022)

Papež Frančišek je po molitvi in blagoslovu ponovno naslovil poziv po prenehanju vojne v Ukrajini: »Dovolj je, naj se ustavi, naj umolkne orožje, resno si prizadevajmo za mir!«

Dragi bratje in sestre! Več kot mesec dni je minilo od začetka invazije na Ukrajino, od začetka te krute in nesmiselne vojne, ki kot vsaka vojna predstavlja poraz za vse, za vse nas. Treba je zavrniti vojno, ta kraj smrti, kjer očetje in matere pokopavajo svoje otroke, kjer ljudje ubijajo svoje brate, ne da bi jih sploh videli, kjer močni odločajo in revni umirajo.

Vojna ne uničuje le sedanjosti, ampak tudi prihodnost družbe. Prebral sem, da je bil vsak drugi otrok razseljen iz države od začetka napada na Ukrajino. To pomeni uničiti prihodnost, povzročiti dramatične travme v najmanjših in najbolj nedolžnih med nami. Poglejte to zverinskost vojne, to barbarsko in bogoskrunsko dejanje!
Vojna ne more biti nekaj neizogibnega. Na vojno se ne smemo navaditi! Namesto tega moramo današnje ogorčenje spremeniti v jutrišnje prizadevanje. Ker, če bomo iz tega dogodka izšli kot smo bili prej, bomo na nek način vsi krivi. Človeštvo, soočeno z nevarnostjo samouničenja, razume, da je prišel čas, da vojno odpravimo, da jo izbrišemo iz človeške zgodovine, preden je ona tista, ki človeka izbriše iz zgodovine.

Prosim za vsakega političnega voditelja, da o tem razmisli, da si začne za to prizadevati! In da bi ob pogledu na mučeno Ukrajino razumeli, da se vsak dan vojne razmere za vse poslabšajo. Zato ponovno pozivam: dovolj je, naj se ustavi, naj umolkne orožje, resno si prizadevajmo za mir! Ponovno molimo, ne da bi se utrudili, h Kraljici miru, ki smo ji posvetili človeštvo, predvsem Rusijo in Ukrajino, ob veliki in intenzivni udeležbi, za kar se vam vsem zahvaljujem. Molimo skupaj. Zdrava Marija…

Vir: Spletna stran Katoliške Cerkve v Sloveniji

br. Matej Štravs

Foto: Ri_Ya Pixbay (otrok v vojni), Pridi.com (Marko Čižman), Aleš Čerin (Pasijon 2019-Križani, Sveti Jakob)

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

VABIMO VAS

• MATERINSKI DAN: V petek, smo obhajali praznik Gospodovega oznanjenje devici Mariji. Na ta dan obhajamo tudi materinski dan. V naši župniji bomo materinski dan obhajali to nedeljo 27. marca pri mašah ob 9.15 in 10.30 v Štepanji vasi in ob 9.15 v Bizoviku. Lepo vabljen!

V naši župniji imamo molitveno uro za mir v Ukrajini vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi. Lepo vabljeni.

• Naš božji grob je v postnem času odprt ob nedeljah. Obiščite ga.

MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!

• MOLITEV KRIŽEVEGA POTA V POSTU v pripravi na veliko noč v Štepanji vasi vabimo k molitvi križevega pota:
– v Štepanji vasi bo križev pot ob petkih ob 18.30 in ob nedeljah ob 18.30.
– v Bizoviku bo križev pot ob četrtkih ob 17.30 in ob nedeljah ob 9.00.
– veroučenci bodo letos križev pot molili v okviru veroučnih srečanj.

• POSTNI GOVORI: Ob 60 letnici župnije bomo imeli vse postne nedelje pri mašah ob 19.00 zvečer postne govore. Pol ure pred mašo bo križev pot. Postni govore bodo imeli:

4. postna nedelja, 27. 3., križev pot molijo mladi, skavti, mašo z nagovorom ima br. Miro Pavšek iz Vipavskega Križa

5. postna nedelja, 3. 4., križev pot molijo člani ŽPS, mašo z nagovor ima Marko Čižman, župnik v Podutiku

• PASIJONSKA IGRA NA CVETNO NEDELJO: Tudi letos bodo mladi iz naše župnije pripravili pasijonsko igro, ki bo na cvetno nedeljo zvečer po maši ob 19. uri in na veliki torek po maši ob 19. uri. Lepo vabljeni.

• NADŠKOF STANISLAV ZORE BO IMEL MAŠO OB 32. LETNICI SLOVENSKIH SKAVTOV V ČETRTEK, 31. MARCA, OB 18.00 v Štepanji vasi. V primeru lepega vremena bo maša zunaj na travniku pred župnijsko cerkvijo, v primeru slabega vremena pa v cerkvi.

V četrtek 31. marca bo 32 let od kar je bila v stolnici v Ljubljani sveta maša ob ustanovitvi Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov in s tem skavtski rojstni dan. V spomin ta dan se vsako leto obhaja sveta maša, ki pa zadnji dve leti ni bila v živo. K tej sveti maši ste lepo vabljeni tudi ostali.

• OLJČNE VEJICE: Tudi letos boste lahko v obeh cerkvah, dobili oljčne vejice, ki bodo na razpolago že prihodnjo nedeljo 3. aprila.

17. RADIJSKI MISIJON NA RADIU OGNJIŠČE – HODIMO SKUPAJ OD NEDELJE 3. APRILA DO SOBOTE 9. APRILA

Radijski misijon bo od 3. do 9. aprila 2022. S svojimi razmišljanji v osrednjih dnevnih govorih (ob 17.00) bodo sodelovali: nadškof Alojzij Cvikl, s. Rebeka Kenda, škof Andrej Saje, br. Miran Špelič, Tomaž Kete, Slavko Rebec in škof Maksimilijan Matjaž.

V kratkih govorih, svetovalnici in pogovorih bodo sodelovali še drugi duhovniki, redovniki, redovnice in laiki.

Vsak dan bosta misijonska govora ob 10.15 in 17.00. Ponovitev bo vsak večer med 22. in 24. uro.

Posnetki bodo na voljo tudi v radijskem arhivu na spletni strani Radia Ognjišče.

V času misijona bo od ponedeljka do sobote sveta maša ob 19.00. Vsak večer ob 20.00 bo pogovorni večer, v katerem bodo lahko sodelovali poslušalci.

V času radijskega misijona je petek, 8. aprila, načrtovan kot SPOVEDNI DAN. Spovedni dan bo potekal tudi v naši župniji od 7.30 do 19.30.

Več o misijonu

ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. Denarno pomoč za Marijine sestre, ki delujejo v Ukrajini, lahko nakažete preko misijonske pisarne na njihov transakcijski račun: Vse informacije dobite v dopoldanskem času na Misijonsko središče: 01/300 59 50 missio@rkc.si. V Ukrajini delujejo tri slovenske Marijine sestre: Meško Marta, Peterlin Barbara, Sterle Jožica. Vse sestre so se sedaj iz Kijeva umaknile v njihov samostan v Zakrpatje. V kraju, kjer živijo, trenutno potekajo priprave na sprejem beguncev.

MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:

  • Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
  • Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
  • Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.

KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:

  • suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
  • higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice,
  • voda v plastenkah,
  • oblačila se trenutno ne zbirajo več.

MOLITVE ZA VOLITVE

Vabljeni, da se pridružite molitveni pobudi Molitve za volitve. Več

NOVO VODSTVO SLOVENSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE

Slovenski škofje so na 129. redni seji Slovenske škofovske konference (SŠK), ki je potekala v Vrbju pri Žalcu v ponedeljek, 14. marca 2022, izvolili novo vodstvo SŠK.

Za predsednika SŠK je bil izvoljen novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, za podpredsednika je bil izvoljen murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf ter za člana Stalnega sveta SŠK celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. Novo vodstvo SŠK bo nastopilo petletni mandat 24. marca 2022.

Novoizvoljenemu vodstvu SŠK iskreno čestitamo in priporočamo v molitev.

Dr. Tadej Strehovec
Generalni tajnik SŠK

Vir: SŠK

Papež Frančišek: Če želimo, da se svet spremeni, se mora najprej spremeniti naše srce

»V evangeliju današnjega slovesnega praznika Angel Gabrijel trikrat povzame besedo in jo nameni Devici Mariji«. S temi besedami je papež Frančišek začel homilijo med spokornim bogoslužjem, ki so ga pred spovedovanjem in dejanjem posvetitve obhajali 25. marca, na praznik Oznanjenja v baziliki sv. Petra, med tradicionalno pobudo 24 ur za Gospoda. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Medtem ko jo pozdravlja, ji prvič reče: »Razveseli se, milosti polna, Gospod je s teboj!« (Lk 1,28). Razlog, zakaj se razveseliti, vzrok veselja je razkrit v le nekaj besedah: Gospod je s teboj. Brat, sestra, danes lahko slišiš te besede namenjene tebi, vsakemu od nas. Za svoje jih lahko vzameš vsakič, ko se približaš Božjemu odpuščanju, kajti tam ti Gospod pravi: »Jaz sem s teboj.« Preveč pogosto mislimo, da je spoved v tem, da naj gremo pred Boga s povešeno glavo. Predvsem pa nismo mi, ki se vračamo h Gospodu, ampak je On, ki nas pride obiskat, napolniti s svojo milostjo, razveseliti s svojim veseljem. Spovedati se, je dati Očetu veselje, da nas dvigne. V središču tega, kar bomo doživeli, niso naši grehi, so sicer tam, ampak niso ti v središču ampak Njegovo odpuščanje. Poskusimo si predstavljati, da bi bili središče zakramenta naši grehi, tedaj bi skoraj vse bilo odvisno od nas, našega kesanja, od naših prizadevanj. Toda ne, v središču je On, ki nas osvobodi in ponovno postavi na noge.

Povrnimo milosti prvenstvo in prosimo za dar razumevanja, da zakrament sprave ni samo naš korak k Bogu, temveč njegov objem, ki nas zajame, preseneti, gane. Gospod je, ki kakor v Nazaretu k Mariji, vstopi v našo hišo in prinese čudenje ter veselje, ki ju prej ni bilo. Če bomo v ospredje postavili Božji pogled, bomo ponovno vzljubili spoved. Potrebujemo jo, saj se vsak notranji prerod, vsak duhovni obrat, začne tukaj, pri Božjem odpuščanju. Ne zanemarjajmo zakramenta sprave, temveč ga ponovno odkrijmo kot zakrament veselja. Da, zakrament veselja, ko zlo, zaradi katerega nas je sram, postane priložnost za okušanje vročega Očetovega objema, blage Jezusove moči, ki nas ozdravlja, »materinske nežnosti« Svetega Duha. To je središče zakramenta spovedi.

Tako torej, dragi bratje in sestre, pojdimo naprej, da prejmemo odpuščanje. Vi, dragi bratje, ki podeljujete Božje odpuščanje, tisti, ki ponudite, kdor pristopi k zakramentu, veselje tega oznanila: »Razveseli se, Gospod je s teboj«. Nobene togosti, nobene ovire, nobene zadrege, ampak odprta vrata usmiljenja! Še posebej v zakramentu spovedi smo poklicani poosebljati Dobrega pastirja, ki vzame v naročje svoje ovce in jih ljubkuje, biti kanali milosti, ki prinašajo v izsušenosti srca živo vodo Očetovega usmiljenja. Če duhovnik nima te drže, nima teh občutij v svojem srcu, je bolje, da ne spoveduje.

Angel drugič spregovori Mariji, ko je vznemirjena zaradi pozdrava in ji reče: »Ne boj se« (v. 30). Prva beseda je »Gospod je s teboj« in druga je »Ne boj se«. V Svetem pismu, ko se Bog predstavi tistemu, ki ga sprejme, sta mu všeč ti dve besedi: ne boj se. Rekel ju je Abrahamu (prim. 1Mz 15,1), ju je ponovil Izaku (prim. 1Mz 26,4), Jakobu (prim. 1Mz 46,3) in tako naprej, vse do Jožefa (prim. Mt 1,20) in Marije. Na ta način nam daje jasno in tolažeče sporočilo. Vsakič, ko se življenje odpre Bogu, nas strah ne more več imeti za talca. Sestra, brat, če te tvoji grehi strašijo, če te tvoja preteklost vznemirja, če se tvoje rane ne zacelijo, če ti nenehni padci jemljejo pogum in se ti zdi, da si izgubil upanje, ne boj se. Bog pozna tvoje slabosti in je večji od tvojih grehov. Samo eno stvar te prosi, da svojo krhkost, bedo, ne zadržuješ v sebi, ampak jih prineseš in postaviš pred Njega in da bodo vzroki za potrtost postali priložnost za vstajenje. Ne boj se! Gospod želi, da mu damo svoje grehe. Na misel mi prihaja pripoved o tistem menihu v puščavi, ki je Bogu dal vse, vse in je živel življenje v postu, pokori in molitvi. Gospod pa je hotel od njega še več. »Gospod, vse sem ti dal«, je rekel menih: »Kaj še manjka?« »Svoje grehe mi daj.« To od nas Gospod zahteva. Ne bojte se!

Devica Marija nas pri tem spremlja. Tudi ona je položila svoje vznemirjenje Bogu. Predlagal ji je namreč nekaj nepojmljivega, kar je šlo onkraj njenih moči in sama tega ne bi zmogla, saj bi bilo preveč težav z Mojzesovo postavo, z Jožefom, z osebami njenega kraja in njega ljudstva.

