Urnik svetih maš je na tej povezavi.

VABIMO VAS

• MATERINSKI DAN: V petek, smo obhajali praznik Gospodovega oznanjenje devici Mariji. Na ta dan obhajamo tudi materinski dan. V naši župniji bomo materinski dan obhajali to nedeljo 27. marca pri mašah ob 9.15 in 10.30 v Štepanji vasi in ob 9.15 v Bizoviku. Lepo vabljen!

V naši župniji imamo molitveno uro za mir v Ukrajini vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi. Lepo vabljeni.

• Naš božji grob je v postnem času odprt ob nedeljah. Obiščite ga.

MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!

• MOLITEV KRIŽEVEGA POTA V POSTU v pripravi na veliko noč v Štepanji vasi vabimo k molitvi križevega pota:
– v Štepanji vasi bo križev pot ob petkih ob 18.30 in ob nedeljah ob 18.30.
– v Bizoviku bo križev pot ob četrtkih ob 17.30 in ob nedeljah ob 9.00.
– veroučenci bodo letos križev pot molili v okviru veroučnih srečanj.

• POSTNI GOVORI: Ob 60 letnici župnije bomo imeli vse postne nedelje pri mašah ob 19.00 zvečer postne govore. Pol ure pred mašo bo križev pot. Postni govore bodo imeli:

4. postna nedelja, 27. 3., križev pot molijo mladi, skavti, mašo z nagovorom ima br. Miro Pavšek iz Vipavskega Križa

5. postna nedelja, 3. 4., križev pot molijo člani ŽPS, mašo z nagovor ima Marko Čižman, župnik v Podutiku

• PASIJONSKA IGRA NA CVETNO NEDELJO: Tudi letos bodo mladi iz naše župnije pripravili pasijonsko igro, ki bo na cvetno nedeljo zvečer po maši ob 19. uri in na veliki torek po maši ob 19. uri. Lepo vabljeni.

• NADŠKOF STANISLAV ZORE BO IMEL MAŠO OB 32. LETNICI SLOVENSKIH SKAVTOV V ČETRTEK, 31. MARCA, OB 18.00 v Štepanji vasi. V primeru lepega vremena bo maša zunaj na travniku pred župnijsko cerkvijo, v primeru slabega vremena pa v cerkvi.

V četrtek 31. marca bo 32 let od kar je bila v stolnici v Ljubljani sveta maša ob ustanovitvi Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov in s tem skavtski rojstni dan. V spomin ta dan se vsako leto obhaja sveta maša, ki pa zadnji dve leti ni bila v živo. K tej sveti maši ste lepo vabljeni tudi ostali.

• OLJČNE VEJICE: Tudi letos boste lahko v obeh cerkvah, dobili oljčne vejice, ki bodo na razpolago že prihodnjo nedeljo 3. aprila.

17. RADIJSKI MISIJON NA RADIU OGNJIŠČE – HODIMO SKUPAJ OD NEDELJE 3. APRILA DO SOBOTE 9. APRILA

• Radijski misijon bo od 3. do 9. aprila 2022. S svojimi razmišljanji v osrednjih dnevnih govorih (ob 17.00) bodo sodelovali: nadškof Alojzij Cvikl, s. Rebeka Kenda, škof Andrej Saje, br. Miran Špelič, Tomaž Kete, Slavko Rebec in škof Maksimilijan Matjaž.

• V kratkih govorih, svetovalnici in pogovorih bodo sodelovali še drugi duhovniki, redovniki, redovnice in laiki.

• Vsak dan bosta misijonska govora ob 10.15 in 17.00. Ponovitev bo vsak večer med 22. in 24. uro.

• Posnetki bodo na voljo tudi v radijskem arhivu na spletni strani Radia Ognjišče.

• V času misijona bo od ponedeljka do sobote sveta maša ob 19.00. Vsak večer ob 20.00 bo pogovorni večer, v katerem bodo lahko sodelovali poslušalci.

• V času radijskega misijona je petek, 8. aprila, načrtovan kot SPOVEDNI DAN. Spovedni dan bo potekal tudi v naši župniji od 7.30 do 19.30.

Več o misijonu

ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. Denarno pomoč za Marijine sestre, ki delujejo v Ukrajini, lahko nakažete preko misijonske pisarne na njihov transakcijski račun: Vse informacije dobite v dopoldanskem času na Misijonsko središče: 01/300 59 50 missio@rkc.si. V Ukrajini delujejo tri slovenske Marijine sestre: Meško Marta, Peterlin Barbara, Sterle Jožica. Vse sestre so se sedaj iz Kijeva umaknile v njihov samostan v Zakrpatje. V kraju, kjer živijo, trenutno potekajo priprave na sprejem beguncev.

MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:

• Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
• Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
• Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.

KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:

• suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
• higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice,
• voda v plastenkah,
• oblačila se trenutno ne zbirajo več.

MOLITVE ZA VOLITVE

Vabljeni, da se pridružite molitveni pobudi Molitve za volitve. Več

NOVO VODSTVO SLOVENSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE

Slovenski škofje so na 129. redni seji Slovenske škofovske konference (SŠK), ki je potekala v Vrbju pri Žalcu v ponedeljek, 14. marca 2022, izvolili novo vodstvo SŠK.

Za predsednika SŠK je bil izvoljen novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, za podpredsednika je bil izvoljen murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf ter za člana Stalnega sveta SŠK celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. Novo vodstvo SŠK bo nastopilo petletni mandat 24. marca 2022.

Novoizvoljenemu vodstvu SŠK iskreno čestitamo in priporočamo v molitev.

