• NABIRKA TE NEDELJE JE NAMENJENA ZA OGREVANJE. Že vnaprej Bog povrni z vse vaše darove.
Kdor želi lahko svoj dar za ogrevanje nakaže tudi na transakcijski račun naše župnije
SI56 0430 2000 3309 527.
• V zadnjih tiskanih oznanilih, ki jih dobite v cerkvi lahko preberete finančno poročilo naše župnije za preteklo leto.
• Posnetek zoom večera o misijonarju Mihu Drevenšku, ki je bil v torek 25. januarja, si lahko ogledate na tej povezavi.
• KNJIGA o misijonarju Mihu Drevenšku: Zadaj v cerkvi lahko kupite knjigo p. Janeza Šamperla o misijonarju Mihu Drevenšku in zanj značilno zeleno kapo. Del sredstev od prodaje je namenjen za misijone.
• DAROVI ZA SALEZIJANSKEGA MISIJONARJA TONETA GRMA, KI DELUJE V UGANDI: Mladi iz župnije Kodeljevo so to nedeljo pri dopoldanskih svetih mašah v Štepanji vasi prodajali piškote in svečke. Izkupiček od prodaje bo namenjen za salezijanskega misijonarja Toneta Grma. Z zbranimi darovi bo gradil kokošnjak za kokoši, ki jih bo uporabil za prehranjevanje družin, ki se srečujejo z lakoto. Za ta projekt ste darovali 675 eur. Iskrena hvala.
VABIMO VAS NA DOGODKE OB 60-LETNICI ŽUPNIJE
• Ta petek 11. 2. Praznik Lurške Matere božje, ki je tudi svetovni dan bolnikov. Po večerni po maši bo do v cerkvi Marijine litanije z lurškimi odpevi. Lepo vabljeni. Papeževo poslanico ob svetovnem dnevu bolnikov najdete na tej povezavi.
• DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA: Obhajanje 60-letnice župnije bomo obeležili tudi z Delavnicami molitve in življenja (DMŽ). Na njih se bomo učili različnih načinov molitve. Primerne so za odrasle in študente. Bi rad-a poživil-a odnos z Bogom, ti je vera postala rutina, se morda srečuješ z nerazumevanjem vere ali celo predsodki?
Osrednja vsebina DMŽ so različni načini, kako lahko molim. V začetku so načini, s katerimi vzpostavljamo osebni odnos z Bogom: molitveno branje, pisno molitev, molitev poslušanja, molitev gledanja do kontemplativne molitve. Nato se molitveni načini prevesijo v proces preoblikovanja. Prava (dobra) molitev je tista, ki človeka spreminja v njegovem ravnanju, odzivanju, delovanju, odnosih. Veliki cilj vsakega kristjana naj bi bil postajati vedno bolj podoben Jezusu Kristusu. Da bil do drugih, kakršen je bil Jezus, da bi čutil, kot je čutil Jezus; da bi govoril, kot je govoril Jezus; da bi ravnal, kot je ravnal Jezus; da bi ljubil, kot je ljubil Jezus. Ta proces se dogaja ob molitvi sprejemanja in molitvi v Jezusovem duhu. Prav ta drugi del molitvenih načinov nas vrača od odnosa z Bogom nazaj k odnosu do bližnjih, nazaj v življenje. Celotna vsebina DMŽ je povzeta v stavku: Naučimo se moliti, da bomo znali živeti. Odkrivanje molitvenih načinov spremljata tudi branje, to je poslušanje Božje besede in kateheza.
Da bi čim več zajeli iz DMŽ, si vsak udeleženec v času med srečanji dnevno vzame pol ure časa za prebiranje Božje besede in uporabo molitvenega načina zadnjega srečanja. Odlomki iz Svetega pisma so skrbno izbrani in skupaj z molitvijo spreminjajo ta čas v »svete pol ure«. Tako se petnajst tednov spremeni v prave duhovne vaje, ki jih opravljam sredi življenja.
DMŽ je zasnoval kapucin br. Ignacij Larrañaga, rojen v Španiji, blizu kraja Loyola, deloval pa v Čilu v Južni Ameriki. Leta 1984 je začel z duhovnimi vajami, na katerih ni želel le oznanjati, pač pa omogočiti izkustvo Božje bližine in Božjega delovanja. Ker je bilo zanimanje za te njegove duhovne vaje zelo veliko, jih je dopolnjeval. Tako sta se rodila dva programa: tedenske duhovne vaje z imenom »Izkušnja Boga« in tromesečni tečaj DMŽ. Ta oblika nove evangelizacije, kot jo imenuje br. Ignacij, je razširjena predvsem po špansko in portugalsko govorečih deželah. V Sloveniji je navzoča od leta 1994.
Predstavitev DMŽ bo to sredo 16. februarja 2022 ob 20. uri v župnijskem domu. Srečanja bodo potekala vsako sredo ob 20. uri od 16. februarja do konca maja. Vodila jih bosta br. Primož Kovač in Barbara Sosič. Več o DMŽ si lahko preberete na tej povezavi.
KAKO BO POTEKALA SINODA 2021-2023
• Sinoda o sinodalnosti 2021 – 2023 v prvi fazi poteka na krajevni ravni v škofijah, župnijah in cerkvenih skupnostih po vsem svetu. Glavni namen je poslušanje različnih glasov na terenu, da bi vsakdo lahko kaj prispeval v posvetovanju vesoljne Cerkve. Krajevne Cerkve smo povabljene, da svoje odgovore posredujejo škofovski konferenci. Ta del sinode poteka do avgusta 2022. Aktualne informacije o sinodi najdete tule. Tule pa najdete vsa gradiva za delo po skupinah.
• SINODA V NAŠI ŽUPNIJI: Tudi v naši župniji bomo od februarja do maja letos imeli po različnih skupinah srečanja na temo sinode. Takšno srečanje bo v posamezni skupini običajno trajalo eno uro in pol.
Predvidoma zadnji vikend v maju bomo v župniji ob 60-letnici župnije pripravili duhovno obnovo za vse župljane, v okviru katere bomo izvedli tudi pogovore o sinodi. Povzetke bomo poslali na pastoralno službo.
VABLJENI, DA MOLITE MOLITEV ZA SINODO Pred Teboj smo, Sveti Duh, ko smo zbrani v Tvojem imenu. Samo ti nas vodi, bodi doma v naših srcih; pokaži nam pot, po kateri naj gremo, in kako naj hodimo po njej. Šibki smo in grešni; ne dopusti, da bi širili nered. Ne dopusti, da bi nas nevednost vodila po napačni poti ali da bi pristranskost vplivala na naša dejanja. Daj, da v Tebi najdemo svojo edinost, da bomo lahko skupaj hodili večnemu življenju naproti in se ne bomo oddaljili od poti resnice in od pravičnosti. Vse to Te prosimo, ki deluješ na vsakem kraju in v vsakem času, v občestvu z Očetom in Sinom na vekov veke. Amen.
KATEHEZA O SV. JOŽEFU, ZAVETNIKU SREČNE SMRTI. SMRT SPREJETI, UMIRAJOČE SPREMLJATI.
Dragi bratje in sestre, dober dan!
V zadnji katehezi, ko nas je ponovno spodbudil lik svetega Jožefa, smo razmišljali o pomenu občestva svetnikov. In ravno pri tem bi rad začel in danes poglobil posebno pobožnost, ki jo je krščansko ljudstvo od vedno gojilo do svetega Jožefa kot zavetnika srečne smrti. Gre za pobožnost, ki je nastala iz misli, da je Jožef umrl v navzočnosti Device Marije in Jezusa, preden je zapustil hišo v Nazaretu. Ne obstajajo zgodovinski podatki, a ker Jožefa ni več videti v javnem življenju, se predvideva, da je umrl v Nazaretu, z družino. Ob smrti sta bila ob njem Jezus in Marija.