Toda Marija ne ugovarja. Zadostuje ta ne boj se, zadostuje ji Božje zagotovilo. Stisne se k Njemu, kakor hočemo storiti mi nocoj. Saj pogosto delamo ravno nasprotno. Začenjamo pri naših gotovostih in samo, ko jih izgubimo, gremo k Bogu. Marija pa nas nasprotno uči, naj začnemo pri Bogu, v zaupanju, da bo vse ostalo dano (prim. Mt 6,33). Vabi nas, naj gremo k izviru, h Gospodu, kar je popolno zdravilo proti strahu in zlu življenja. Na to spominja lep stavek, ki je na eni od spovednic tukaj v Vatikanu in se obrača na Boga s temi besedami: »Oddaljiti se od tebe, pomeni pasti, vrniti se k tebi, pomeni vstati, ostati v tebi, pomeni obstajati« (prim. sv. Avguštin, Soliloquium I,3).

Te dni novice in podobe o smrti nenehoma vstopajo v naše domove, medtem ko bombe uničujejo domove številnih naših nemočnih ukrajinskih bratov in sester. Kruta vojna, ki je vrgla ob tla številne in povzroča trpljenje vseh, zbuja v vsakem strah in tesnobo. V sebi opažamo občutje nemoči in neprimernosti. Potrebo imamo, da bi zaslišali: »ne boj se«. Toda ne zadostujejo človeška zagotovila, potrebna je Božja navzočnost, gotovost Božjega odpuščanja, ki edino izbriše zlo, odstrani zagrenjenost, povrne mir v srce. Vrnimo se k Bogu, k njegovemu odpuščanju.

Angel tretjič spregovori. Sedaj Mariji reče: »Sveti Duh bo prišel nadte« (Lk 1,35). Poglejte, kako Bog posreduje v zgodovini. Podari samega Svetega Duha. Kajti za to, kar nekaj velja, ne zadostujejo naše moči. Mi sami ne bomo uspeli razrešiti protislovja zgodovine, celo tista v našem srcu. Potrebujemo modro in blago Božjo moč, ki je Sveti Duh. Ta Duh nam da harmonijo, ker On je harmonija. Potrebujemo Duha ljubezni, da ugasne sovraštvo, razkadi zagrenjenost, pogasi pohlep, nas potegne iz ravnodušnosti. Božjo ljubezen potrebujemo, ker je naša ljubezen negotova in nezadostna. Gospoda prosimo za toliko stvari, vendar ga pogosto pozabimo vprašati, kaj je najpomembnejše in kaj nam želi dati: Svetega Duha, moč, da lahko ljubimo. Kaj bomo pravzaprav brez ljubezni ponudili svetu? Nekdo je rekel, da je kristjan brez ljubezni kot igla, ki ne šiva: piči, rani, če pa ne šiva, če ne tke, če ne združuje, je neuporabna. Upal si bom reči: ni kristjan. Za to je treba iz Božjega odpuščanja črpati moč ljubezni, zajemati od istega Duha, ki se je spustil na Marijo.

Kajti, če želimo, da se svet spremeni, se mora najprej spremeniti naše srce. Da bi to naredili, danes dopustimo, da nas Marija prime za roko. Pogledamo v njeno Brezmadežno Srce, kjer je Bog počival, v edinem srcu človeškega bitja, ki je bilo brez senc. Ona je »polna milosti« (v. 28) in zato brez greha. V njej ni sledu zla, zato je z njo Bog lahko začel novo zgodovino zveličanja in miru. Tam se je zgodovina obrnila. Bog je spremenil zgodovino, ko je potrkal na Marijino srce.

In danes tudi mi, prenovljeni z Božjim odpuščanjem, trkamo na to Srce. Povezan s škofi in verniki vsega sveta želim slovesno prinesti Marijinemu brezmadežnemu Srcu vse, kar živimo, ji obnoviti posvetitev Cerkve in vsega človeštva in še zlasti posvetiti njej ukrajinsko ljudstvo in rusko ljudstvo, ki jo s sinovsko naklonjenostjo častijo kot Mater. Ne gre za čarobno formulo, ampak za duhovno dejanje. To je dejanje popolnega zaupanja otrok, ki se v stiski te krute in nesmiselne vojne, ki grozi svetu, zatečejo k Materi, kot otroci, ko so prestrašeni in gredo jokajoč do mame in iščejo zaščito. Zatecimo se k Materi in v njeno Srce položimo strah in bolečino ter se ji izročimo. V to čisto, neomadeževano Srce, kjer se odseva Bog, polagamo dragocene dobrine bratstva in miru, vse, kar imamo in smo, da nas bo ona, Mati, ki nam jo je dal Gospod, varovala in ohranjala.

Iz Marijinih ust je prišel najlepši stavek, ki ga je angel lahko ponesel k Bogu: »Zgôdi se mi po tvoji besedi!« (v. 38). To Marijino sprejemanje ni pasivno ali vdano, ampak živa želja sprejemanja Boga, ki ima »načrte za mir in ne za nesrečo« (Jr 29,11). To je najtesnejše sodelovanje pri načrtu za mir na svetu. Posvetimo se Mariji, da vstopimo v ta načrt, da se damo popolnoma na razpolago Božjim načrtom. Mati Božja se je, potem ko je rekla da, odpravila na dolgo pot navkreber proti hriboviti pokrajini, da bi obiskala svojo nosečo sestrično (prim. 1,39). V naglici je šla. Všeč mi je pomisliti na Marijo v naglici. Marija vedno pohiti, da nam pomaga in nas varuje. S svojo roko naj prime našo pot in jo vodi po strmih ter napornih poteh bratstva in dialoga, po poti miru.

Vir: Vatikan News

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (Križev pot Puštal)

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

ZAHVALA

• ZAHVALA za zbiranje za lačne otroke: Otroci, ki hodite k verouku, ste v akciji otroci za otroke zbrali 403 € za lačne otroke v misijonskih deželah. Bog vam povrni.
• ZAHVALA: Za družino Marka Brnadića (brat od našega mežnarja Pejota Brnadića) iz Alibegovićev v Bosni, ki se je ponesrečil, smo v župniji zbrali 1667 eur. V to vsoto so všteti tudi darovi, ki ste jih dali osebno Pejotu. Zbrana sredstva sva s Pejotom že nakazala v Bosno. Marko se s svojo družino iskreno zahvaljuje za vašo pomoč. Bog vam povrni.

VABIMO VAS

• ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA ZA SKAVTSKO HIŠO: Še danes lahko prinesete papir za skavtsko hišo. Kontejner je pred samostanom.

• MOLITEV KRIŽEVEGA POTA V POSTU v pripravi na veliko noč v Štepanji vasi vabimo k molitvi križevega pota:
– v Štepanji vasi bo križev pot ob petkih ob 18.30 in ob nedeljah ob 18.30.
– v Bizoviku bo križev pot ob četrtkih ob 17.30 in ob nedeljah ob 9.00.
– veroučenci bodo letos križev pot molili v okviru veroučnih srečanj.