Dr. Tadej Strehovec
Generalni tajnik SŠK

Vir: SŠK

Papež Frančišek: Če želimo, da se svet spremeni, se mora najprej spremeniti naše srce

»V evangeliju današnjega slovesnega praznika Angel Gabrijel trikrat povzame besedo in jo nameni Devici Mariji«. S temi besedami je papež Frančišek začel homilijo med spokornim bogoslužjem, ki so ga pred spovedovanjem in dejanjem posvetitve obhajali 25. marca, na praznik Oznanjenja v baziliki sv. Petra, med tradicionalno pobudo 24 ur za Gospoda. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Medtem ko jo pozdravlja, ji prvič reče: »Razveseli se, milosti polna, Gospod je s teboj!« (Lk 1,28). Razlog, zakaj se razveseliti, vzrok veselja je razkrit v le nekaj besedah: Gospod je s teboj. Brat, sestra, danes lahko slišiš te besede namenjene tebi, vsakemu od nas. Za svoje jih lahko vzameš vsakič, ko se približaš Božjemu odpuščanju, kajti tam ti Gospod pravi: »Jaz sem s teboj.« Preveč pogosto mislimo, da je spoved v tem, da naj gremo pred Boga s povešeno glavo. Predvsem pa nismo mi, ki se vračamo h Gospodu, ampak je On, ki nas pride obiskat, napolniti s svojo milostjo, razveseliti s svojim veseljem. Spovedati se, je dati Očetu veselje, da nas dvigne. V središču tega, kar bomo doživeli, niso naši grehi, so sicer tam, ampak niso ti v središču ampak Njegovo odpuščanje. Poskusimo si predstavljati, da bi bili središče zakramenta naši grehi, tedaj bi skoraj vse bilo odvisno od nas, našega kesanja, od naših prizadevanj. Toda ne, v središču je On, ki nas osvobodi in ponovno postavi na noge.

Povrnimo milosti prvenstvo in prosimo za dar razumevanja, da zakrament sprave ni samo naš korak k Bogu, temveč njegov objem, ki nas zajame, preseneti, gane. Gospod je, ki kakor v Nazaretu k Mariji, vstopi v našo hišo in prinese čudenje ter veselje, ki ju prej ni bilo. Če bomo v ospredje postavili Božji pogled, bomo ponovno vzljubili spoved. Potrebujemo jo, saj se vsak notranji prerod, vsak duhovni obrat, začne tukaj, pri Božjem odpuščanju. Ne zanemarjajmo zakramenta sprave, temveč ga ponovno odkrijmo kot zakrament veselja. Da, zakrament veselja, ko zlo, zaradi katerega nas je sram, postane priložnost za okušanje vročega Očetovega objema, blage Jezusove moči, ki nas ozdravlja, »materinske nežnosti« Svetega Duha. To je središče zakramenta spovedi.

Tako torej, dragi bratje in sestre, pojdimo naprej, da prejmemo odpuščanje. Vi, dragi bratje, ki podeljujete Božje odpuščanje, tisti, ki ponudite, kdor pristopi k zakramentu, veselje tega oznanila: »Razveseli se, Gospod je s teboj«. Nobene togosti, nobene ovire, nobene zadrege, ampak odprta vrata usmiljenja! Še posebej v zakramentu spovedi smo poklicani poosebljati Dobrega pastirja, ki vzame v naročje svoje ovce in jih ljubkuje, biti kanali milosti, ki prinašajo v izsušenosti srca živo vodo Očetovega usmiljenja. Če duhovnik nima te drže, nima teh občutij v svojem srcu, je bolje, da ne spoveduje.

Angel drugič spregovori Mariji, ko je vznemirjena zaradi pozdrava in ji reče: »Ne boj se« (v. 30). Prva beseda je »Gospod je s teboj« in druga je »Ne boj se«. V Svetem pismu, ko se Bog predstavi tistemu, ki ga sprejme, sta mu všeč ti dve besedi: ne boj se. Rekel ju je Abrahamu (prim. 1Mz 15,1), ju je ponovil Izaku (prim. 1Mz 26,4), Jakobu (prim. 1Mz 46,3) in tako naprej, vse do Jožefa (prim. Mt 1,20) in Marije. Na ta način nam daje jasno in tolažeče sporočilo. Vsakič, ko se življenje odpre Bogu, nas strah ne more več imeti za talca. Sestra, brat, če te tvoji grehi strašijo, če te tvoja preteklost vznemirja, če se tvoje rane ne zacelijo, če ti nenehni padci jemljejo pogum in se ti zdi, da si izgubil upanje, ne boj se. Bog pozna tvoje slabosti in je večji od tvojih grehov. Samo eno stvar te prosi, da svojo krhkost, bedo, ne zadržuješ v sebi, ampak jih prineseš in postaviš pred Njega in da bodo vzroki za potrtost postali priložnost za vstajenje. Ne boj se! Gospod želi, da mu damo svoje grehe. Na misel mi prihaja pripoved o tistem menihu v puščavi, ki je Bogu dal vse, vse in je živel življenje v postu, pokori in molitvi. Gospod pa je hotel od njega še več. »Gospod, vse sem ti dal«, je rekel menih: »Kaj še manjka?« »Svoje grehe mi daj.« To od nas Gospod zahteva. Ne bojte se!

Devica Marija nas pri tem spremlja. Tudi ona je položila svoje vznemirjenje Bogu. Predlagal ji je namreč nekaj nepojmljivega, kar je šlo onkraj njenih moči in sama tega ne bi zmogla, saj bi bilo preveč težav z Mojzesovo postavo, z Jožefom, z osebami njenega kraja in njega ljudstva.

Toda Marija ne ugovarja. Zadostuje ta ne boj se, zadostuje ji Božje zagotovilo. Stisne se k Njemu, kakor hočemo storiti mi nocoj. Saj pogosto delamo ravno nasprotno. Začenjamo pri naših gotovostih in samo, ko jih izgubimo, gremo k Bogu. Marija pa nas nasprotno uči, naj začnemo pri Bogu, v zaupanju, da bo vse ostalo dano (prim. Mt 6,33). Vabi nas, naj gremo k izviru, h Gospodu, kar je popolno zdravilo proti strahu in zlu življenja. Na to spominja lep stavek, ki je na eni od spovednic tukaj v Vatikanu in se obrača na Boga s temi besedami: »Oddaljiti se od tebe, pomeni pasti, vrniti se k tebi, pomeni vstati, ostati v tebi, pomeni obstajati« (prim. sv. Avguštin, Soliloquium I,3).