Papež Benedikt XV. je pred enim stoletjem zapisal, da »po Jožefu gremo naravnost k Mariji in po Mariji naravnost k izviru vsake svetosti, Jezusu«. Tako Jožef kot Marija nam pomagata iti k Jezusu. Spodbudil je pobožnosti v čast svetemu Jožefu in še posebej priporočal eno: »Ker si zasluži biti imenovan najučinkovitejši zavetnik umirajočih, saj je izdihnil v navzočnosti Jezusa in Marije, bodo sveti pastirji podpirali in pospeševali tista pobožna združenja, ki so bila ustanovljena, da bi Jožefa prosili za umirajoče, kot so “za srečno smrt“, “odhod svetega Jožefa“ in “za trpeče“ (Motu proprio Bonum sane, 25. julij 1920).« Bila so to združenja tistega časa.
Bratje in sestre, morda kdo misli, da sta ta jezik in tema samo neka zapuščina preteklosti, a v resnici se naš odnos s smrtjo nikoli ne nanaša na preteklost, ampak vedno na sedanjost. Papež Benedikt je rekel pred nekaj dnevi, ko je govoril o sebi, da »je pred temnimi vrati smrti«. Lepo je, da se zahvalimo papežu, ki ima to bistrost pri 95 letih in nam pravi: Sem pred mrakom smrti, pred temnimi vrati smrti.« Lep nasvet nam je dal. Tako imenovana kultura »blagostanja« poskuša odstraniti realnost smrti, a pandemija koronavirusa jo je na dramatičen način ponovno postavila na svetlo. Bilo je strašno, smrt je bila vsepovsod. Mnogi bratje in sestre so izgubili ljubljene osebe, ne da bi lahko bili ob njih, in zaradi tega je bilo smrt še težje sprejeti in jo predelati. Neka medicinska sestra mi je povedala, da je bila ob babici, ki je umirala zaradi covida in ji rekla: »Rada bi se poslovila od svojih, preden odidem.« In medicinska sestra, pogumna, je vzela telefon in poklicala. Nežnost tistega slovesa …
Kljub temu pa se na vsak način poskuša oddaljiti misel na našo končnost, pri tem pa se slepiti, da bomo tako smrti odvzeli njeno moč in pregnali strah. A krščanska vera ni nek način za izganjanje strahu pred smrtjo, ampak nam pomaga, da se z njo soočimo. Prej ali slej bomo vsi odšli skozi tista vrata.
Resnična luč, ki osvetljuje skrivnost smrti prihaja iz Kristusovega vstajenja. To je luč. Sveti Pavel zapiše: »Če pa se oznanja, da je Kristus vstal od mrtvih, kako nekateri med vami govorijo, da ni vstajenja mrtvih? Če ni vstajenja mrtvih, tudi Kristus ni vstal. Če pa Kristus ni vstal, potem je prazno tudi naše oznanilo, prazna tudi vaša vera« (1 Kor 15,12-14). Obstaja gotovost: Kristus je vstal, Kristus je vstali, Kristus je živi med nami. To je luč, ki nas čaka za tistimi temnimi vrati smrti.
Bratje in sestre, samo z vero v vstajenje se lahko postavimo pred brezno smrti, ne da bi nas premagal strah. In ne samo to: smrti lahko povrnemo pozitivno vlogo. Misliti na smrt, ki je osvetljena s Kristusovo skrivnostjo, pomaga, da vse življenje gledamo z novimi očmi. Za pogrebnim vozilom nisem nikoli videl kamiona za selitev! Za pogrebnim vozilom ga nisem nikoli videl. Odšli bomo sami, brez česarkoli v žepih pogrebnega prta. Nič. Ker pogrebni prti nima žepov. Ta samota smrti. Res je, za pogrebnim vozilom nikoli nisem videl kamiona za selitev. Nima smisla kopičiti, če bomo nekega dne umrli. Kar moramo kopičiti, je dejavna ljubezen, sposobnost deliti, ne ostati brezbrižni pred potrebami drugih. Ali pa, kakšen smisel ima prepirati se z bratom, sestro, prijateljem, sorodnikom ali z bratom ali sestro po veri, če bomo nekega dne umrli? Čemu služi jeziti se, jeziti se nad drugimi? Pred smrtjo se mnoga vprašanja spremenijo. Dobro je umreti spravljeni, brez jeze in obžalovanj! Rad bi povedal neko resnico: vsi smo na poti proti tistim vratom, vsi.
Evangelij nam pravi, da smrt pride kakor tat. Tako pravi Jezus: pride kakor tat. In četudi bi mi hoteli imeti pod nadzorom njen prihod, morda načrtovati svojo lastno smrt, ta ostaja dogodek, s katerim se moramo soočiti in tudi sprejeti odločitve.
Za nas kristjane veljata dva razmisleka. Prvi: smrti se ne moremo izogniti in ravno zato, potem ko smo naredili vse, kar je bilo človeško mogoče za preprečitev smrti, je »terapevtska zagrizenost« nemoralna (prim. Katekizem katoliške Cerkve, 2278). Tisti stavek zvestega Božjega ljudstva, preprosti ljudi: »Pustite ga umreti v miru. Pomagajte mu umreti v miru.« Kakšna modrost! Drugi razmislek se nanaša na lastnost same smrti, bolečine in trpljenja. Hvaležni moramo biti za vso pomoč, ki nam jo poskuša nuditi medicina, da bi s pomočjo tako imenovane »paliativne oskrbe« vsaka oseba, ki se pripravlja na zadnji del svojega življenja, tega lahko preživela na najbolj človeški možen način. Vendar pa moramo biti pazljivi, da ne bi te pomoči zamenjali za nesprejemljive nagibe, ki vodijo v ubijanje. Pred smrtjo moramo spremljati, a ne povzročiti smrti ali na kakršen koli način pomagati pri samomoru. Vedno je treba dati prednost pravici do zdravljenja in oskrbe za vse, da najslabotnejši, predvsem ostareli in bolni, ne bodo nikoli odvrženi. Življenje je pravica, ne pa smrt, ki jo je treba sprejeti, ne pa izvajati. In to etično načelo se nanaša na vse, ne samo na kristjane ali vernike.
Tukaj bi rad poudaril socialni problem, ki je resničen. Tisto »načrtovanje« – ne vem, ali je izrazi pravilen –, da bi pospešili smrt ostarelih. Velikokrat se vidi določen družbeni sloj, da bi se ostarelim, ker nimajo sredstev, dalo manj zdravil, kot pa bi jih potrebovali. In to je nehumano. To ni pomoč, ampak pomeni potisniti jih proti smrti. In to ni ne človeško ne krščansko. Za ostarele je treba skrbeti kot za zaklad človeštva: so naša modrost. In četudi ne govorijo in ne zaznavajo, so simbol človeške modrosti. Opravili so pot pred nami in nam zapustili mnogo lepih stvari, veliko spominov, veliko modrosti. Lepo prosim, ne izolirati ostarelih ljudi, ne pospešiti njihove smrti. Pobožati ostarelega človeka predstavlja isto upanje kot pobožati otroka, kajti začetek in konec življenja sta vedno skrivnost. Skrivnost, ki jo je treba spoštovati, spremljati, oskrbovati. Ljubiti.
Naj nam sveti Jožef pomaga živeti skrivnost smrti na najboljši možen način. Za kristjana je srečna smrt izkušnja Božjega usmiljenja, ki nam je blizu tudi v tistem zadnjem trenutku našega življenja. Tudi pri molitvi Zdrava Marija prosimo Marijo, naj nam je blizu »v naši smrtni uri«. Ravno zato bi želel skleniti to katehezo s skupno molitvijo k Mariji za trpeče, za tiste, ki živijo ta trenutek prehoda skozi temna vrata, in za svojce, ki žalujejo. Molimo skupaj: »Zdrava Marija …«
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2022/02/Cerkev-Smlednik-VH-4000-KV-S-Kalvarije-9.2_edited.jpg20001999Uredništvohttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngUredništvo2022-02-12 20:09:192022-02-13 22:48:26Oznanila - 6. nedelja med letom (13.2.2022)
• NABIRKA PRIHODNJE NEDELJE BO NAMENJENA ZA OGREVANJE. Že vnaprej Bog povrni z vse vaše darove.
• V zadnjih tiskanih oznanilih, ki jih dobite v cerkvi lahko preberete finančno poročilo naše župnije za preteklo leto.