• POSTNI GOVORI: Ob 60 letnici župnije bomo imeli vse postne nedelje pri mašah ob 19.00 zvečer postne govore. Pol ure pred mašo bo križev pot. Postni govore bodo imeli:

  1. postna nedelja, 6. 3., molitvene skupine, br. Jaro Kneževič
    iz Kančevcev
  2. postna nedelja, 13. 3., pevci iz vseh zborov, br. Stane Bešter
    iz Kančevcev
  3. postna nedelja, 20. 3., po maši molitev za ozdravljenje in osvoboditev, člani Karitas, predvidoma frančiškan p. Peter Vrabec iz Novega mesta
  4. postna nedelja, 27. 3., mladi, skavti, br. Miro Pavšek iz Vipavskega Križa
  5. postna nedelja, 3. 4., člani ŽPS, Marko Čižman, župnik v Podutiku
  6. cvetna nedelja, 10. 4. rožni venec po maši pasijon

• POSTNA POSTAVA: Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.

Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 2. marca) in na veliki petek (letos 15. aprila). Ta dva dneva se enkrat do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta starosti.

Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega.

Zdržek mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta starosti. Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb…), post in zdržek odpadeta. Za duhovnike, redovnike in redovnice, ki se hranijo doma, ne velja olajšava za petke zunaj postnega časa.

ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. Denarno pomoč za Marijine sestre, ki delujejo v Ukrajini, lahko nakažete preko misijonske pisarne na njihov transakcijski račun: Vse informacije dobite v dopoldanskem času na Misijonsko središče: 01/300 59 50 missio@rkc.si. V Ukrajini delujejo tri slovenske Marijine sestre: Meško Marta, Peterlin Barbara, Sterle Jožica. Vse sestre so se sedaj iz Kijeva umaknile v njihov samostan v Zakrpatje. V kraju, kjer živijo, trenutno potekajo priprave na sprejem beguncev.

MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:

  • Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
  • Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
  • Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas Ljubljana, Slovenčeva 19, 1000 Ljubljana (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.

KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:

  • suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
  • higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice,
  • voda v plastenkah,
  • oblačila za otroke, bombažna posteljnina, novo spodnje perilo in nogavice, spalne vreče.

VABIMO VAS, DA MOLITE ZA MIR V UKRAJINI

Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!

Gospod, Knez miru, ko spremljamo novice o vojni, molimo in se darujemo za mir med ljudmi. Prosimo te, da prevlada logika ljubezni in solidarnosti nad logiko geopolitične prevlade v svetu. Prosimo za spremembo v srcih in razumu tistih, ki odločajo o vojni in miru, da zavzamejo držo dialoga in miroljubnega reševanja nesporazumov.

Vsi ljudje smo Tvoji otroci in tvoji otroci so sedaj na obeh straneh vojnih linij. Vsi trpijo zaradi vojne, najbolj pa družine na obeh straneh, ki bodo pretrpele izgubo bratov in sester, očetov in mater, mož in žena, otrok, domov, sosesk in mirnega sobivanja.

Zato Ti, Gospod, Gospodar miru in ljubezni odpri oči vsem, predvsem pa odgovornim za vojno, da bodo spoznali svoje napačne poti in da bo prevladal mir. Naj vsi spoznajo, da imamo samo en skupni dom in da je
veliko več stvari, ki nas povezujejo kot delijo.

Prosimo Te, Ljubezen sama, naj dobri ljudje ne pogledajo vstran in da se ves svet zedini v prizadevanju za mir v Ukrajini in vsepovsod po svetu, kjer ljudje trpijo zaradi vojn in nasilja, tudi v pozabljenih vojnah daleč vstran od naših oči. V tej težki uri, Gospod, usliši našo molitev, ker ti si Ljubezen in kralj miru. AMEN.«

PAPEŽ: SPREMLJAJMO UKRAJINSKO LJUDSTVO, KI TRPI ZARADI BOMBARDIRANJA

Med splošno avdienco na današnjo pepelnično sredo, 2. marca 2022, ko smo povabljeni k postu in molitvi za mir v Ukrajini, je papež Frančišek ponovno povabil, naj prosimo Gospoda za dar miru. Med pozdravi poljsko govorečih vernikov je spomnil, da je Poljska prva podprla Ukrajino, ko je odprla meje, srca in vrata svojih domov za Ukrajince, ki bežijo pred vojno.

Andreja Červek – Vatikan

Molitev je rodovitna brazda, v katero sejemo duha miru tudi sredi vojnih grozot. Besede papeža Frančiška po katehezi so bile namenjene prebivalcem Ukrajine, ki trpijo, bežijo in umirajo sredi ulic, ki jih bombe in strah spreminjajo v prah. Današnja pepelnična sreda je enoglasna molitev za konec vojne, ki se prepleta s konkretno pomočjo beguncem.

Sveti oče je Poljakom takole dejal: »Vi ste prvi podprli Ukrajino, ko ste odprli svoje meje, srca in vrata svojih domov Ukrajincem, ki bežijo pred vojno. Velikodušno jim ponujate vse potrebno, da bi lahko živeli dostojno, kljub dramatičnosti tega trenutka.«

Izrazil je svojo globoko hvaležnost ter spomnil na frančiškanskega brata, ki je med splošno avdienco sicer bral besedila v poljščini, a je Ukrajinec. Kot je povedal papež, se njegovi starši v tem trenutku nahajajo v podzemnih zakloniščih v kraju blizu Kijeva, da bi se zavarovali pred bombami. Ta pater pa »je tukaj z nami« in »še naprej opravlja svoje dolžnosti«, kot je dejal sveti oče. »Ko spremljamo njega, spremljamo vse ljudstvo, ki trpi zaradi bombardiranja, njegove ostarele starše in mnoge ostarele osebe, ki so v podzemlju, da bi se zavarovali. V srcih nosimo spomin na te ljudi.«

Sicer pa je papež pozval k molitvi za mir v Ukrajini tudi med pozdravi v ostalih jezikih. »Naša molitev in post naj sta prošnja za mir v Ukrajini,« je dejal francosko govorečim vernikom ter izpostavil, da »se mir na svetu vedno začne z našim osebnim spreobrnjenjem in hojo za Kristusom«. Nemškim romarjem pa je zaželel, da bi postni čas, ki ga začenjamo z molitvijo in postom za mir v Ukrajini, »vse pripeljal do veselja velike noči s srcem, ki je očiščeno in prenovljeno z milostjo Svetega Duha«. »Začnimo ta postni čas v duhu spokornosti in molitve ter kličimo Božje usmiljenje nad nas ter mir za ves svet,« je dodal. Tudi portugalske vernike je povabil h goreči prošnji za »dar miru«.
Vir: VaticanNews

SPOROČILO SVETEGA OČETA ZA POST 2022: UGODEN ČAS ZA SEJANJE DOBREGA ZARADI ŽETVE

Letošnje sporočilo svetega očeta Frančiška za postni čas je uglašeno na temo odlomka iz pisma sv. Pavla Galačanom: »Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. Dokler torej še utegnemo, delajmo dobro vsem« (Gal 6,9-10a).
»Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. Dokler torej še utegnemo, delajmo dobro vsem« (Gal 6,9-10a)
Dragi bratje in sestre, post je ugoden čas za osebno in skupnostno spreobrnjenje, ki nas vodi do velike noči umrlega in vstalega Jezusa Kristusa. Za postno pot 2022 bo dobro, če bomo premišljevali ob spodbudi sv. Pavla Galačanom: »Ne naveličajmo se delati dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. Dokler torej še utegnemo (kairós), delajmo dobro vsem« (Gal 6,9-10a).