Te dni novice in podobe o smrti nenehoma vstopajo v naše domove, medtem ko bombe uničujejo domove številnih naših nemočnih ukrajinskih bratov in sester. Kruta vojna, ki je vrgla ob tla številne in povzroča trpljenje vseh, zbuja v vsakem strah in tesnobo. V sebi opažamo občutje nemoči in neprimernosti. Potrebo imamo, da bi zaslišali: »ne boj se«. Toda ne zadostujejo človeška zagotovila, potrebna je Božja navzočnost, gotovost Božjega odpuščanja, ki edino izbriše zlo, odstrani zagrenjenost, povrne mir v srce. Vrnimo se k Bogu, k njegovemu odpuščanju.

Angel tretjič spregovori. Sedaj Mariji reče: »Sveti Duh bo prišel nadte« (Lk 1,35). Poglejte, kako Bog posreduje v zgodovini. Podari samega Svetega Duha. Kajti za to, kar nekaj velja, ne zadostujejo naše moči. Mi sami ne bomo uspeli razrešiti protislovja zgodovine, celo tista v našem srcu. Potrebujemo modro in blago Božjo moč, ki je Sveti Duh. Ta Duh nam da harmonijo, ker On je harmonija. Potrebujemo Duha ljubezni, da ugasne sovraštvo, razkadi zagrenjenost, pogasi pohlep, nas potegne iz ravnodušnosti. Božjo ljubezen potrebujemo, ker je naša ljubezen negotova in nezadostna. Gospoda prosimo za toliko stvari, vendar ga pogosto pozabimo vprašati, kaj je najpomembnejše in kaj nam želi dati: Svetega Duha, moč, da lahko ljubimo. Kaj bomo pravzaprav brez ljubezni ponudili svetu? Nekdo je rekel, da je kristjan brez ljubezni kot igla, ki ne šiva: piči, rani, če pa ne šiva, če ne tke, če ne združuje, je neuporabna. Upal si bom reči: ni kristjan. Za to je treba iz Božjega odpuščanja črpati moč ljubezni, zajemati od istega Duha, ki se je spustil na Marijo.

Kajti, če želimo, da se svet spremeni, se mora najprej spremeniti naše srce. Da bi to naredili, danes dopustimo, da nas Marija prime za roko. Pogledamo v njeno Brezmadežno Srce, kjer je Bog počival, v edinem srcu človeškega bitja, ki je bilo brez senc. Ona je »polna milosti« (v. 28) in zato brez greha. V njej ni sledu zla, zato je z njo Bog lahko začel novo zgodovino zveličanja in miru. Tam se je zgodovina obrnila. Bog je spremenil zgodovino, ko je potrkal na Marijino srce.

In danes tudi mi, prenovljeni z Božjim odpuščanjem, trkamo na to Srce. Povezan s škofi in verniki vsega sveta želim slovesno prinesti Marijinemu brezmadežnemu Srcu vse, kar živimo, ji obnoviti posvetitev Cerkve in vsega človeštva in še zlasti posvetiti njej ukrajinsko ljudstvo in rusko ljudstvo, ki jo s sinovsko naklonjenostjo častijo kot Mater. Ne gre za čarobno formulo, ampak za duhovno dejanje. To je dejanje popolnega zaupanja otrok, ki se v stiski te krute in nesmiselne vojne, ki grozi svetu, zatečejo k Materi, kot otroci, ko so prestrašeni in gredo jokajoč do mame in iščejo zaščito. Zatecimo se k Materi in v njeno Srce položimo strah in bolečino ter se ji izročimo. V to čisto, neomadeževano Srce, kjer se odseva Bog, polagamo dragocene dobrine bratstva in miru, vse, kar imamo in smo, da nas bo ona, Mati, ki nam jo je dal Gospod, varovala in ohranjala.

Iz Marijinih ust je prišel najlepši stavek, ki ga je angel lahko ponesel k Bogu: »Zgôdi se mi po tvoji besedi!« (v. 38). To Marijino sprejemanje ni pasivno ali vdano, ampak živa želja sprejemanja Boga, ki ima »načrte za mir in ne za nesrečo« (Jr 29,11). To je najtesnejše sodelovanje pri načrtu za mir na svetu. Posvetimo se Mariji, da vstopimo v ta načrt, da se damo popolnoma na razpolago Božjim načrtom. Mati Božja se je, potem ko je rekla da, odpravila na dolgo pot navkreber proti hriboviti pokrajini, da bi obiskala svojo nosečo sestrično (prim. 1,39). V naglici je šla. Všeč mi je pomisliti na Marijo v naglici. Marija vedno pohiti, da nam pomaga in nas varuje. S svojo roko naj prime našo pot in jo vodi po strmih ter napornih poteh bratstva in dialoga, po poti miru.

Vir: Vatikan News

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (Križev pot Puštal)

ZA SVETE MAŠE IN SREČANJA SKUPIN JE OBVEZEN POGOJ PCT.

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

IZ NAŠE ŽUPNIJE IN CERKVE NA SLOVENSKEM

• ZAHVALA ZA DAR ZA OGREVANJE: Prejšnjo nedeljo ste pri nabirki za ogrevanje darovali 1343,13 €. Bog vam povrni.

• ZAHVALA ZA POMOČ SEČNJI DREVES: Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste 7. in 8. februarja pomagali pri delovni akciji v Bizoviku pri kateri smo posekali tri drevesa pri cerkvi v Bizoviku.

• POSTNI ČAS 2022 – PEPELNICA: Postni čas se začne na pepelnico 2. marca. Maše na ta dan so: v Štepanji vasi ob 8.00 in ob 19.00, v Bizoviku ob 18.00. Pri vseh mašah je tudi obred pepeljenja. Lepo vabljeni.

