Oznanila – 6. velikonočna nedelja

Nov urnik svetih maš (velja od ponedeljka 18.5. naprej)

SVETE MAŠE MED TEDNOM: Maše med tednom v Štepanji vasi bodo vsak dan ob 19. uri. Od torka do petka bo sveta maša tudi ob 8. uri. Po maši bo češčenje do 9. ure. V Bizoviku bo v maju med tednom maša ob torkih in četrtkih ob 19. uri.

SVETE MAŠE OB NEDELJAH: Po sedanjih navodilih je potrebno upoštevati, da se mora cerkev po vsaki maši najmanj pol ure zračiti. Zato bodo maše v Štepanji vasi ob 7.30, ob 9.00, ob 10.30 in ob 19.00.

Ob lepem vremenu bo sveta maša ob 9. uri na župnijskem travniku, ob slabem vremenu v cerkvi. V Bizoviku bo sveta maša ob 9.15 ob lepem vremenu pred cerkvijo, ob slabem vremenu v cerkvi. Kadar bodo maše v Štepanji vasi in v Bizoviku zunaj bo poskrbljeno, da bodo na razpolago stoli za tiste, ki težje stojite. Lahko si svoj stolček prinesete tudi od doma.

Kadar bo potrebno bo v Štepanji vasi in v Bizoviku tudi ozvočenje pred cerkvijo.

Po navodilih Cerkve bomo od jutri dalje zaključili z video prenosom svetih maš preko spletne strani.

Preko župnijske spletne strani boste lahko poslušali vse svete maše iz cerkve v Štepanji vasi (avdio prenos svete maše)

V četrtek je slovesni praznik Gospodovega vnebohoda. Maše so v Štepanji vasi ob 8.00 in 19.00, v Bizoviku ob 19.00.

Šmarnice za otroke in družine bodo še ves maj med tednom vsak dan ob 18.30 potekale preko župnijske spletne strani. Vabljeni k sodelovanju.

Preberite navodila za obnašanje pri maši

Spovedovanje

Bratje smo vam na razpolago za sveto spoved ali duhovne pogovore. Lahko se obrnete na vsakega osebno in se dogovorite za termin. Na razpolago za spoved smo vam tudi po vsaki sveti maši.

V Štepanji vasi bomo spovedovali pred in med svetimi mašami zunaj na desni strani cerkve (med božjim grobom in cerkvijo).

Ostalo

Godovi tedna

• Ponedeljek: sv. Feliks Kantališki
• Torek: sv. Krišpin
• Sreda: sv. Bernardin Sienski
• Četrtek: Vnebohod
• Petek: Marija Pomočnica kristjanov
• Prihodnja nedelja je 7. velikonočna, nedelja sredstev družbenega obveščanja, obhajamo god Marije Pomočnice kristjanov.

Prošnji dnevi so od jutri do Gospodovega vnebohoda. Molimo ne samo za blagoslov na polju, ampak tudi za blagoslov drugega človeškega dela, za odvrnitev naravnih nesreč, povodnji, vojske in drugih stisk. Lepo vabljeni k svetim mašam.

V tem tednu sta bili pokopani Anica Vlaj iz Zaloške 98 in Martina Lovše, Cesta v Šmartno 7a, ki je prej bivala na Ulici miru. Gospod daj jima večni mir in pokoj. In večna luč naj ji sveti. Naj počivata v miru. Amen.

Pohod in deklaracija ZA življenje

Organizacijski odbor za pripravo “Pohoda za življenje 2020 vabi k podpisu Deklaracije Za življenje. Z njo boste izrazili svojo podporo nerojenim otrokom ter njihovim materam v stiski. Nerojeni otroci ter njihove mame v stiski so najbolj ranljivi in najbolj nemočni med nami, zato potrebujejo vsakega izmed nas. Naj tudi z vašo pomočjo Slovenija postane bolj prijazna nerojenim otrokom in njihovim mamam v stiski.

Vabimo vse, ki imate sočutje do nerojenih otrok in njihovih mater v stiski, da čimprej podpišete Deklaracijo Za življenje. Prav tako vas prosimo, da to sporočilo posredujte sorodnikom, prijateljem in vsem, ki cenijo vrednoto življenja.

Deklaracijo ZA življenje še danes preko računalnika podpišete tukaj.