1. SETEV IN ŽETEV

V tem odlomku apostol opozori na Jezusu tako ljubo podobo o setvi in žetvi (prim. Mt 13). Sv. Pavel nam govori o chairós-u; ugodnem času za sejanje dobrega zaradi žetve. Kaj je za nas ta ugoden čas? Vsekakor je to post, vendar je to tudi vse zemeljsko bivanje, katerega podoba je na neki način post.[1] V našem življenju prevečkrat prevladujejo pohlep in oholost, želja po imetju, kopičenju in trošenju, kakor kaže neumnež v evangeljski priliki, ki je mislil, da je njegovo življenje varno in srečno zaradi velike žetve, ki jo je spravil v svoje žitnice (prim. Lk 12,16-21). Post nas vabi k spreobrnjenju, k spremembi miselnosti, da bi življenje svoje resnice in lepote ne imelo toliko v imetju kot v dajanju, ne toliko v kopičenju kot v sejanju dobrega in v medsebojni podelitvi.

Prvi poljedelec je Bog sam, ki velikodušno »še naprej seje med človeštvom semena dobrega« (okrožnica Vsi smo bratje, 54). V postu smo poklicani, da odgovorimo na Božji dar, tako da sprejmemo njegovo Besedo, ki je »živa in dejavna« (Heb 4,12). Vztrajno poslušanje Božje Besede dozori pripravljeno poslušnost njegovemu delovanju (prim. Jak 1,21), ki daje rodovitnost našemu življenju. Če nas že to razveseli, koliko večji je šele klic, naj bomo »Božji sodelavci« (1 Kor 3,9), ko dobro izrabimo sedanji čas (prim. Ef 5,16) in tudi mi sejemo z dobrimi deli. Klica k sejanju dobrega ne smemo gledati kot breme ampak kot milost, s katero nas Stvarnik hoče dejavno združiti s svojo rodovitno velikodušnostjo.

In žetev? Mar ni vsa setev zaradi letine? Vsekakor. Tesno povezavo med setvijo in žetvijo potrjuje že sam sv. Pavel, ki pravi: »Kdor varčno seje, bo tudi varčno žel, kdor pa obilno seje, bo tudi obilno žel« (2 Kor 9,6). Za kakšno letino pa gre? Prvi sad posejanega dobrega imamo sami v sebi in v naših vsakdanjih odnosih, tudi v najmanjših dejanjih dobrote. V Bogu ni izgubljeno nobeno, še tako majhno dejanje ljubezni in noben »velikodušen trud« (prim. apostolska spodbuda Veselje evangelija, 279). Kot se drevo pozna po sadovih (prim. Mt 7,16.20), tako je življenje, ki je polno dobrih del, svetlo (prim. Mt 5,14-16) in prinaša Kristusov vonj v svet (prim. 2 Kor 2,15). Služenje Bogu, ki je osvobojeno greha, zori sadove posvečenja za zveličanje vseh (prim. Rim 6,22).

V resnici nam je dano videti samo majhen del sadu tega, ker sejemo, saj po evangeljskem pregovoru »eden seje, drugi žanje« (Jn 4,37). Ravno s sejanjem v dobro drugih sodelujemo pri Božji velikodušnosti: »Zelo plemenito je, če nam uspe sprožiti procese, katerih sadove bodo pobirali drugi, v upanju na skrito moč dobrega, ki se seje« (okrožnica Vsi smo bratje, 196). Sejanje dobrega za druge nas osvobaja ozke logike osebne koristi ter daje našim dejanjem navdahnjenost zastonjskosti ter nas vključuje v čudovito obzorje dobrohotnih Božjih načrtov.

Božja Beseda še bolj razširi in dvigne naš pogled: oznanja nam, da je najbolj resnična žetev eshatološka žetev, žetev poslednjega dne, dne brez sončnega zahoda. Dopolnjeni sad našega življenja in naših dejanj je »sad za večno življenje« (Jn 4,36), ki bo naš »zaklad v nebesih« (Lk 12,33; 18,22). Sam Jezus uporablja podobo semena, ki umre v zemlji in obrodi sad, da izrazi skrivnost svoje smrti in vstajenja (prim. Jn 12,24). Sv. Pavel pa jo ponovi, da spregovori o vstajenju našega telesa: »Seje se v propadljivosti, obuja pa v nepropadljivosti. Kar se seje v nečasti, vstaja v veličastvu. Kar se seje v slabosti, vstaja v moči. Seje se duševno telo, vstaja duhovno telo« (1 Kor 15,42-44). To upanje je velika luč, ki jo vstali Kristus prinaša na svet: » Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni. Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali« (1 Kor 15,19-20), da bi bili tisti, ki so z njim globoko združeni v ljubezni »v podobnosti njegove smrti« (Rim 6,5), z njim združeni tudi v njegovem vstajenju za večno življenje (prim. Jn 5,29): »Takrat bodo pravični svetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta« (Mt 13,43).

2. »NE NAVELIČAJMO SE, KO DELAMO DOBRO«

Kristusovo vstajenje oživlja zemeljske upe z »velikim upanjem« na večno življenje in vnaša seme odrešenja že v sedanji čas (prim. Benedikt XVI., okrožnica Rešeni v upanju, 3; 7). Ob bridkem razočaranju zaradi tolikih porušenih sanj, ob zaskrbljenosti zaradi izzivov, ki grozijo, ob malodušju zaradi revščine naših sredstev smo v skušnjavi, da bi se zaprli v svoj individualistični egoizem in se zatekli v brezbrižnost do trpljenja drugih. Dejansko so tudi najboljši viri omejeni: »Mladeniči omagujejo in pešajo, mladci se spotikajo in padajo« (Iz 40,30). Toda Bog »Omagujočemu daje moč, onemoglemu povečuje vzdržljivost. […] tisti pa, ki zaupajo v Gospoda, obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli, tekajo, pa ne opešajo, hodijo, pa ne omagajo« (Iz 40,29.31). Postni čas nas kliče, naj svojo vero in upanje položimo v Gospoda (prim. 1 Pt 1,21), saj bomo lahko samo s pogledom, uprtim v vstalega Jezusa Kristusa (prim. Heb 12,2) mogli sprejeti apostolovo spodbudo: »Ne naveličajmo se, ko delamo dobro« (Gal 6,9).