• MOLITEV KRIŽEVEGA POTA V POSTU v pripravi na veliko noč v Štepanji vasi vabimo k molitvi križevega pota:

• v Štepanji vasi bo križev pot ob petkih ob 18.30 in ob nedeljah ob 18.30.
• v Bizoviku bo križev pot ob četrtkih ob 17.30 in ob nedeljah ob 9.00.
• veroučenci bodo letos križev pot molili v okviru veroučnih srečanj.

• POSTNA POSTAVA: Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.

Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 2. marca) in na veliki petek (letos 15. aprila). Ta dva dneva se enkrat do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta starosti.

Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega.

Zdržek mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta starosti. Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb…), post in zdržek odpadeta. Za duhovnike, redovnike in redovnice, ki se hranijo doma, ne velja olajšava za petke zunaj postnega časa.

• DAROVI ZA SALEZIJANSKEGA MISIJONARJA TONETA GRMA, KI DELUJE V UGANDI: Mladi iz župnije Kodeljevo so to nedeljo pri dopoldanskih svetih mašah v Štepanji vasi prodajali piškote in svečke. Izkupiček od prodaje bo namenjen za salezijanskega misijonarja Toneta Grma. Z zbranimi darovi bo gradil kokošnjak za kokoši, ki jih bo uporabil za prehranjevanje družin, ki se srečujejo z  lakoto.
Za ta projekt ste darovali 675 eur. Iskrena hvala.

VABIMO VAS NA DOGODKE OB 60-LETNICI ŽUPNIJE

• DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA: V tem tednu so se v naši župniji začele Delavnice molitve in življenja. Prvo srečanje delavnic je bilo to sredo, februarja 2022 ob 20. uri. Prišlo je lepo število udeležencev. Kdor želi, se še vedno lahko pridruži to ali prihodnjo sredo ob 20. uri v dvorani župnijskega doma.

Srečanja, ki jih vodita br. Primož Kovač in Barbara Sosič bodo potekala vsako sredo do konca maja. Več o DMŽ si lahko preberete na: www.dmz.si.

Na delavnicah se bomo učili različnih načinov molitve. Primerne so za odrasle in študente. Bi rad-a poživil-a odnos z Bogom, ti je vera postala rutina, se morda srečuješ z nerazumevanjem vere ali celo predsodki?

Osrednja vsebina DMŽ so različni načini, kako lahko molim. V začetku so načini, s katerimi vzpostavljamo osebni odnos z Bogom: molitveno branje, pisno molitev, molitev poslušanja, molitev gledanja do kontemplativne molitve. Nato se molitveni načini prevesijo v proces preoblikovanja. Prava (dobra) molitev je tista, ki človeka spreminja v njegovem ravnanju, odzivanju, delovanju, odnosih. Veliki cilj vsakega kristjana naj bi bil postajati vedno bolj podoben Jezusu Kristusu. Da bil do drugih, kakršen je bil Jezus, da bi čutil, kot je čutil Jezus; da bi govoril, kot je govoril Jezus; da bi ravnal, kot je ravnal Jezus; da bi ljubil, kot je ljubil Jezus. Ta proces se dogaja ob molitvi sprejemanja in molitvi v Jezusovem duhu. Prav ta drugi del molitvenih načinov nas vrača od odnosa z Bogom nazaj k odnosu do bližnjih, nazaj v življenje. Celotna vsebina DMŽ je povzeta v stavku: Naučimo se moliti, da bomo znali živeti. Odkrivanje molitvenih načinov spremljata tudi branje, to je poslušanje Božje besede in kateheza.

Da bi čim več zajeli iz DMŽ, si vsak udeleženec v času med srečanji dnevno vzame pol ure časa za prebiranje Božje besede in uporabo molitvenega načina zadnjega srečanja. Odlomki iz Svetega pisma so skrbno izbrani in skupaj z molitvijo spreminjajo ta čas v »svete pol ure«. Tako se petnajst tednov spremeni v prave duhovne vaje, ki jih opravljam sredi življenja.

DMŽ je zasnoval kapucin br. Ignacij Larrañaga, rojen v Španiji, blizu kraja Loyola, deloval pa v Čilu v Južni Ameriki. Leta 1984 je začel z duhovnimi vajami, na katerih ni želel le oznanjati, pač pa omogočiti izkustvo Božje bližine in Božjega delovanja. Ker je bilo zanimanje za te njegove duhovne vaje zelo veliko, jih je dopolnjeval. Tako sta se rodila dva programa: tedenske duhovne vaje z imenom »Izkušnja Boga« in tromesečni tečaj DMŽ. Ta oblika nove evangelizacije, kot jo imenuje br. Ignacij, je razširjena predvsem po špansko in portugalsko govorečih deželah. V Sloveniji je navzoča od leta 1994.

KAKO BO POTEKALA SINODA 2021-2023

• Sinoda o sinodalnosti 2021 – 2023 v prvi fazi poteka na krajevni ravni v škofijah, župnijah in cerkvenih skupnostih po vsem svetu. Glavni namen je poslušanje različnih glasov na terenu, da bi vsakdo lahko kaj prispeval v posvetovanju vesoljne Cerkve. Krajevne Cerkve smo povabljene, da svoje odgovore posredujejo škofovski konferenci. Ta del sinode poteka do avgusta 2022. Aktualne informacije o sinodi najdete tule. Tule pa najdete vsa gradiva za delo po skupinah.

• SINODA V NAŠI ŽUPNIJI: Tudi v naši župniji bomo od februarja do maja letos imeli po različnih skupinah srečanja na temo sinode. Takšno srečanje bo v posamezni skupini običajno trajalo eno uro in pol.

Predvidoma zadnji vikend v maju bomo v župniji ob 60-letnici župnije pripravili duhovno obnovo za vse župljane, v okviru katere bomo izvedli tudi pogovore o sinodi. Povzetke bomo poslali na pastoralno službo.