Deklaracija ZA življenje v tiskani obliki

Veliko ljudi ne uporablja računalnika, pametnega telefona ali tablice, pa bi zelo radi podpisali deklaracijo. V prilogi imate obrazec, ki ga natisnete in deklaracijo ponudite v podpis.

Podpisane obrazce pošljite čimprej na naslov: Pohod za življenje, p.p. 2056, 1001 Ljubljana.

Deklaracije ZA življenje

Slovenija se bliža 70. obletnici uzakonitve splava (to bo leta 2022). Spominjamo se več kot sedemsto tisoč otrok, ki so izgubili življenje v postopkih splava, ter njihovih ranjenih mater in očetov. Hudo nam je za izgubo generacij talentiranih deklet in fantov, ki niso mogli uresničiti svojih življenjskih priložnosti. Ob tem se zavedamo, da moramo posamezniki in družba imeti do njihovih mater, očetov, starih staršev, bratov in sester odnos najglobljega človeškega sočutja.

Ne moremo si več zatiskati oči in molčati. Nekaj je treba storiti, zato spodaj podpisani izjavljam:

1. Vsi rojeni in nerojeni otroci imajo enako človeško dostojanstvo in pravico do življenja, ne glede na spol, starost, telesne sposobnosti, zdravstveno stanje in materialni položaj staršev.
2. Pravica do življenja je temeljna pravica, ki jo ščiti slovenska ustava, ne da bi razlikovala rojene in nerojene otroke. Zavzemam se za zaščito človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.
3. Sočutna obravnava nosečih mater in vsestranska pomoč tistim v stiski mora postati ključna naloga zdravstvenih, svetovalnih in socialnih ustanov. Država mora podpirati civilno-družbene organizacije in skupine, ki predano pomagajo nosečim materam v stiski. Vzgojo za sočutno pomoč in podporo nosečim materam v stiski je potrebno vključiti v šolske programe na predmetni stopnji osnovne šole in v srednji šoli.
4. Splav odvzame življenje nedolžnemu otroku in pomeni hudo nesrečo za njegovo mamo, očeta in celotno družino.
5. Splav ruši splošen človeški čut za sočutje, solidarnost, svobodo in enakost, ki tvorijo zdravo in pravično družbo.
6. Prepričan/a sem, da je sočutje edini pravi način odnosa do mater in vseh, ki jih je splav prizadel ter žalujejo zaradi izgube nerojenega otroka. Zato jim moramo biti posamezniki in družba v oporo.
7. Slovenci smo majhen in ogrožen narod, a dovolj bogati, da lahko omogočimo življenje vsem približno štiri tisoč nerojenim otrokom, ki vsako leto umrejo v naročenih splavih po slovenskih bolnišnicah. V svetu poznajo številne rešitve za zaščito življenja nerojenih otrok.
8. Želim si takšne države in prizadeval/a si bom za Slovenijo, v kateri bodo vsi nerojeni otroci lahko zagledali svetlobo sveta, upihnili prvo svečko na rojstno-dnevni torti, itn. …

Tako bo Slovenija postala prijazna vsem državljanom in imela možnost dolgoročnega in uspešnega razvoja.

V času epidemije se še bolj zavedamo vrednosti vsakega človeškega življenja in se ga trudimo braniti in ohraniti. Prav bi bilo, da bi se v tem času povečalo tudi zavedanje o izgubljenih 4000 življenjih nerojenih otrok vsako leto ter o trpljenju njihovih mater in očetov v stiski, za katere kot država in družba naredimo veliko premalo. Naj čas epidemije prebudi v nas solidarnost in sočutje tudi do nerojenih otrok, ki so najbolj nemočni med nami.

Urša Cankar Soares, za Organizacijski odbor za pripravo “Pohoda za življenje 2020”

e-naslov: pohodzazivljenje@gmail.com

Izjava Slovenske karitas ob mednarodnem dnevu družin

Ob Mednarodnem dnevu družin Slovenska karitas izreka priznanje vsem staršem in drugim, ki se trudijo ustvariti varno in kakovostno življenje v družinskem okolju. Več kot 20.000 družinam, v katerih je preko 29.000 otrok, Karitas pomaga z materialno in finančno pomočjo, urejanjem stanovanjskih pogojev, pomočjo ob večjih nesrečah, ob bolezni in invalidnosti, s svetovanjem, s šolskimi potrebščinami, letovanji in različnimi dejavnostmi za otroke. V lanskem letu je vrednost tovrstne pomoči in programov presegla 4,5 mio EUR.