• MATEJA JANŠA JE VSTOPILA K HČERAM SRCA JEZUSOVEGA: Naša župljanka Mateja Janša, ki je živela na Jakčevi 8, je v tem tednu vstopila v kontemplativni samostan v Hall pri Innsbrucku. Red se imenuje Hčere Srca Jezusovega. Priporočamo jo v Vaše molitve. Tudi ona in njene sosestre obljubljajo molitev za nas. Več informacij o samostanu, v katerega je vstopila najdete na tej spletni strani.
• Posnetek zoom večera o misijonarju Mihu Drevenšku, ki je bil v torek 25. januarja, si lahko ogledate na tej povezavi.
• KNJIGA o misijonarju Mihu Drevenšku: Zadaj v cerkvi lahko kupite knjigo p. Janeza Šamperla o misijonarju Mihu Drevenšku in zanj značilno zeleno kapo. Del sredstev od prodaje je namenjen za misijone.
• LETNA NAROČNINA VERSKEGA TISKA: Zelo priporočamo redno letno naročnino na verski tisk. Tu objavljamo cene za verski tisk za celo leto in kje jih se nanj lahko naročite in ga boste prejeli na svoj dom. Še vedno pa bo tisk v prodaji tudi v cerkvi.
Založba Družinanaročila: 01/360-28-31, bernarda.vidmar@druzina.si Družina 140,40€, Mavrica 44,90€, Beseda med nami 27,00€, Božje okolje 33,00€, Cerkev danes 39,00€, Cerkveni glasbenik 39,00€, Communio 35,60€, Radovednež 23,70€, Magnificat 63,70€, Praznična 23,60, SLO 29,60€, Najst 29,40€.
• Ta petek 11. 2. Praznik Lurške Matere božje, ki je tudi svetovni dan bolnikov. Po večerni po maši bo do v cerkvi Marijine litanije z lurškimi odpevi. Lepo vabljeni. Papeževo poslanico ob svetovnem dnevu bolnikov najdete na tej povezavi.
• DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA: Obhajanje 60-letnice župnije bomo obeležili tudi z Delavnicami molitve in življenja (DMŽ). Na njih se bomo učili različnih načinov molitve. Primerne so za odrasle in študente. Bi rad-a poživil-a odnos z Bogom, ti je vera postala rutina, se morda srečuješ z nerazumevanjem vere ali celo predsodki?
Osrednja vsebina DMŽ so različni načini, kako lahko molim. V začetku so načini, s katerimi vzpostavljamo osebni odnos z Bogom: molitveno branje, pisno molitev, molitev poslušanja, molitev gledanja do kontemplativne molitve. Nato se molitveni načini prevesijo v proces preoblikovanja. Prava (dobra) molitev je tista, ki človeka spreminja v njegovem ravnanju, odzivanju, delovanju, odnosih. Veliki cilj vsakega kristjana naj bi bil postajati vedno bolj podoben Jezusu Kristusu. Da bil do drugih, kakršen je bil Jezus, da bi čutil, kot je čutil Jezus; da bi govoril, kot je govoril Jezus; da bi ravnal, kot je ravnal Jezus; da bi ljubil, kot je ljubil Jezus. Ta proces se dogaja ob molitvi sprejemanja in molitvi v Jezusovem duhu. Prav ta drugi del molitvenih načinov nas vrača od odnosa z Bogom nazaj k odnosu do bližnjih, nazaj v življenje. Celotna vsebina DMŽ je povzeta v stavku: Naučimo se moliti, da bomo znali živeti. Odkrivanje molitvenih načinov spremljata tudi branje, to je poslušanje Božje besede in kateheza.
Da bi čim več zajeli iz DMŽ, si vsak udeleženec v času med srečanji dnevno vzame pol ure časa za prebiranje Božje besede in uporabo molitvenega načina zadnjega srečanja. Odlomki iz Svetega pisma so skrbno izbrani in skupaj z molitvijo spreminjajo ta čas v »svete pol ure«. Tako se petnajst tednov spremeni v prave duhovne vaje, ki jih opravljam sredi življenja.
DMŽ je zasnoval kapucin br. Ignacij Larrañaga, rojen v Španiji, blizu kraja Loyola, deloval pa v Čilu v Južni Ameriki. Leta 1984 je začel z duhovnimi vajami, na katerih ni želel le oznanjati, pač pa omogočiti izkustvo Božje bližine in Božjega delovanja. Ker je bilo zanimanje za te njegove duhovne vaje zelo veliko, jih je dopolnjeval. Tako sta se rodila dva programa: tedenske duhovne vaje z imenom »Izkušnja Boga« in tromesečni tečaj DMŽ. Ta oblika nove evangelizacije, kot jo imenuje br. Ignacij, je razširjena predvsem po špansko in portugalsko govorečih deželah. V Sloveniji je navzoča od leta 1994.
Predstavitev DMŽ bo 16. februarja 2022 ob 20. uri v župnijskem domu. Srečanja bodo potekala vsako sredo ob 20. uri od 16. februarja do konca maja. Vodila jih bosta br. Primož Kovač in Barbara Sosič. Več o DMŽ si lahko preberete na tej povezavi.
KAKO BO POTEKALA SINODA 2021-2023
• Sinoda o sinodalnosti 2021 – 2023 v prvi fazi poteka na krajevni ravni v škofijah, župnijah in cerkvenih skupnostih po vsem svetu. Glavni namen je poslušanje različnih glasov na terenu, da bi vsakdo lahko kaj prispeval v posvetovanju vesoljne Cerkve. Krajevne Cerkve smo povabljene, da svoje odgovore posredujejo škofovski konferenci. Ta del sinode poteka do avgusta 2022. Aktualne informacije o sinodi najdete tule. Tule pa najdete vsa gradiva za delo po skupinah.
• SINODA V NAŠI ŽUPNIJI: Tudi v naši župniji bomo od februarja do maja letos imeli po različnih skupinah srečanja na temo sinode. Takšno srečanje bo v posamezni skupini običajno trajalo eno uro in pol.
Predvidoma zadnji vikend v maju bomo v župniji ob 60-letnici župnije pripravili duhovno obnovo za vse župljane, v okviru katere bomo izvedli tudi pogovore o sinodi. Povzetke bomo poslali na pastoralno službo.
VABLJENI, DA MOLITE MOLITEV ZA SINODO Pred Teboj smo, Sveti Duh, ko smo zbrani v Tvojem imenu. Samo ti nas vodi, bodi doma v naših srcih; pokaži nam pot, po kateri naj gremo, in kako naj hodimo po njej. Šibki smo in grešni; ne dopusti, da bi širili nered. Ne dopusti, da bi nas nevednost vodila po napačni poti ali da bi pristranskost vplivala na naša dejanja. Daj, da v Tebi najdemo svojo edinost, da bomo lahko skupaj hodili večnemu življenju naproti in se ne bomo oddaljili od poti resnice in od pravičnosti. Vse to Te prosimo, ki deluješ na vsakem kraju in v vsakem času, v občestvu z Očetom in Sinom na vekov veke. Amen.
PAPEŽ NA SVEČICO: DANES Z NAVDUŠENJEM OBNOVIMO SVOJE POSVEČENJE
Na praznik Gospodovega darovanja v templju je papež Frančišek v vatikanski baziliki daroval sveto mašo. Pred obhajilom je v polno cerkveno občestvo sprejel njegovo svetost Raphaela Bedrosa XXI. Minassiana, ki je bil 23. septembra 2021 izvoljen za novega armenskega patriarha Cilicije. Sveti oče se je med homilijo navezal na evangeljski odlomek in povabil, naj se zaustavimo ob naslednjih treh vprašanjih: Kaj je tisto, kar nas vodi v življenju? Kaj vidijo naše oči? Kaj držimo v naročju?
Pričakovanje Simeona in Ane ni pasivno
Dva starčka, Simeon in Ana, v templju pričakujeta izpolnitev obljube, ki jo je Bog dal svojemu ljudstvu: prihod Mesija. Vendar pa njuno pričakovanje ni pasivno, je polno premikov. Spremljajmo torej Simeonove premike: najprej ga Duh navdihne, potem v Otroku vidi zveličanje in končno ga sprejme v naročje (prim. Lk 2,26-28). Zaustavimo se ob teh treh dejanjih in dopustimo, da nas nagovorijo nekatera vprašanja, ki so pomembna za nas, zlasti za posvečeno življenje.