VABLJENI, DA MOLITE MOLITEV ZA SINODO
Pred Teboj smo, Sveti Duh,
ko smo zbrani v Tvojem imenu.
Samo ti nas vodi,
bodi doma v naših srcih;
pokaži nam pot, po kateri naj gremo,
in kako naj hodimo po njej.
Šibki smo in grešni;
ne dopusti, da bi širili nered.
Ne dopusti, da bi nas nevednost vodila po napačni poti
ali da bi pristranskost vplivala na naša dejanja.
Daj, da v Tebi najdemo svojo edinost,
da bomo lahko skupaj hodili večnemu življenju naproti
in se ne bomo oddaljili od poti resnice
in od pravičnosti.
Vse to Te prosimo,
ki deluješ na vsakem kraju in v vsakem času,
v občestvu z Očetom in Sinom
na vekov veke.
Amen.

KATEHEZA PAPEŽA FRANČIŠKA: SVETI JOŽEF, ZAVETNIK VESOLJNE CERKVE
(16. 2. 2022)

Dragi bratje in sestre, dober dan!

Danes zaključujemo cikel katehez o liku svetega Jožefa. Te kateheze dopolnjujejo apostolsko pismo Patris corde, ki je bilo napisano ob 150. obletnici razglasitve svetega Jožefa za zavetnika katoliške Cerkve s strani blaženega Pija IX. Toda kaj pomeni ta naziv? Kaj pomeni, da je sveti Jožef »zavetnik Cerkve«? O tem bi danes želel z vami premišljevati.

Tudi v tem primeru nam evangeliji nudijo najbolj pravilen ključ za branje. Na koncu vsakega dogodka, kjer vidimo Jožefa kot protagonista, evangelij doda, da vzame dete in njegovo mater ter stori, kar mu je naročil Bog (prim. Mt 1,24; 2,14.21). Tako izstopa dejstvo, da je Jožefova naloga zaščititi Jezusa in Marijo. On je njun glavni varuh: »Dejansko sta Jezus in njegova mati Marija najdragocenejši zaklad naše vere« (Patris corde, 5). Ta zaklad varuje sveti Jožef.

V odrešenjskem načrtu se ne more ločiti Sina od Matere, od nje, ki je »napredovala na romanju vere in zvesto ohranila svojo povezanost s Sinom vse do križa« (Lumen gentium, 58), kot nas spominja drugi vatikanski koncil.

Jezus, Marija in Jožef so v določenem smislu prvobitno jedro Cerkve. Jezus je Človek in Bog. Marija, prva učenka, je Mati. In Jožef je varuh. In tudi mi »se moramo stalno spraševati, če z vsemi svojimi močmi varujemo Jezusa in Marijo, ki sta skrivnostno zaupana naši odgovornosti, naši skrbi, našemu varstvu« (Patris corde, 5). Tukaj imamo zelo lepo potezo krščanske poklicanosti: varovati. Varovati življenje, varovati človeški razvoj, varovati človeški um, varovati človeško srce, varovati človeško delo … Lahko rečemo, da je kristjan kakor sveti Jožef: mora varovati. Biti kristjan ne pomeni samo prejeti vero, izpovedovati vero, ampak varovati življenje, svoje življenje in življenje drugih, življenje Cerkve. Sin Vsemogočnega je prišel na svet v stanju velike slabotnosti. Jezus se je rodil takšen: slaboten. Želel je, da bi se ga branilo, ščitilo, negovalo. Bog je zaupal v Jožefa, kot je to storila tudi Marija, ki je v njem našla ženina, ki jo je ljubil in spoštoval ter vedno skrbel zanjo in za Otroka. »V tem smislu ni mogoče, da sveti Jožef ne bi bil varuh Cerkve, saj je Cerkev podaljšanje Kristusovega telesa v zgodovini, istočasno pa materinstvo Cerkve predstavlja Marijino materinstvo. Ko Jožef še naprej varuje Cerkev, še naprej varuje Dete in njegovo mater, pa tudi mi, ko ljubimo Cerkev, še naprej ljubimo Dete in njegovo mater« (Patris corde, 5).

Ta Otrok je tisti, ki bo rekel: »Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (Mt 25,40). Zato je vsaka oseba, ki je lačna in žejna, vsak tujec, vsak migrant, vsak človek brez obleke, vsak bolnik, vsak zapornik »Otrok«, ki ga varuje Jožef. Povabljeni smo, da varujemo te ljudi, te naše brate in sestre, kakor je do storil Jožef. Zato ga kličemo kot zavetnika vseh
potrebnih pomoči, izgnanih, žalostnih in tudi umirajočih – o čemer smo govorili prejšnjo sredo. In tudi mi se moramo od Jožefa naučiti »varovati« te dobrine: ljubiti Otroka in njegovo mater, ljubiti zakramente in Božje ljudstvo, ljubiti uboge in našo župnijo. Vsaka od teh stvarnosti je vedno Dete in njegova mati (prim. Patris corde, 5). Mi moramo varovati, ker s tem varujemo Jezusa, kakor je to storil Jožef.

Danes je običajno, da se vsak dan kritizira Cerkev, izpostavlja njeno nedoslednost – veliko je je, izpostavlja grehe, ki so v resnici naše nedoslednosti, naše grehe, saj je Cerkev od vedno ljudstvo grešnikov, ki se srečujejo z Božjim usmiljenjem. Vprašajmo se, ali v globini svojega srca ljubimo Cerkev, kakršna je. Božje ljudstvo na poti, z mnogimi pomanjkljivostmi, a z veliko volje, da bi služili in ljubili Boga. Dejansko nas edino ljubezen naredi sposobne, da v polnosti in nepristransko govorimo resnico; da povemo, kaj je narobe, a tudi prepoznamo vso dobroto in svetost, ki sta v njej navzoči, začenši ravno z Jezusom in Marijo. Ljubiti Cerkev, varovati Cerkev in hoditi s Cerkvijo. Vendar pa Cerkev ni tista skupinica, ki je blizu duhovnika in vsem komandira. Cerkev smo vsi, vsi. Na poti. Varovati drug drugega, varovati se od blizu. To je dobro vprašanje: ko imam s kom težave, ali ga poskušam varovati ali pa ga takoj obsodim, o njem slabo govorim, ga uničujem. Varovati, varovati.