Ob vsem tem poudarjajo, da je poleg urejenega zdravstvenega, socialnega in šolskega sistema za družine ključna podpora države pri ohranjanju in razvijanju novih kvalitetnih delovnih mest. Iz izkušnje iz zadnje recesije bo to še posebej pomembno v prihodnjih mesecih in v času po epidemiji. Številne zaposlitve ne omogočajo zadostnega prihodka za dostojno življenje in ne predstavljajo stabilnosti za starše in otroke. Že več let Karitas tudi opozarja na neurejene pogoje za delo pri slabše plačanih poklicih in delih s stalnim povečevanjem izmenskega in nočnega dela, dela na poziv in kratkotrajnih negotovih zaposlitev. Slovenska karitas se pridružuje tudi zadnjim pozivom k ukinjanju nedeljskega dela v trgovinah in tam, kjer ni nujno potrebno. Vse te naštete obremenitve za družine, ki so že tako v materialnih stiskah ali na meji, povzročajo še dodatne zdravstvene težave zaradi neurejenega počitka, slabših pogojev za vzgojo in spremljanje otrok ter manj možnosti za skupno preživljanje prostega časa v družini, ki je nujno potrebno za normalne odnose.

Epidemija pokazala ranljivost družin, ki živijo na meji revščine

Ukrepi države na socialnem področju so ob epidemiji zagotovo učinkovito pomagali in v veliki meri ublažili in še blažijo stiske številnih družin. Kljub temu se je Karitas od začetka epidemije srečala s 5 do 10% (odvisno od območja) novih gospodinjstev, ki so prosila za pomoči zaradi različnih okoliščin. V absolutnih številkah je to skupaj več kot 3.900 oseb oziroma 2.070 gospodinjstev, ki so na novo zaprosila za pomoč. V celotno materialno in psihosocialno pomoč je bilo v času epidemije, v zadnjih dveh mesecih vključenih 55.200 oseb. Večina prejemnikov je pomoč prejemala tudi pred epidemijo. Karitas je razdelila 491 ton hrane in dodatno 120.000 EUR za pomoč pri plačilu položnic. V času epidemije so se najprej zmanjšale možnosti za samozaposlene ter možnosti za opravljanje priložnostnega in nadurnega dela za zaposlene, s katerim mnogi premagujejo revščino. Za tiste, ki so močno zadolženi za urejanje stanovanjskih pogojev, je velik problem tudi čakanje na delo. S problemi se soočajo tudi delavci iz drugih držav, ki so izgubili delo in imajo tukaj družine. Težave imajo družine z več otroki in enostarševske družine, kjer so pred epidemijo otroci bili deležni določene oskrbe v okviru šol in vrtce in je ta vsaj delno razbremenila njihovo življenje. Povečal se je tudi delež takih gospodinjstev, ki so pomoč potrebovale pred petimi in desetimi leti v času gospodarske krize.

Ob dnevu družin Caritas Europe opozarja na revščino v Evropi 

Ob dnevu družin Caritas Europe opozarja na revščino v Evropi, saj je v letu 2018 kar 23 milijonov otrok v EU odraščalo v revščini ali socialni izključenosti. Ta številka naj bi se v prihodnje znatno povečala, saj bo gospodarski šok pandemije v Evropi vplival na številne družine. Mnogi evropske ustanove že ocenjujejo, da bo vpliv sedanje pandemije na evropsko gospodarstvo lahko še večji kot vpliv recesije 2008–2009. Glede na položaj mnogih družin, je treba nemudoma sprejeti ukrepe za zagotovitev, da se nacionalna in finančna sredstva EU uporabijo za podporo otrokom in družinam v ogroženosti. Za to je nujno zagotoviti dostop do zdravstvenih in socialnih storitev za vse in posebno pozornost usmeriti na najbolj ranljive. EU in njene države članice bodo morale dolgoročno izvesti tudi več strukturnih ukrepov za zaščito otrok in njihovih družin.

Povezava do celotne izjave

Foto: Jake Peterson (dojenček), Jonathan Borba (družina), Unsplash, Aleš Čerin (angelček)