Kaj je tisto, kar nas vodi?
Prvo je: kaj je tisto, kar nas vodi? Simeon pride v tempelj »po navdihu Duha«. (v. 27) Glavni akter prizora je Sveti Duh: On je tisti, ki stori, da v Simeonovem srcu gori želja po Bogu, On je tisti, ki poživlja pričakovanje, On vodi njegove korake proti templju in stori, da so njegove oči sposobne prepoznati Mesija, tudi če se kaže kot majhen in ubog otrok. To stori Sveti Duh: usposablja, da vidimo prisotnost Boga in njegovega delovanja ne v velikih stvareh, v pozornost vzbujajoči zunanjosti, v izkazovanju moči, ampak v majhnosti in krhkosti. Pomislimo na križ: tudi tam je majhnost, krhkost, tudi dramatičnost. Vendar pa je tam Božja moč. Izraz »po navdihu Duha« spominja na to, kar se v duhovnosti imenuje »duhovni vzgibi«: to so tisti vzgibi duha, ki jih zaznamo znotraj sebe in katerim smo poklicani prisluhniti, da bi razločevali, če prihajajo od Svetega Duha ali od koga drugega. Pomembna je pozornost na notranje vzgibe Duha.
Se pustimo voditi Svetemu Duhu ali duhu sveta?
Vprašajmo se torej, komu se večinoma pustimo voditi: Svetemu Duhu ali duhu sveta? To je vprašanje, s katerim se moramo soočiti vsi, posebej mi posvečeni. Medtem ko Duh vodi k prepoznanju Boga v majhnosti in krhkosti otroka, mi včasih tvegamo, da na svojo posvečenost gledamo na podlagi rezultatov, ciljev, uspeha: premikamo se v iskanju prostorov, prepoznavnosti, številk; to je skušnjava. Duh pa tega ne zahteva. Želi, da gojimo vsakdanjo zvestobo, pozorni na majhne stvari, ki so nam bile zaupane. Kako lepa je Simeonova in Anina zvestoba! Vsak dan se odpravita v tempelj, vsak dan čakata in molita, čeprav čas teče in se zdi, da se nič ne zgodi. Čakata vse življenje, ne da bi se pritoževala in se izgovarjala, ampak ostajata zvesta vsak dan in gojita plamen upanja, ki ga je Duh prižgal v njunih srcih.
Preverimo svoje notranje razloge
Lahko se vprašamo, bratje in sestre: kaj vodi naše dneve? Katera ljubezen nas spodbuja, da gremo naprej? Sveti Duh, trenutna gorečnost ali karkoli drugega? Kako se gibljemo v Cerkvi in v družbi? Včasih se lahko tudi za zunanjostjo dobrih del skrivata črv narcisizma ali hlepenje po protagonizmu. V drugih primerih se zdi, da naše redovne skupnosti, kljub temu, da upravljajo mnoge stvari, vodi bolj mehansko ponavljanje – delati stvari iz navade, samo zato, da se jih dela – kot pa navdušenje, da bi sledili Svetemu Duhu. Vsem nam bo dobro delo, če bomo danes preverili svoje notranje razloge, razločujmo duhovne vzgibe, saj prenova posvečenega življenja izhaja predvsem iz tega.
Kaj vidijo naše oči?
Drugo vprašanje: kaj vidijo naše oči? Simeon po navdihu Duha vidi in prepozna Kristusa. In moli z besedami: »Moje oči so videle tvoje zveličanje.« (v. 30) To je veliki čudež vere: odpre oči, preoblikuje pogled, spremeni način dojemanja. Kakor vemo iz mnogih Jezusovih srečanj v evangelijih, se vera rodi iz sočutnega pogleda, s katerim nas gleda Bog; zmehča trdote našega srca, ozdravi njegove rane, nam da nove oči, da bi z njimi videli sebe in svet. Nov pogled nase, na druge, na vse situacije, ki jih živimo, tudi najbolj boleče. Ne gre za naiven, ampak za moder pogled. Naiven pogled beži pred stvarnostjo ali se pretvarja, da ne vidi težav; tu pa gre za oči, ki znajo »videti znotraj« in »videti onkraj«: ki se ne ustavijo pri zunanjosti, ampak znajo vstopiti tudi v razpoke krhkosti in neuspehov, da bi tam prepoznale Božjo prisotnost.
Kako vidimo posvečeno življenje?
Simeonove ostarele oči, kljub utrujenosti zaradi let, vidijo Gospoda, vidijo zveličanje. In mi? Vsakdo se lahko vpraša: kaj vidijo naše oči? Kakšen pogled imamo na posvečeno življenje? Svet ga pogosto vidi kot »potrato« in pravi: »Poglej, ta fant, ki je tako dober, pa je šel za redovnika« ali »Tako dobro dekle in je šla k sestram … Kakšna potrata. Ko bi bil vsaj grd ali grda … Ne, dobra sta, škoda ju je.« Tako mislimo. Svet vidi posvečeno življenje kot stvarnost preteklosti, nekaj nekoristnega. Kaj pa mi, krščanska skupnost, redovnice in redovniki, kaj vidimo? Ali smo z očmi obrnjeni nazaj, z nostalgijo po tem, česar ni več, ali pa smo sposobni daljnosežnega pogleda vere, ki je usmerjen navznoter in onkraj? Potrebno je imeti modrost gledanja – in to da Sveti Duh: dobro opazovati, dobro premeriti razdalje, razumeti stvarnost. Zelo dobro mi dene, ko vidim ostarele posvečene osebe, ki so s svetlečimi očmi še naprej nasmejane in dajejo upanje mladim. Pomislimo na trenutke, ko smo srečali podobne poglede in hvalimo Boga za to. To so pogledi upanja, odprti v prihodnost. Morda nam bo dobro delo, če bomo v teh dneh obiskali svoje ostarele brate in sestre redovnike in redovnice; da bi jih gledali, se pogovarjali z njimi, jih spraševali, da bi slišali, kaj mislijo. Mislim, da bo to dobro zdravilo.
Prenoviti pogled na svoje življenje in skupnosti
Bratje in sestre, Gospod nam ne pozablja dajati znamenj, ki nas vabijo, da bi gojili prenovljen pogled na posvečeno življenje. To je potrebno, vendar pa v luči, v skladu z vzgibi Svetega Duha. Ne moremo se pretvarjati, da ne vidimo teh znamenj in iti naprej, kakor da ni nič; ponavljati iste stvari, se zaradi brezvoljnosti vleči naprej v oblikah iz preteklosti in dopustiti, da nas hromi strah pred spremembami. Že velikokrat sem rekel: danes je skušnjava, da bi šli nazaj, zaradi gotovosti, iz strahu, da bi ohranili vero, da bi ohranili ustanovitveno karizmo. To je skušnjava. Skušnjava, da bi šli nazaj in ohranjali »izročilo« s togostjo. Zapomnimo si: togost je sprevrženost, za vsako togostjo so resni problemi. Niti Simeon niti Ana nista bila toga, bila sta svobodna in vesela: on je hvalil Boga in pogumno prerokoval mami; in ona je kakor dobra starka hodila z enega konca na drugega in govorila: »Poglejte jih, poglejte tole!« Oznanjala sta z veseljem, z očmi, polnimi upanja. Nič brezvoljnosti zaradi preteklosti, nič togosti.
Odprimo oči: v krizah – da, res je, krize so –, v nezadostnem številu – »Oče, ni poklicev, zdaj bomo šli na tisti otok v Indoneziji, da bomo videli, če najdemo kakšnega.« –, v močeh, ki jih primanjkuje, Duh vabi, da bi prenovili svoje življenje in svoje skupnosti. In kako naj to storimo? On nam bo pokazal pot. Mi odprimo srce, pogumno, brez strahu. Odprimo srce. Glejmo Simeona in Ano: čeprav sta že v letih, svojih dni ne preživljata tako, da objokujeta preteklost, ki se ne povrne, ampak odpreta roke prihodnosti, ki jima prihaja naproti. Bratje in sestre, ne zapravljajmo današnjega dneva s tem, da gledamo na včerajšnjega; ne sanjajmo prihodnosti, ki nikoli ne bo prišla, ampak se postavimo pred Gospoda, v adoraciji, in prosimo za oči, ki znajo videti dobro in prepoznati Božje poti. Gospod nam jih bo dal, če ga prosimo. Z veseljem, z močjo, brez strahu.