Dragi bratje in sestre, spodbujam vas, da prosite za priprošnjo svetega Jožefa ravno v najtežjih trenutkih svojega življenja in življenja vaših skupnosti. Kjer naše napake postanejo pohujšanje, prosimo svetega Jožefa, da bi imeli pogum za resnico, prosili za odpuščanje in ponižno začeli znova. Kjer preganjanje preprečuje, da bi se oznanjal evangelij, prosimo svetega Jožefa za moč in potrpežljivost, da bi iz ljubezni do evangelija znali prenašali nasilje in trpljenje. Kjer primanjkuje materialnih in človeških virov in zato doživljamo revščino, zlasti kadar smo poklicani služiti zadnjim, nezaščitenim, sirotam, bolnikom in družbeno odvrženim, prosimo svetega Jožefa, naj bo za nas Previdnost. Koliko svetnikov se je obračalo nanj! Koliko ljudi v zgodovini Cerkve je v njem našlo zavetnika, varuha, očeta!

Posnemajmo njihov zgled in v ta namen danes vsi skupaj molimo k svetemu Jožefu z molitvijo, ki sem jo umestil na konec pisma Patris corde, ter mu zaupajmo svoje namene in na poseben način Cerkev, ki trpi in je v preizkušnji.

Pozdravljen, Odrešenikov varuh
in ženin Device Marije.
Tebi je Bog zaupal svojega Sina;
vate je Marija položila svoje zaupanje;
s teboj je Kristus postal človek.
Blaženi Jožef, tudi za nas se pokaži očetovski,
vodi nas na poti življenja.
Izprosi nam milost, usmiljenje in pogum,
ter brani nas vsakega zla.
Amen.

Vir: VaticanNews

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (zvončki in križ v Ivančni Gorici), Jimmy Vallejo S., Carhopic (Križani)

ZA SVETE MAŠE IN SREČANJA SKUPIN JE OBVEZEN POGOJ PCT.

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

IZ NAŠE ŽUPNIJE IN CERKVE NA SLOVENSKEM

• NABIRKA TE NEDELJE JE NAMENJENA ZA OGREVANJE. Že vnaprej Bog povrni z vse vaše darove.

Kdor želi lahko svoj dar za ogrevanje nakaže tudi na transakcijski račun naše župnije
SI56 0430 2000 3309 527.

• V zadnjih tiskanih oznanilih, ki jih dobite v cerkvi lahko preberete finančno poročilo naše župnije za preteklo leto.

• Posnetek zoom večera o misijonarju Mihu Drevenšku, ki je bil v torek 25. januarja, si lahko ogledate na tej povezavi.

• KNJIGA o misijonarju Mihu Drevenšku: Zadaj v cerkvi lahko kupite knjigo p. Janeza Šamperla o misijonarju Mihu Drevenšku in zanj značilno zeleno kapo. Del sredstev od prodaje je namenjen za misijone.

• DAROVI ZA SALEZIJANSKEGA MISIJONARJA TONETA GRMA, KI DELUJE V UGANDI: Mladi iz župnije Kodeljevo so to nedeljo pri dopoldanskih svetih mašah v Štepanji vasi prodajali piškote in svečke. Izkupiček od prodaje bo namenjen za salezijanskega misijonarja Toneta Grma. Z zbranimi darovi bo gradil kokošnjak za kokoši, ki jih bo uporabil za prehranjevanje družin, ki se srečujejo z  lakoto.
Za ta projekt ste darovali 675 eur. Iskrena hvala.

VABIMO VAS NA DOGODKE OB 60-LETNICI ŽUPNIJE

• Ta petek  11. 2. Praznik Lurške Matere božje, ki je tudi svetovni dan bolnikov. Po večerni po maši bo do v cerkvi Marijine litanije z lurškimi odpevi. Lepo vabljeni. Papeževo poslanico ob svetovnem dnevu bolnikov najdete na tej povezavi.

• DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA: Obhajanje 60-letnice župnije bomo obeležili tudi z Delavnicami molitve in življenja (DMŽ). Na njih se bomo učili različnih načinov molitve. Primerne so za odrasle in študente. Bi rad-a poživil-a odnos z Bogom, ti je vera postala rutina, se morda srečuješ z nerazumevanjem vere ali celo predsodki?

Osrednja vsebina DMŽ so različni načini, kako lahko molim. V začetku so načini, s katerimi vzpostavljamo osebni odnos z Bogom: molitveno branje, pisno molitev, molitev poslušanja, molitev gledanja do kontemplativne molitve. Nato se molitveni načini prevesijo v proces preoblikovanja. Prava (dobra) molitev je tista, ki človeka spreminja v njegovem ravnanju, odzivanju, delovanju, odnosih. Veliki cilj vsakega kristjana naj bi bil postajati vedno bolj podoben Jezusu Kristusu. Da bil do drugih, kakršen je bil Jezus, da bi čutil, kot je čutil Jezus; da bi govoril, kot je govoril Jezus; da bi ravnal, kot je ravnal Jezus; da bi ljubil, kot je ljubil Jezus. Ta proces se dogaja ob molitvi sprejemanja in molitvi v Jezusovem duhu. Prav ta drugi del molitvenih načinov nas vrača od odnosa z Bogom nazaj k odnosu do bližnjih, nazaj v življenje. Celotna vsebina DMŽ je povzeta v stavku: Naučimo se moliti, da bomo znali živeti. Odkrivanje molitvenih načinov spremljata tudi branje, to je poslušanje Božje besede in kateheza.

Da bi čim več zajeli iz DMŽ, si vsak udeleženec v času med srečanji dnevno vzame pol ure časa za prebiranje Božje besede in uporabo molitvenega načina zadnjega srečanja. Odlomki iz Svetega pisma so skrbno izbrani in skupaj z molitvijo spreminjajo ta čas v »svete pol ure«. Tako se petnajst tednov spremeni v prave duhovne vaje, ki jih opravljam sredi življenja.