Ne naveličajmo se moliti. Jezus je učil, da je treba »vedno moliti in se ne naveličati« (Lk 18,1). Moliti moramo, ker potrebujemo Boga. Nevarna utvara je, da zadoščamo sami sebi. Če smo v pandemiji neposredno spoznali svojo osebno in družbeno krhkost, naj nam ta post omogoči, da bomo doživeli tolažbo vere v Boga, brez katere ne moremo imeti trdnosti (prim. Iz 7,9). Nihče se ne reši sam, ker smo vsi v istem čolnu sredi viharjev zgodovine;[2] predvsem pa se nihče ne reši brez Boga, saj samo velikonočna skrivnost Jezusa Kristusa daje zmago nad temnimi vodami smrti. Vera nas ne oprosti življenjskih stisk, nam pa omogoči, da gremo preko njih združeni z Bogom v Kristusu v velikem upanju, ki ne razočara in katerega poroštvo je ljubezen, ki jo je Bog izlil v naša srca po Svetem Duhu (prim. Rim 5,1-5).

Ne naveličajmo se ruvati zla iz svojega življenja. Telesni post, h kateremu nas kliče post, naj okrepi našega duha za boj proti grehu. Ne naveličajmo se prositi za odpuščanje v zakramentu pokore in sprave, saj vemo, da se Bog nikoli ne naveliča odpuščati.[3] Ne naveličajmo se boriti proti poželenju, proti tisti slabosti, ki sili k sebičnosti in k vsakemu zlu, in je v teku stoletij našla različne poti, po katerih je človeka pahnila v greh (prim. Vsi smo bratje, 166). Ena od teh poti je nevarnost zasvojenosti od digitalnih medijev, ki osiromaši človeške odnose. Post je ugoden čas, da se upremo tem pastem in namesto tega gojimo celovitejšo človeško komunikacijo (prim. prav tam, 43), ki jo sestavljajo »resnična srečanja« (prav tam, 50), iz oči v oči.

Ne naveličajmo se delati dobro v dejavni ljubezni do bližnjega. V tem postu delimo miloščino z veseljem (prim. 2 Kor 9,7). Bog, »ki sejalcu priskrbi seme in kruh za živež« (2 Kor 9,10), poskrbi za vsakega izmed nas ne le, da bi imeli hrano, ampak tudi da bi mogli biti velikodušni v dobrih delih do drugih. Če je res, da je vse naše življenje čas za sejanje dobrega, na poseben način izkoristimo ta postni čas, da bomo poskrbeli za tiste, ki so nam blizu, da se približamo tistim bratom in sestram, ki so ranjeni na poti življenja (Prim. Lk 25-37). Post je ugoden čas za iskanje in ne za izogibanje tistim, ki potrebujejo pomoč; da pokličemo in ne da se ne menimo za tiste, ki si želijo lepo besedo in da jih nekdo posluša; da obiskujemo in ne da zapuščamo tiste, ki trpi v osamljenosti. Uresničujmo poziv k delanju dobrega vsem, vzemimo si čas za ljubezen do najmanjših in nezaščitenih, do zapuščenih in prezrtih, do diskriminiranih in odrinjenih (prim. okrožnica Fratelli tutti (Vsi bratje), 193).

3. »ČE SE NE UTRTUDIMO, BOMO OB SVOJEM ČASU ŽELI«

Post nas spominja, da »blaginje, pa tudi ljubezni, pravičnosti in vzajemnosti ne dosežemo enkrat za vselej; zanje se moramo boriti iz dneva v dan« (prav tam, 11). Prosimo torej Boga za potrpežljivo stanovitnost poljedelca (prim. Jak 5,7), da se ne bomo utrudili pri delanju dobrega, korak za korakom. Kdor pade, naj stegne roko k Očetu, ki nas vedno dvigne. Kdor je izgubljen, prevaran od zapeljevanja hudobca, naj ne odlaša z vrnitvijo k Njemu, »ki je velik v odpuščanju« (Iz 55,7). V tem času spreobrnjenja, v katerem najdemo oporo v Božji milosti in v občestvu Cerkve, se ne naveličajmo sejati dobro. Post pripravlja tla, molitev namaka, ljubezen daje rodovitnost. V veri imamo zagotovilo, da »če se ne utrdimo, bomo ob svojem času želi« in da bomo z darom vztrajnosti dosegli obljubljene darove (prim. Heb 10,36) za odrešenje sebe in drugih (prim. 1 Tim 4,16). Ko živimo bratsko ljubezen do vseh, smo združeni s Kristusom, ki je dal svoje življenje za nas (prim. 2 Kor 5,14-15), in vnaprej okušamo veselje nebeškega kraljestva, ko bo Bog »vse v vsem« (1 Kor 15,28).

Naj nam Devica Marija, iz katerega naročja je vzbrstel Odrešenik in ki je »vse shranila in premišljevala v svojem srcu« (Lk 2,19), pridobi dar potrpežljivosti in naj nam bo blizu s svojo materinsko prisotnostjo, da bo ta čas spreobrnjenja obrodil sadove večnega odrešenja.

Vir: VaticanNews

br. Matej Štravs

Foto: Jimmy Vallejo S., Carhopic (Križani), Bernardo Valle, Cathopic (moža z rožnim vencem)

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

VABIMO VAS NA DOGODKE OB 60. LETNICI ŽUPNIJE

• DAN MOLITVE IN POSTA ZA MIR V UKRAJINI BO TUDI V NAŠI ŽUPNIJI NA PEPELNICO TO SREDO. Po jutranji sveti maši ob 8.45 bomo v župnijski cerkvi izpostavili Najsvetejše, ki bo izpostavljeno do večerne svete maše ob 19. uri. Vabljeni k molitvi za mir. V Kijevu so delovale tudi tri slovenske Marijine sestre, ki pa so se že srečno umaknile v Zapkrpatje.

Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!

• POSTNI ČAS 2022 – PEPELNICA: Postni čas se začne na pepelnico 2. marca. Maše na ta dan so: v Štepanji vasi ob 8.00 in ob 19.00, v Bizoviku ob 18.00. Pri vseh mašah je tudi obred pepeljenja. Lepo vabljeni.

• MOLITEV KRIŽEVEGA POTA V POSTU v pripravi na veliko noč v Štepanji vasi vabimo k molitvi križevega pota:

  • v Štepanji vasi bo križev pot ob petkih ob 18.30 in ob nedeljah ob 18.30.
  • v Bizoviku bo križev pot ob četrtkih ob 17.30 in ob nedeljah ob 9.00.
  • veroučenci bodo letos križev pot molili v okviru veroučnih srečanj.

• POSTNI GOVORI: Tudi letos bomo imeli v župniji vse postne nedelje pri mašah ob 19.00 zvečer postne govore.
Postni govore bodo imeli:
• prva postna nedelja 6. marec ob 19. uri: br. Jaro Knežević
• druga postna nedelja 13. marec ob 19. uri: br. Stane Bešter
Lepo vabljeni.

• ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA ZA SKAVTSKO HIŠO bo v soboto 5. in v nedeljo 6. marca. Kontejner bo stal na parkirišču pred cerkvijo.

• POMOČ DRUŽINI: Pred kratkim si je huje poškodoval nogo Marko Brnadić brat našega mežnarja, Pejota Brnadiča, ki živi v Bosni. Ker se je njegova družina znašla v stiski, se priporočamo, če lahko za njegovo družino darujete kakšen dar. Svoj dar lahko do te nedelje oddaste zadaj v nabiralnik, kjer piše za družino od brata Pejota Brnadiča ali ga izročite br. Mateju Štravsu. Bog vam povrni.

• DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA: Kdor želi, se lahko še to sredo ob 20. uri v dvorani župnijskega doma pridruži delavnicam molitve in življenja. Srečanja, ki jih vodita br. Primož Kovač in Barbara Sosič bodo potekala vsako sredo do konca maja. Več o DMŽ si lahko preberete na: www.dmz.si.

• POSTNA POSTAVA: Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.

Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 2. marca) in na veliki petek (letos 15. aprila). Ta dva dneva se enkrat do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta starosti.

Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega.

Zdržek mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta starosti. Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb…), post in zdržek odpadeta. Za duhovnike, redovnike in redovnice, ki se hranijo doma, ne velja olajšava za petke zunaj postnega časa.

SPOROČILO SVETEGA OČETA ZA POST 2022: UGODEN ČAS ZA SEJANJE DOBREGA ZARADI ŽETVE

Letošnje sporočilo svetega očeta Frančiška za postni čas je uglašeno na temo odlomka iz pisma sv. Pavla Galačanom: »Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. Dokler torej še utegnemo, delajmo dobro vsem« (Gal 6,9-10a).

»Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. Dokler torej še utegnemo, delajmo dobro vsem« (Gal 6,9-10a)

Dragi bratje in sestre, post je ugoden čas za osebno in skupnostno spreobrnjenje, ki nas vodi do velike noči umrlega in vstalega Jezusa Kristusa. Za postno pot 2022 bo dobro, če bomo premišljevali ob spodbudi sv. Pavla Galačanom: »Ne naveličajmo se delati dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. Dokler torej še utegnemo (kairós), delajmo dobro vsem« (Gal 6,9-10a).

1. SETEV IN ŽETEV

V tem odlomku apostol opozori na Jezusu tako ljubo podobo o setvi in žetvi (prim. Mt 13). Sv. Pavel nam govori o chairós-u; ugodnem času za sejanje dobrega zaradi žetve. Kaj je za nas ta ugoden čas? Vsekakor je to post, vendar je to tudi vse zemeljsko bivanje, katerega podoba je na neki način post.[1] V našem življenju prevečkrat prevladujejo pohlep in oholost, želja po imetju, kopičenju in trošenju, kakor kaže neumnež v evangeljski priliki, ki je mislil, da je njegovo življenje varno in srečno zaradi velike žetve, ki jo je spravil v svoje žitnice (prim. Lk 12,16-21). Post nas vabi k spreobrnjenju, k spremembi miselnosti, da bi življenje svoje resnice in lepote ne imelo toliko v imetju kot v dajanju, ne toliko v kopičenju kot v sejanju dobrega in v medsebojni podelitvi.

Prvi poljedelec je Bog sam, ki velikodušno »še naprej seje med človeštvom semena dobrega« (okrožnica Vsi smo bratje, 54). V postu smo poklicani, da odgovorimo na Božji dar, tako da sprejmemo njegovo Besedo, ki je »živa in dejavna« (Heb 4,12). Vztrajno poslušanje Božje Besede dozori pripravljeno poslušnost njegovemu delovanju (prim. Jak 1,21), ki daje rodovitnost našemu življenju. Če nas že to razveseli, koliko večji je šele klic, naj bomo »Božji sodelavci« (1 Kor 3,9), ko dobro izrabimo sedanji čas (prim. Ef 5,16) in tudi mi sejemo z dobrimi deli. Klica k sejanju dobrega ne smemo gledati kot breme ampak kot milost, s katero nas Stvarnik hoče dejavno združiti s svojo rodovitno velikodušnostjo.

In žetev? Mar ni vsa setev zaradi letine? Vsekakor. Tesno povezavo med setvijo in žetvijo potrjuje že sam sv. Pavel, ki pravi: »Kdor varčno seje, bo tudi varčno žel, kdor pa obilno seje, bo tudi obilno žel« (2 Kor 9,6). Za kakšno letino pa gre? Prvi sad posejanega dobrega imamo sami v sebi in v naših vsakdanjih odnosih, tudi v najmanjših dejanjih dobrote. V Bogu ni izgubljeno nobeno, še tako majhno dejanje ljubezni in noben »velikodušen trud« (prim. apostolska spodbuda Veselje evangelija, 279). Kot se drevo pozna po sadovih (prim. Mt 7,16.20), tako je življenje, ki je polno dobrih del, svetlo (prim. Mt 5,14-16) in prinaša Kristusov vonj v svet (prim. 2 Kor 2,15). Služenje Bogu, ki je osvobojeno greha, zori sadove posvečenja za zveličanje vseh (prim. Rim 6,22).

V resnici nam je dano videti samo majhen del sadu tega, ker sejemo, saj po evangeljskem pregovoru »eden seje, drugi žanje« (Jn 4,37). Ravno s sejanjem v dobro drugih sodelujemo pri Božji velikodušnosti: »Zelo plemenito je, če nam uspe sprožiti procese, katerih sadove bodo pobirali drugi, v upanju na skrito moč dobrega, ki se seje« (okrožnica Vsi smo bratje, 196). Sejanje dobrega za druge nas osvobaja ozke logike osebne koristi ter daje našim dejanjem navdahnjenost zastonjskosti ter nas vključuje v čudovito obzorje dobrohotnih Božjih načrtov.

Božja Beseda še bolj razširi in dvigne naš pogled: oznanja nam, da je najbolj resnična žetev eshatološka žetev, žetev poslednjega dne, dne brez sončnega zahoda. Dopolnjeni sad našega življenja in naših dejanj je »sad za večno življenje« (Jn 4,36), ki bo naš »zaklad v nebesih« (Lk 12,33; 18,22). Sam Jezus uporablja podobo semena, ki umre v zemlji in obrodi sad, da izrazi skrivnost svoje smrti in vstajenja (prim. Jn 12,24). Sv. Pavel pa jo ponovi, da spregovori o vstajenju našega telesa: »Seje se v propadljivosti, obuja pa v nepropadljivosti. Kar se seje v nečasti, vstaja v veličastvu. Kar se seje v slabosti, vstaja v moči. Seje se duševno telo, vstaja duhovno telo« (1 Kor 15,42-44). To upanje je velika luč, ki jo vstali Kristus prinaša na svet: » Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni. Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali« (1 Kor 15,19-20), da bi bili tisti, ki so z njim globoko združeni v ljubezni »v podobnosti njegove smrti« (Rim 6,5), z njim združeni tudi v njegovem vstajenju za večno življenje (prim. Jn 5,29): »Takrat bodo pravični svetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta« (Mt 13,43).