Kaj držimo v naročju?
Na koncu, tretje vprašanje: kaj držimo v naročju? Simeon vzame v naročje Jezusa (prim. v. 28). To je nežen in pomenljiv prizor, edinstven v evangelijih. Bog nam je v naročje položil svojega Sina, saj je sprejeti Jezusa bistveno, je središče vere. Včasih smo v nevarnosti, da bi se izgubili in razkropili v tisočerih stvareh, se osredotočili na drugotne vidike ali se pogreznili v stvari, ki jih moramo narediti, toda središče vsega je Kristus, ki ga moramo sprejeti kot Gospoda našega življenja.
Težave se začnejo, ko ne držimo več v naročju Jezusa
Ko Simeon vzame Jezusa v naročje, njegove ustnice izgovarjajo besede blagoslova, hvale in čudenja. In mi, smo po tolikih letih posvečenega življenja izgubili sposobnost čudenja? Ali imamo še to zmožnost? Vprašajmo se o tem in če kdo tega ne najde, naj prosi za milost čudenja; čudenja zaradi čudovitih reči, ki jih Gospod dela v nas, ki so skrite tako kot tista v templju, ko sta Simeon in Ana srečala Jezusa. Če posvečenim osebam manjkajo besede, ki blagoslavljajo Boga in druge, če manjka veselje, če se izgubi zagon, če je bratsko življenje samo napor, če manjka čudenje, to ni zato, ker smo žrtve nekoga ali nečesa; resnični razlog je ta, da ne držimo več v naročju Jezusa. In kadar roke posvečene osebe ne držijo Jezusa, držijo praznino, ki jo skušajo zapolniti z drugimi stvarmi; vendar pa je tam praznina. Držati v naročju Jezusa: to je znamenje, to je pot, to je »recept« prenove. Kadar torej ne objamemo Jezusa, se srce zapre v zagrenjenost. Žalostno je videti zagrenjene posvečene osebe: zaprejo se v pritoževanje zaradi stvari, ki ne gredo. Vedno se pritožujejo zaradi nečesa: nad predstojnikom, nad predstojnico, nad brati, skupnostjo, nad kuhinjo … če nimajo pritožb, ne živijo. Vendar pa moramo mi objeti Jezusa v adoraciji in prositi za oči, ki znajo videti dobro in prepoznati Božje poti. Če Kristusa sprejmemo z odprtimi rokami, bomo tudi druge sprejeli z zaupanjem in ponižnostjo. Tedaj se spori ne stopnjujejo, razdalje ne razdeljujejo in ugasne skušnjava, da bi zlorabili moč in ranili dostojanstvo sestre ali brata. Odprimo svoje roke, Kristusu in bratom! Tam je Jezus.
Z navdušenjem obnovimo svoje posvečenje
Predragi, predrage, danes z navdušenjem obnovimo svoje posvečenje! Vprašajmo se, kaj je tisto, kar vodi naša srca in naša dejanja, kakšen je prenovljen pogled, ki smo ga poklicani gojiti; predvsem pa vzemimo Jezusa v naročje. Četudi doživljamo napor in utrujenost – to se dogaja: tudi razočaranja, se zgodi –, storimo kakor Simeon in Ana, ki potrpežljivo čakata Gospodovo zvestobo in si ne pustita ukrasti veselja srečanja z Njim. Pojdimo naproti veselju nad srečanjem: to je zelo lepo! Ponovno postavimo Njega v središče in pojdimo naprej z veseljem. Tako bodi.
Revijo Družina in Življenje pogosto lahko dobita brezplačno v cerkvi v Štepanji vasi na naši mizici za revije. V njem bosta našla vsebine, ki vama bodo v pomoč pri rasti v vajinem odnosu, odnosu z bližnjimi ter pri vzgoji otrok. Vzemita jo in prelistajta. Če vama bo všeč, jo lahko naročita brezplačno tule.
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2022/01/Midva-od-doma.jpg7681024Aleš Čerinhttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngAleš Čerin2022-01-28 10:31:302022-01-28 10:37:32Osebna (video)zgodba: Kako ti ena revija, ki jo dobiš na romanju, spremeni življenje
Kristjani vse Božje delovanje razumemo kot utelešenje njegove Besede – in ko ta postaja»dogodek« v našem času in prostoru, smo deležni Boga. Tak dogodek je tudi svetopisemski maraton – izmenično, nepretrgano branje Svetega pisma, 24 ur na dan. Tu ne gre za tekmovanje v hitrem branju Svetega pisma, pač pa je prebiranje Božje besede hkrati tudi molitev za bralca in poslušalce.
Beseda “maraton” nakazuje, da gre za vztrajanje, saj ob Božji besedi bedimo teden dni, podnevi in ponoči. “Vztrajajte v molitvi, bedite v njej in se zahvaljujte.” (Kol 4,2)
Svetopisemski maraton je bil v Sloveniji prvič pripravljen leta 2007 ob letu Svetega pisma, krog sodelujočih gibanj, skupnosti in cerkva pa se vsako leto širi. Ob celotedenskem branju Svetega pisma, ki letos poteka prek spleta, se zvrsti več sto bralcev, kar pomeni svojevrstno priložnost za druženje.
Leta 2012 smo v sodelovanju z lokalnimi koordinatorji pričeli pripravljati tudi številne t. im. “mini” svetopisemske maratone, ki v maratonskem tednu potekajo v krajih drugod po Sloveniji. V letu 2020 je bilo takšnih krajev, kjer potekajo mini svetopisemski maratoni, več kot 90. Leta 2021 se je branje zaradi razmer po državi preselilo na splet, a je kljub temu odmevalo po vsej Sloveniji. Vabljeni, da se nam pridružite tudi letos.
Poleg osrednjega branja Svetopisemski maraton ponuja tudi pester vzporedni program. Ob večerih boste lahko preko spleta sodelovali in prisluhnili zanimivim gostom. Vzporedni dogodki bodo snemani in si jih boste lahko ogledali tudi naknadno.
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2022/01/Svetopisemski-maraton.png8081143Uredništvohttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngUredništvo2022-01-25 09:17:442022-01-26 19:03:32Svetopisemski maraton: Branje Božje besede noč in dan ... ter spremljajoči dogodki
• ZAHVALA: Prejšnjo nedeljo ste pri nabirki za brate kapucine darovali 1.284,70 €. Iskrena hvala in Bog povrni.
• DAN CELODNEVNEGA ČEŠČENJA – ŽUPNIJSKA CERKEV V PETEK 28. JANUARJA: To je dan, ko želimo biti z Gospodom, navzočim med nami v evharistiji. Obenem je to dan, ko v imenu celotne naše nadškofije častimo Najsvetejše. Naj bo naša odločitev in molitev z Gospodom odgovor na Božjo ljubezen do nas.
SPORED ČEŠČENJA V ŽUPNIJSKI CERKVI
• 8.00 – sveta maša, po maši izpostavitev Najsvetejšega,
• 9.00 – 10.00 povabljeni vsi, ki se boste udeležili jutranje maše, k češčenju in člani Frančiškovega svetnega reda (OFS);
• 10.00 – 11.00: – prostovoljci; vabljeni tudi: iz Skopske, Prištinske. in Novosadske ulice;
• 11.00 – 12.00: bratje kapucini: sklenemo z dnevno molitveno uro in molitvijo Angel Gospodov; vabljeni tudi: iz ulice Polonce Čude, Vide Janežičeve, Angelce Ocepkove, Nusdorferjeve;
• 12.00 – 14.00 – molitev v tišini
• 14.00 – 15.00: Marijine sestre
• 15.00 – 16.00: Molitvena skupina Bog je Ljubezen.