DMŽ je zasnoval kapucin br. Ignacij Larrañaga, rojen v Španiji, blizu kraja Loyola, deloval pa v Čilu v Južni Ameriki. Leta 1984 je začel z duhovnimi vajami, na katerih ni želel le oznanjati, pač pa omogočiti izkustvo Božje bližine in Božjega delovanja. Ker je bilo zanimanje za te njegove duhovne vaje zelo veliko, jih je dopolnjeval. Tako sta se rodila dva programa: tedenske duhovne vaje z imenom »Izkušnja Boga« in tromesečni tečaj DMŽ. Ta oblika nove evangelizacije, kot jo imenuje br. Ignacij, je razširjena predvsem po špansko in portugalsko govorečih deželah. V Sloveniji je navzoča od leta 1994.

Predstavitev DMŽ bo to sredo 16. februarja 2022 ob 20. uri v župnijskem domu. Srečanja bodo potekala vsako sredo ob 20. uri od 16. februarja do konca maja. Vodila jih bosta br. Primož Kovač in Barbara Sosič. Več o DMŽ si lahko preberete na tej povezavi.

KAKO BO POTEKALA SINODA 2021-2023

• Sinoda o sinodalnosti 2021 – 2023 v prvi fazi poteka na krajevni ravni v škofijah, župnijah in cerkvenih skupnostih po vsem svetu. Glavni namen je poslušanje različnih glasov na terenu, da bi vsakdo lahko kaj prispeval v posvetovanju vesoljne Cerkve. Krajevne Cerkve smo povabljene, da svoje odgovore posredujejo škofovski konferenci. Ta del sinode poteka do avgusta 2022. Aktualne informacije o sinodi najdete tule. Tule pa najdete vsa gradiva za delo po skupinah.

• SINODA V NAŠI ŽUPNIJI: Tudi v naši župniji bomo od februarja do maja letos imeli po različnih skupinah srečanja na temo sinode. Takšno srečanje bo v posamezni skupini običajno trajalo eno uro in pol.

Predvidoma zadnji vikend v maju bomo v župniji ob 60-letnici župnije pripravili duhovno obnovo za vse župljane, v okviru katere bomo izvedli tudi pogovore o sinodi. Povzetke bomo poslali na pastoralno službo.

VABLJENI, DA MOLITE MOLITEV ZA SINODO
Pred Teboj smo, Sveti Duh,
ko smo zbrani v Tvojem imenu.
Samo ti nas vodi,
bodi doma v naših srcih;
pokaži nam pot, po kateri naj gremo,
in kako naj hodimo po njej.
Šibki smo in grešni;
ne dopusti, da bi širili nered.
Ne dopusti, da bi nas nevednost vodila po napačni poti
ali da bi pristranskost vplivala na naša dejanja.
Daj, da v Tebi najdemo svojo edinost,
da bomo lahko skupaj hodili večnemu življenju naproti
in se ne bomo oddaljili od poti resnice
in od pravičnosti.
Vse to Te prosimo,
ki deluješ na vsakem kraju in v vsakem času,
v občestvu z Očetom in Sinom
na vekov veke.
Amen.

KATEHEZA O SV. JOŽEFU, ZAVETNIKU SREČNE SMRTI. SMRT SPREJETI, UMIRAJOČE SPREMLJATI.

Dragi bratje in sestre, dober dan!

V zadnji katehezi, ko nas je ponovno spodbudil lik svetega Jožefa, smo razmišljali o pomenu občestva svetnikov. In ravno pri tem bi rad začel in danes poglobil posebno pobožnost, ki jo je krščansko ljudstvo od vedno gojilo do svetega Jožefa kot zavetnika srečne smrti. Gre za pobožnost, ki je nastala iz misli, da je Jožef umrl v navzočnosti Device Marije in Jezusa, preden je zapustil hišo v Nazaretu. Ne obstajajo zgodovinski podatki, a ker Jožefa ni več videti v javnem življenju, se predvideva, da je umrl v Nazaretu, z družino. Ob smrti sta bila ob njem Jezus in Marija.

Papež Benedikt XV. je pred enim stoletjem zapisal, da »po Jožefu gremo naravnost k Mariji in po Mariji naravnost k izviru vsake svetosti, Jezusu«. Tako Jožef kot Marija nam pomagata iti k Jezusu. Spodbudil je pobožnosti v čast svetemu Jožefu in še posebej priporočal eno: »Ker si zasluži biti imenovan najučinkovitejši zavetnik umirajočih, saj je izdihnil v navzočnosti Jezusa in Marije, bodo sveti pastirji podpirali in pospeševali tista pobožna združenja, ki so bila ustanovljena, da bi Jožefa prosili za umirajoče, kot so “za srečno smrt“, “odhod svetega Jožefa“ in “za trpeče“ (Motu proprio Bonum sane, 25. julij 1920).« Bila so to združenja tistega časa.

Bratje in sestre, morda kdo misli, da sta ta jezik in tema samo neka zapuščina preteklosti, a v resnici se naš odnos s smrtjo nikoli ne nanaša na preteklost, ampak vedno na sedanjost. Papež Benedikt je rekel pred nekaj dnevi, ko je govoril o sebi, da »je pred temnimi vrati smrti«. Lepo je, da se zahvalimo papežu, ki ima to bistrost pri 95 letih in nam pravi: Sem pred mrakom smrti, pred temnimi vrati smrti.« Lep nasvet nam je dal. Tako imenovana kultura »blagostanja« poskuša odstraniti realnost smrti, a pandemija koronavirusa jo je na dramatičen način ponovno postavila na svetlo. Bilo je strašno, smrt je bila vsepovsod. Mnogi bratje in sestre so izgubili ljubljene osebe, ne da bi lahko bili ob njih, in zaradi tega je bilo smrt še težje sprejeti in jo predelati. Neka medicinska sestra mi je povedala, da je bila ob babici, ki je umirala zaradi covida in ji rekla: »Rada bi se poslovila od svojih, preden odidem.« In medicinska sestra, pogumna, je vzela telefon in poklicala. Nežnost tistega slovesa …

Kljub temu pa se na vsak način poskuša oddaljiti misel na našo končnost, pri tem pa se slepiti, da bomo tako smrti odvzeli njeno moč in pregnali strah. A krščanska vera ni nek način za izganjanje strahu pred smrtjo, ampak nam pomaga, da se z njo soočimo. Prej ali slej bomo vsi odšli skozi tista vrata.