2. »NE NAVELIČAJMO SE, KO DELAMO DOBRO«

Kristusovo vstajenje oživlja zemeljske upe z »velikim upanjem« na večno življenje in vnaša seme odrešenja že v sedanji čas (prim. Benedikt XVI., okrožnica Rešeni v upanju, 3; 7). Ob bridkem razočaranju zaradi tolikih porušenih sanj, ob zaskrbljenosti zaradi izzivov, ki grozijo, ob malodušju zaradi revščine naših sredstev smo v skušnjavi, da bi se zaprli v svoj individualistični egoizem in se zatekli v brezbrižnost do trpljenja drugih. Dejansko so tudi najboljši viri omejeni: »Mladeniči omagujejo in pešajo, mladci se spotikajo in padajo« (Iz 40,30). Toda Bog »Omagujočemu daje moč, onemoglemu povečuje vzdržljivost. […] tisti pa, ki zaupajo v Gospoda, obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli, tekajo, pa ne opešajo, hodijo, pa ne omagajo« (Iz 40,29.31). Postni čas nas kliče, naj svojo vero in upanje položimo v Gospoda (prim. 1 Pt 1,21), saj bomo lahko samo s pogledom, uprtim v vstalega Jezusa Kristusa (prim. Heb 12,2) mogli sprejeti apostolovo spodbudo: »Ne naveličajmo se, ko delamo dobro« (Gal 6,9).

Ne naveličajmo se moliti. Jezus je učil, da je treba »vedno moliti in se ne naveličati« (Lk 18,1). Moliti moramo, ker potrebujemo Boga. Nevarna utvara je, da zadoščamo sami sebi. Če smo v pandemiji neposredno spoznali svojo osebno in družbeno krhkost, naj nam ta post omogoči, da bomo doživeli tolažbo vere v Boga, brez katere ne moremo imeti trdnosti (prim. Iz 7,9). Nihče se ne reši sam, ker smo vsi v istem čolnu sredi viharjev zgodovine;[2] predvsem pa se nihče ne reši brez Boga, saj samo velikonočna skrivnost Jezusa Kristusa daje zmago nad temnimi vodami smrti. Vera nas ne oprosti življenjskih stisk, nam pa omogoči, da gremo preko njih združeni z Bogom v Kristusu v velikem upanju, ki ne razočara in katerega poroštvo je ljubezen, ki jo je Bog izlil v naša srca po Svetem Duhu (prim. Rim 5,1-5).

Ne naveličajmo se ruvati zla iz svojega življenja. Telesni post, h kateremu nas kliče post, naj okrepi našega duha za boj proti grehu. Ne naveličajmo se prositi za odpuščanje v zakramentu pokore in sprave, saj vemo, da se Bog nikoli ne naveliča odpuščati.[3] Ne naveličajmo se boriti proti poželenju, proti tisti slabosti, ki sili k sebičnosti in k vsakemu zlu, in je v teku stoletij našla različne poti, po katerih je človeka pahnila v greh (prim. Vsi smo bratje, 166). Ena od teh poti je nevarnost zasvojenosti od digitalnih medijev, ki osiromaši človeške odnose. Post je ugoden čas, da se upremo tem pastem in namesto tega gojimo celovitejšo človeško komunikacijo (prim. prav tam, 43), ki jo sestavljajo »resnična srečanja« (prav tam, 50), iz oči v oči.

Ne naveličajmo se delati dobro v dejavni ljubezni do bližnjega. V tem postu delimo miloščino z veseljem (prim. 2 Kor 9,7). Bog, »ki sejalcu priskrbi seme in kruh za živež« (2 Kor 9,10), poskrbi za vsakega izmed nas ne le, da bi imeli hrano, ampak tudi da bi mogli biti velikodušni v dobrih delih do drugih. Če je res, da je vse naše življenje čas za sejanje dobrega, na poseben način izkoristimo ta postni čas, da bomo poskrbeli za tiste, ki so nam blizu, da se približamo tistim bratom in sestram, ki so ranjeni na poti življenja (Prim. Lk 25-37). Post je ugoden čas za iskanje in ne za izogibanje tistim, ki potrebujejo pomoč; da pokličemo in ne da se ne menimo za tiste, ki si želijo lepo besedo in da jih nekdo posluša; da obiskujemo in ne da zapuščamo tiste, ki trpi v osamljenosti. Uresničujmo poziv k delanju dobrega vsem, vzemimo si čas za ljubezen do najmanjših in nezaščitenih, do zapuščenih in prezrtih, do diskriminiranih in odrinjenih (prim. okrožnica Fratelli tutti (Vsi bratje), 193).

3. »ČE SE NE UTRTUDIMO, BOMO OB SVOJEM ČASU ŽELI«

Post nas spominja, da »blaginje, pa tudi ljubezni, pravičnosti in vzajemnosti ne dosežemo enkrat za vselej; zanje se moramo boriti iz dneva v dan« (prav tam, 11). Prosimo torej Boga za potrpežljivo stanovitnost poljedelca (prim. Jak 5,7), da se ne bomo utrudili pri delanju dobrega, korak za korakom. Kdor pade, naj stegne roko k Očetu, ki nas vedno dvigne. Kdor je izgubljen, prevaran od zapeljevanja hudobca, naj ne odlaša z vrnitvijo k Njemu, »ki je velik v odpuščanju« (Iz 55,7). V tem času spreobrnjenja, v katerem najdemo oporo v Božji milosti in v občestvu Cerkve, se ne naveličajmo sejati dobro. Post pripravlja tla, molitev namaka, ljubezen daje rodovitnost. V veri imamo zagotovilo, da »če se ne utrdimo, bomo ob svojem času želi« in da bomo z darom vztrajnosti dosegli obljubljene darove (prim. Heb 10,36) za odrešenje sebe in drugih (prim. 1 Tim 4,16). Ko živimo bratsko ljubezen do vseh, smo združeni s Kristusom, ki je dal svoje življenje za nas (prim. 2 Kor 5,14-15), in vnaprej okušamo veselje nebeškega kraljestva, ko bo Bog »vse v vsem« (1 Kor 15,28).

Naj nam Devica Marija, iz katerega naročja je vzbrstel Odrešenik in ki je »vse shranila in premišljevala v svojem srcu« (Lk 2,19), pridobi dar potrpežljivosti in naj nam bo blizu s svojo materinsko prisotnostjo, da bo ta čas spreobrnjenja obrodil sadove večnega odrešenja.

Vir: VaticanNews

br. Matej Štravs

Foto: James Hills, Pixabay (Pečarska Laura, Kyiv) Jimmy Vallejo S., Carhopic (Križani)