• 16.00 –17.00: člani Župnijske Karitas; vabljeni tudi iz Bizovika, Hrušice;
• 17.00 – 18.00: Medžugorska molitvena skupina, veroučenci in starši; mladinci, študentje, skavti, vabljeni tudi iz Jakčeve ulice;
• 18.00 – 19.00: pevci, ŽPS; vabljeni tudi iz Štepanje vasi in Gmajne;
• 19.00: Slovesen sklep in sveta maša
OPOMBA: Razpored je orientacijski. Kdor ne more ob določeni uri, naj pride takrat, ko lahko. Skupine lepo naprošene, da molitev vodite, ostali pa se po razporedu ulic in vasi skupinam ob določenih urah pridružite.
• DAN ODPRTIH VRAT NA ŠKOFIJSKI KLASIČNI GIMNAZIJI V ŠENTVIDU bo to soboto 29. januarja ob 9. uri. Več informacij na: vpis.stanislav.si
• LETNA NAROČNINA VERSKEGA TISKA: Zelo priporočamo redno letno naročnino na verski tisk. Tu objavljamo cene za verski tisk za celo leto in kje jih se nanj lahko naročite in ga boste prejeli na svoj dom. Še vedno pa bo tisk v prodaji tudi v cerkvi.
Založba Družinanaročila: 01/360-28-31, bernarda.vidmar@druzina.si Družina 140,40€, Mavrica 44,90€, Beseda med nami 27,00€, Božje okolje 33,00€, Cerkev danes 39,00€, Cerkveni glasbenik 39,00€, Communio 35,60€, Radovednež 23,70€, Magnificat 63,70€, Praznična 23,60, SLO 29,60€, Najst 29,40€.
• ZOOM VEČER O MISIJONARJU MIHU DREVENŠKU bo v torek 25. januarja ob 20.30: Naša župnija organizira Zoom večer z minoritom p. Janezom Šamperlom, ki nam bo spregovoril o misijonarju Mihu Drevenšku. V sami predstavitvi bomo videli tudi krajše video nagovore Miha Drevenška. Rezervirajte si termin, ZOOM povezava pa bo objavljena na spletni strani župnije. Lepo vabljeni! Več informacij na tej povezavi.
V večer bodo vključeni tudi video posnetki na katerih govori, p. Miha Drevenšek, ki je umrl pred 10 leti. Miha Drevenšek je bil dolgo let misijonar v Zambiji. Veliko se je posvečal otrokom in samo zanje je imel vsako nedelo mašo, pri kateri je sodelovalo 1.500 otrok, ki so sami vse vodili. »Majhna punčka, deset let stara, dirigira celi cerkvi. Pater Miha je ustvaril verski, kulturni, izobraževalni in zdravstveni center. Najprej pa je z drugimi sobrati misijonarji naredil semenišče, nadaljeval z osnovno šolo, kasneje še s poklicno šolo. Leta 1991 začel načrt botrstvo na daljavo, preko katerega je s pomočjo botrov iz Slovenije dobilo pomoč čez 1000 otrok.
• DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA: Obhajanje 60-letnice župnije bomo obeležili tudi z Delavnicami molitve in življenja (DMŽ). Na njih se bomo učili različnih načinov molitve. Primerne so za odrasle in študente. Bi rad-a poživil-a odnos z Bogom, ti je vera postala rutina, se morda srečuješ z nerazumevanjem vere ali celo predsodki?
Predstavitev DMŽ bo 16. februarja 2022 ob 20. uri v župnijskem domu. Srečanja bodo potekala vsako sredo ob 20. uri od 16. februarja do konca maja. Vodil jih bo br. Primož. Več o DMŽ si lahko preberete na: dmz.si.
• JEZUSOVO DAROVANJE – SVEČNICA, sreda, 2. februar. Svečnica je najprej praznik skupine Vera in luč. Svečnica je tudi dan posvečenega življenja, dan redovnikov in redovnic.
• SVETOPISEMSKI MARATON: Vseslovensko maratonsko branje Svetega pisma bo potekalo od sobote, 22. do četrtka, 27. januarja 2022, 24 ur na dan. Zaradi epidemiološke situacije bo tokrat celoten maraton, vključno z branjem, potekal prek spleta na ZOOM-u. Vse informacije najdete na naslednji spletni povezavi, kjer se lahko tudi prijavite za branje Svetega pisma. Lepo vabljeni.
• Sinoda o sinodalnosti 2021 – 2023 v prvi fazi poteka na krajevni ravni v škofijah, župnijah in cerkvenih skupnostih po vsem svetu. Glavni namen je poslušanje različnih glasov na terenu, da bi vsakdo lahko kaj prispeval v posvetovanju vesoljne Cerkve. Krajevne Cerkve smo povabljene, da svoje odgovore posredujejo škofovski konferenci. Ta del sinode poteka do avgusta 2022. Aktualne informacije o sinodi najdete tule. Tule pa najdete vsa gradiva za delo po skupinah.
• SINODA V NAŠI ŽUPNIJI: Tudi v naši župniji bomo od februarja do maja letos imeli po različnih skupinah srečanja na temo sinode. Takšno srečanje bo v posamezni skupini običajno trajalo eno uro in pol.
Predvidoma zadnji vikend v maju bomo v župniji ob 60-letnici župnije pripravili duhovno obnovo za vse župljane, v okviru katere bomo izvedli tudi pogovore o sinodi. Povzetke bomo poslali na pastoralno službo.
VABLJENI, DA MOLITE MOLITEV ZA SINODO Pred Teboj smo, Sveti Duh, ko smo zbrani v Tvojem imenu. Samo ti nas vodi, bodi doma v naših srcih; pokaži nam pot, po kateri naj gremo, in kako naj hodimo po njej. Šibki smo in grešni; ne dopusti, da bi širili nered. Ne dopusti, da bi nas nevednost vodila po napačni poti ali da bi pristranskost vplivala na naša dejanja. Daj, da v Tebi najdemo svojo edinost, da bomo lahko skupaj hodili večnemu življenju naproti in se ne bomo oddaljili od poti resnice in od pravičnosti. Vse to Te prosimo, ki deluješ na vsakem kraju in v vsakem času, v občestvu z Očetom in Sinom na vekov veke. Amen.
• PASTIRSKO PISMO: Vabimo vas, da si preberete pastirsko pismo, ki ga je za našo nadškofijo v začetku leta napisal nadškof Stanislav Zore. Najdete ga na tej povezavi.
• LETNO POROČILO CERVKE NA SLOVENSKEM si lahko preberete na tej spletni strani.
• TEDEN MOLITVE ZA EDINOST KRISTJANOV 2022 bo od torka 18. do torka 25. januarja. Vabljeni k molitvi in obisku maše v ta namen. Več informacij na: na tej povezavi.
Papež Frančišek bo teden molitve za edinost kristjanov sklenil z večernicami.
KATEHEZA O SVETEM JOŽEFU KOT OČETU V NEŽNOSTI. BOG SE NE BOJI NAŠIH GREHOV
Svetopisemski odlomek: Ko je bil Izrael mlad, sem ga ljubil, iz Egipta sem poklical svojega sina. Jaz sam sem Efrájima učil hoditi, jemal sem jih na svoje lakte, pa niso spoznali, da skrbim zanje. Pritegoval sem jih s človeškimi vezmi, z vrvicami ljubezni, bil sem jim kakor tisti, ki si vzdigujejo otroka k licu, počasi sem mu dajal jesti.
Oz 11,1.3-4
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Danes bi želel poglobiti lik svetega Jožefa kot očeta v nežnosti. V apostolskem pismo Patris corde (8. december 2020) sem razmišljal o tem vidiku nežnosti pri osebnosti svetega Jožefa. Čeprav nam evangeliji ne govorijo o podrobnostih, kako je uresničeval svoje očetovstvo, pa smo lahko prepričani, da je kot »pravični« mož to bil tudi pri vzgajanju Jezusa. »Jožef je videl, kako je Jezus iz dneva v dan “napredoval v modrosti, rasti in milosti pri Bogu in pri ljudeh” (Lk 2,52). Kakor je Gospod storil Izraelu, tako ga je on “učil hoditi, ko ga je držal za roko. Zanj je bil kot oče, ki dviga otroka k licu, ki se sklanja k njemu, da bi mu dajal jesti” (prim. Oz 11,3-4)« (Patris corde, 2). Ta definicija iz Svetega pisma je lepa in prikazuje Božji odnos z Izraelovim ljudstvom. Enak odnos je bil odnos svetega Jožefa z Jezusom.