Resnična luč, ki osvetljuje skrivnost smrti prihaja iz Kristusovega vstajenja. To je luč. Sveti Pavel zapiše: »Če pa se oznanja, da je Kristus vstal od mrtvih, kako nekateri med vami govorijo, da ni vstajenja mrtvih? Če ni vstajenja mrtvih, tudi Kristus ni vstal. Če pa Kristus ni vstal, potem je prazno tudi naše oznanilo, prazna tudi vaša vera« (1 Kor 15,12-14). Obstaja gotovost: Kristus je vstal, Kristus je vstali, Kristus je živi med nami. To je luč, ki nas čaka za tistimi temnimi vrati smrti.

Bratje in sestre, samo z vero v vstajenje se lahko postavimo pred brezno smrti, ne da bi nas premagal strah. In ne samo to: smrti lahko povrnemo pozitivno vlogo. Misliti na smrt, ki je osvetljena s Kristusovo skrivnostjo, pomaga, da vse življenje gledamo z novimi očmi. Za pogrebnim vozilom nisem nikoli videl kamiona za selitev! Za pogrebnim vozilom ga nisem nikoli videl. Odšli bomo sami, brez česarkoli v žepih pogrebnega prta. Nič. Ker pogrebni prti nima žepov. Ta samota smrti. Res je, za pogrebnim vozilom nikoli nisem videl kamiona za selitev. Nima smisla kopičiti, če bomo nekega dne umrli. Kar moramo kopičiti, je dejavna ljubezen, sposobnost deliti, ne ostati brezbrižni pred potrebami drugih. Ali pa, kakšen smisel ima prepirati se z bratom, sestro, prijateljem, sorodnikom ali z bratom ali sestro po veri, če bomo nekega dne umrli? Čemu služi jeziti se, jeziti se nad drugimi? Pred smrtjo se mnoga vprašanja spremenijo. Dobro je umreti spravljeni, brez jeze in obžalovanj! Rad bi povedal neko resnico: vsi smo na poti proti tistim vratom, vsi.

Evangelij nam pravi, da smrt pride kakor tat. Tako pravi Jezus: pride kakor tat. In četudi bi mi hoteli imeti pod nadzorom njen prihod, morda načrtovati svojo lastno smrt, ta ostaja dogodek, s katerim se moramo soočiti in tudi sprejeti odločitve.

Za nas kristjane veljata dva razmisleka. Prvi: smrti se ne moremo izogniti in ravno zato, potem ko smo naredili vse, kar je bilo človeško mogoče za preprečitev smrti, je »terapevtska zagrizenost« nemoralna (prim. Katekizem katoliške Cerkve, 2278). Tisti stavek zvestega Božjega ljudstva, preprosti ljudi: »Pustite ga umreti v miru. Pomagajte mu umreti v miru.« Kakšna modrost! Drugi razmislek se nanaša na lastnost same smrti, bolečine in trpljenja. Hvaležni moramo biti za vso pomoč, ki nam jo poskuša nuditi medicina, da bi s pomočjo tako imenovane »paliativne oskrbe« vsaka oseba, ki se pripravlja na zadnji del svojega življenja, tega lahko preživela na najbolj človeški možen način. Vendar pa moramo biti pazljivi, da ne bi te pomoči zamenjali za nesprejemljive nagibe, ki vodijo v ubijanje. Pred smrtjo moramo spremljati, a ne povzročiti smrti ali na kakršen koli način pomagati pri samomoru. Vedno je treba dati prednost pravici do zdravljenja in oskrbe za vse, da najslabotnejši, predvsem ostareli in bolni, ne bodo nikoli odvrženi. Življenje je pravica, ne pa smrt, ki jo je treba sprejeti, ne pa izvajati. In to etično načelo se nanaša na vse, ne samo na kristjane ali vernike.
Tukaj bi rad poudaril socialni problem, ki je resničen. Tisto »načrtovanje« – ne vem, ali je izrazi pravilen –, da bi pospešili smrt ostarelih. Velikokrat se vidi določen družbeni sloj, da bi se ostarelim, ker nimajo sredstev, dalo manj zdravil, kot pa bi jih potrebovali. In to je nehumano. To ni pomoč, ampak pomeni potisniti jih proti smrti. In to ni ne človeško ne krščansko. Za ostarele je treba skrbeti kot za zaklad človeštva: so naša modrost. In četudi ne govorijo in ne zaznavajo, so simbol človeške modrosti. Opravili so pot pred nami in nam zapustili mnogo lepih stvari, veliko spominov, veliko modrosti. Lepo prosim, ne izolirati ostarelih ljudi, ne pospešiti njihove smrti. Pobožati ostarelega človeka predstavlja isto upanje kot pobožati otroka, kajti začetek in konec življenja sta vedno skrivnost. Skrivnost, ki jo je treba spoštovati, spremljati, oskrbovati. Ljubiti.

Naj nam sveti Jožef pomaga živeti skrivnost smrti na najboljši možen način. Za kristjana je srečna smrt izkušnja Božjega usmiljenja, ki nam je blizu tudi v tistem zadnjem trenutku našega življenja. Tudi pri molitvi Zdrava Marija prosimo Marijo, naj nam je blizu »v naši smrtni uri«. Ravno zato bi želel skleniti to katehezo s skupno molitvijo k Mariji za trpeče, za tiste, ki živijo ta trenutek prehoda skozi temna vrata, in za svojce, ki žalujejo. Molimo skupaj: »Zdrava Marija …«

Vir: VaticanNews

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (cerkev Sv. Urha v Smledniku)