Evangeliji potrjujejo, da je Jezus vedno uporabljal besedo »oče«, ko je govoril o Bogu in njegovi ljubezni. V mnogih prilikah je glavni lik oče (Prim. Mt 15,13; 21,28-30; 22,2; Lk 15,11-32; Jn 5,19-23; 6,32-40; 14,2; 15,1.8). Med najbolj znanimi je zagotovo prilika o usmiljenem Očetu, o kateri pripoveduje evangelist Luka (prim. Lk 15,11-32). Ravno v tej priliki je poleg izkušnje greha in odpuščanja izpostavljen tudi način, kako odpuščanje doseže osebo, ki je storila napako. Besedilo pravi takole: »Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil« (Lk 15,20). Sin je pričakoval kazen, pravico, po kateri bi mu v najboljšem primeru bilo dodeljeno mesto med služabniki, a se znajde v očetovem objemu. Nežnost je večja od logike sveta. Je nepričakovani način, kako zadostiti pravici. Zato ne smemo nikoli pozabiti, da se Bog ne boji naših grehov. To si dobro vtisnimo v spomin. Bog se ne prestraši pred našimi grehi, večji je od naših grehov. Je oče, je ljubezen, je nežen. Ne boji se naših napak, naših padcev, ampak se boji zaprtosti našega srca. To je, zaradi česar trpi. Boji se našega pomanjkanja vere v njegovo ljubezen. Obstaja velika nežnost v izkušnji Božje ljubezni. In lepo je pomisliti, da je to stvarnost Jezusu prvi posredoval ravno Jožef. Kajti Božje stvari pridejo do nas vedno po človeški izkušnji. […]
Lahko se torej vprašamo, ali smo tudi mi izkusili to nežnost in ali smo postali njene priče. Razmislimo. Nežnost namreč ni najprej čustveno ali sentimentalno vprašanje. Je izkušnja, da se čutimo ljubljene in sprejete ravno v svojem uboštvu in bedi.
Bog se ne zanaša le na naše talente, ampak tudi na našo odrešeno slabotnost. Naša slabotnost je odrešena in on ji zaupa. Sveti Pavel, na primer, zaradi tega pravi, da obstaja načrt tudi za njegovo slabotnost. Skupnosti v Korintu takole piše: »Da pa se zaradi vzvišenosti razodetij ne bi prevzel, mi je bil dan v meso trn, satanov sel, ki naj bi me tepel, da se ne bi prevzel. Trikrat sem prosil Gospoda, da bi ga umaknil od mene, a mi je rekel: “Dovolj ti je moja milost. Moč se dopolnjuje v slabotnosti.”« (2 Kor 12,7-9). Gospod nam ne odvzame vseh slabotnosti, ampak nam z njimi pomaga hoditi, tako da nas prime za roko. Kako to? Ja, za roko prime naše slabotnosti, nas skupaj z našimi slabotnostmi, blizu nam je. To je nežnost. Izkušnja nežnosti je v tem, da vidimo Božjo moč, kako gre ravno skozi tisto, kar nas dela slabotne; vendar pod pogojem, da se odvrnemo od pogleda hudiča, ki »nas sili, da gledamo našo slabotnost z negativno sodbo«, medtem ko jo Sveti Duh »osvetljuje z nežnostjo« (Patris corde, 2). »In nežnost je najboljši način, da se dotaknemo tega, kar je krhkega v nas. […] Poglejte, kako se bolničarke in bolničarji dotikajo ran bolnikov: z nežnostjo, da jih ne bi še bolj ranili. Tako se Gospod dotika naših ran, z isto nežnostjo. Zato je pomembno srečati Božje usmiljenje, zlasti v zakramentu sprave in v osebni molitvi k Bogu, ko doživimo resnico in nežnost. Paradoksalno je, da nam tudi hudič lahko pove resnico: je lažnivec, vendar se izmuzne, da bi nam povedal resnico in pripeljal do laži; vendar pa hudič to dela, da bi nas obsodil. Gospod nam pove resnico in steguje roko, da bi nas rešil. Vemo pa, da nas Resnica, ki prihaja iz Boga, ne obsoja, ampak nas sprejema, nas objame, nas podpira, nam odpušča« (Patris corde, 2). Bog vedno odpušča: vtisnite si to v misli in srce. Bog vedno odpušča. Mi smo tisti, ki se utrudimo prositi za odpuščanje. A On vedno odpusti. Tudi najslabše stvari.
Dobro bo za nas, če bomo pogledali sebe v Jožefovem očetovstvu, ki je zrcalo Božjega očetovstva, in se vprašali, ali Gospodu dovolimo, da nas ljubi s svojo nežnostjo ter tako vsakega od nas spreminja v moškega in žensko, ki sta sposobna ljubiti na enak način. Brez te “revolucije nežnosti” – potrebna je revolucija nežnosti – tvegamo, da bomo ostali ujeti v pravičnosti, ki nam ne dopušča, da bi z lahkoto vstali in ki odrešenje zamenjuje s kaznijo. Zato se danes želim na poseben način spomniti naših bratov in sester, ki so v zaporu. Prav je, da tisti, ki je storil napako, za to plača, a je enako prav, da se za svojo napako lahko odkupi. Ne morejo biti obsodbe brez oken upanja. Vsaka obsodba ima vedno okno upanja. Pomislimo na naše brate in sestre v zaporih in pomislimo na Božjo nežnost do njih in molimo zanje, da bi našli v tem oknu upanja izhod v boljše življenje.
Sklenimo s to molitvijo: Sveti Jožef, oče v nežnosti, nauči nas sprejeti, da smo ljubljeni ravno v tistem, kar je v nas najslabotnejšega. Pomagaj nam, da ne bomo postavili nobene ovire med svoje uboštvo in veličino Božje ljubezni. Spodbudi v nas željo, da bomo pristopili k spravi, da bi se nam odpustilo in bi zmogli ljubiti z nežnostjo naše brate in sestre v njihovem uboštvu. Bodi blizu tistim, ki so se zmotili in zato plačujejo ceno; pomagaj jim najti skupaj s pravičnostjo tudi nežnost za nov začetek. In nauči jih, da je prvi način sprave iskreno prositi odpuščanje ter tako čutiti Očetovo ljubkovanje. Amen.
Ne morem, da se ne bi tokrat še enkrat kratko oglasila, z namenom, da Vam vsem voščim blagoslovljeno nedeljo Svetega pisma – Božje besede.
Iz srca hvala, da se teden za tednom zbiramo ob Božji besedi in da nas ta globoko nagovarja ter nam daje moči za življenje. Hvala, da skupaj sledimo navdihom Svetega Duha, kot pravi tudi p. Marko Ivan Rupnik: “Za branje Božje Besede je vedno potrebna sinergija s Svetim Duhom, da bi sveta knjiga postala beseda, ki mi spregovarja.” Bogu in Vam HVALA.
Navajam še prvi del Psalma 1: “Blagor človeku, ki ne hodi po nasvetu krivičnih, ne stopa na pot grešnikov in ne poseda v družbi porogljivcev, temveč se veseli v Gospodovi postavi in premišljuje njegovo postavo podnevi in ponoči. Tak je kakor drevo, zasajeno ob vodnih strugah, ki daje svoj sad ob svojem času in njegovo listje ne ovene; vse, kar dela, uspeva. …” (Ps 1,1-3)
Želim, da bi še naprej prejemali Živo vodo ob vodnih strugah Božje besede in ob svojem času dajali sadove na naših poteh življenja.
Prilagam še gradivo Zavoda Biblično gibanje, ki ga je ustanovil g. Maksimilijan Matjaž – kdor želi, lahko kaj pogleda in prebere.
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2022/01/sdfsdf-1.jpg3781011Uredništvohttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngUredništvo2022-01-22 18:05:592022-01-23 08:22:27Polona Vesel Mušič ob nedelji Božje besede
Skupnost župnij Mozirje, Šmihel nad Mozirjem, Rečica ob Savinji in Šmartno ob Dreti organizira tečaj Alfa, kateremu se lahko pridruži vsakdo, ki ga zanimajo temeljna življenjska vprašanja.
Kaj je Alfa?
Alfa je serija srečanj, ki obravnavajo krščansko vero in običajno trajajo enajst tednov. Vsak pogovor obravnava različna vprašanja v zvezi z vero in je namenjen pogovoru. Alfa se izvaja po vsem svetu in vsakdo je dobrodošel.
Verjetno najpomembnejši del vsakega Alfa tečaja je priložnost, da si izmenjamo misli in ideje o temi ter se o njej preprosto pogovorimo v majhni skupini. Ničesar niste dolžni povedati in ničesar ne morete povedati. To je priložnost, da v iskrenem, prijateljskem in odprtem okolju slišite druge in prispevate svoj pogled.
Zakaj Alfa?
Alfa prihaja zaradi posameznikove potrebe po več. Vsak dan si zastavimo na tisoče vprašanj: kaj obleči, kateri jogurt pojesti, koliko bo spet okuženih, kakšno bo vreme, kateri meni izbrati pri malici, kaj je še treba kupiti, do kdaj je že treba vrniti knjige v knjižnico, kdaj je zadnji čas, da grem spat … V trenutku pomembna vprašanja, čez nekaj dni zagotovo že pozabljena.
Obstajajo pa tudi vprašanja, ki nam vsake toliko malo rojijo po glavi, a jih preglasijo vsakdanje stvari. Pa vendar nam ta vprašanja, ki so tudi večja in pomembnejša, včasih ne pustijo spati. Zakaj sem tu? Kaj je smisel? Kam grem? Je življenje kaj več kot to? Toda redko si vzamemo čas za razmislek o vsem tem. Zato obstaja Alfa.
Kdaj in kako?
Alfa srečanja se bodo v Mozirju začela v torek, 25. 1. 2022 in bodo trajala 11 srečanj: vsak torek ob 20. uri do 5. aprila 2022.
Srečanja bodo zaradi epidemioloških razmer vsaj v prvem delu na ZOOM-u, nekaj v živo v župnijskih prostorih v Mozirju.
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2022/01/Roki.jpg12801920Uredništvohttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngUredništvo2022-01-20 09:37:002022-01-20 09:45:33Alfa tečaj v Mozirju: Po ZOOM-u in nekaj tudi v živo
Božični večer za osamljene v Domu starejših v Štepanjskem naselju letos drugače …
Po praznovanju Jezusovega krsta se navidezno končuje božično obdobje, notranje obogateno in doživeto, ob poglobljenem osebnem premišljevanju v adventnem času.
Tudi letos nam je blagoslovljeni čas tega obdobja ponudil veliko različnih priložnosti za povezovanja s tistimi, ki so nam dragi, ki jih pogrešamo. Gotovo pa je bil to tudi čas za misli in navezovanje stikov z osamljenimi starejšimi osebami, ki bivajo celo v naši bližini, za nekatere celo ne vemo, spet drugi so oskrbovanci v domovih starejših.
V okviru dejavnosti ŽPS naše župnije in Karitasa so bili prav ti zadnji v naših mislih že v adventnem času, zato smo jih za božični večer presenetili z zanje izdelanimi venčki, vsebinsko spodbudnim voščilom in slaščicami.
Z veseljem, hvaležnostjo in presenečenjem so sprejeli posredovano in po pripovedi zaposlenih v tem domu, so v svojih sobah na vidno mesto postavili venčke, da bo ta vsakemu spodbuda tudi takrat, ko se bo počutil zelo zapuščeno. Veseli so bili tudi voščila ob misli, da le niso čisto pozabljeni.
Naša tokratna pozornost zato ne bo enkratno dejanje, temveč jim bomo ob dogodkih, ko je večina oskrbovancev doma povezana s svojci, skušali z našo pozornostjo za nekaj časa preseči njihovo in osamo vseh tistih, ki se tako počutijo.
Tudi vsem vam, ki namenite delček časa zanje, se v njihovem in našem imenu zahvaljujemo in želimo blagoslovljeno in zdravo leto 2022.
Irma Veljić v imenu Skupine za diakonijo v ŽPS Štepanjsko naselje
• NABIRKA TE NEDELJE 16. januarja je namenjena za brate kapucine, ki delujemo v tej župniji. Kdor želi pa lahko svoj dar za nas nakaže tudi na transakcijski račun. Kapucinski samostan Ljubljana, Mekinčeva 3, Ljubljana. Namen nakazila: dar za brate. Trr. SI56 0317 1100 0806 149. Bog vam povrni za vsak vaš dar.
• TRIKRALJEVSKA AKCIJA: Pri letošnji trikraljevski akciji za projekte slovenskih misijonarjev se je naši župniji zbralo 910 eur, ki smo jih že oddali na misijonsko pisarno. Od tega je bilo v ta namen zbranih 539,28 eur pri nabirkah pri mašah na dan Gospodovega Razglašenja 6. 1., ostalo so darovi, ki ste jih namensko darovali v ta namen. Hvala tudi tistim, ki ste za to akcijo sami nakazali svoj dar na misijonsko pisarno. Bog povrni vsem.
• VERSKA STATISTIKA NAŠE ŽUPNIJE ZA LETO 2021
Krsti: 29 novokrščencev. 19 otrok je bilo krščenih v prvem letu življenja, 7 pa v starosti od 2 do 6 let, trije so bili starejši od 7 let. 11 jih je bilo krščenih iz cerkvenega zakona, 5 iz civilnega zakona, 13 iz izven zakonskih skupnosti.
Število otrok pri verouku: 184.
Prvo sv. obhajilo: 19 prvoobhajancev,
Birma: 23 birmancev. Poroke: 7 parov;
Pogrebi: 78 pogrebov, (le 24 jih je prejelo poslednje zakramente)
Obhajila: 32.600 svetih obhajil.
Bolniško maziljenje: okrog 110 oseb
Nedeljska sveta maša: Pri nedeljskih svetih mašah je bilo na 2. advento nedeljo 363 ljudi. Pomladi in jeseni, ko so bile še svete maše še zunaj je bilo pri nedeljskih svetih mašah nekaj čez 400 ljudi. V tem številu je upoštevana tudi sobotna večerna sv. maša.
Štirih zoom Večerov z gosti (Aleš Čerin, br. Jurij Štravs, Marija in Andrej Štremfelj in Tadej Vindiš), se je udeležilo okrog 320 udeležencev. Posnetke večerov, ki smo jih objavili na spletu pa si je ogledalo še okrog 600 ljudi.
• LETNA NAROČNINA VERSKEGA TISKA: Zelo priporočamo redno letno naročnino na verski tisk. Tu objavljamo cene za verski tisk za celo leto in kje jih se nanj lahko naročite in ga boste prejeli na svoj dom. Še vedno pa bo tisk v prodaji tudi v cerkvi.
Založba Družinanaročila: 01/360-28-31, bernarda.vidmar@druzina.si Družina 140,40€, Mavrica 44,90€, Beseda med nami 27,00€, Božje okolje 33,00€, Cerkev danes 39,00€, Cerkveni glasbenik 39,00€, Communio 35,60€, Radovednež 23,70€, Magnificat 63,70€, Praznična 23,60, SLO 29,60€, Najst 29,40€.
• PASTIRSKO PISMO: Vabimo vas, da si preberete pastirsko pismo, ki ga je za našo nadškofijo v začetku leta napisal nadškof Stanislav Zore. Najdete ga na tej povezavi.
• LETNO POROČILO CERVKE NA SLOVENSKEM si lahko preberete na tej spletni strani.
Članek o letnem poročilu Cerkev na Slovenskem najdete na: +
• JASLICE V BIZOVIKU: Tudi letos so v Bizoviku narejene jaslice zunaj cerkve, ki jih je naredil Milan Boštele. Lepo vabljeni, da si jih ogledate.
• EXODUS 90: Program za moške; začne se 17. januarja
Kaj je: Exodus 90 je devetdeset dnevni duhovni program, ki po zgledu Jezusovega življenja vključuje: molitev, askeze in bratstvo. Moški, ki si želijo duhovne rasti in pridobiti večjo svobodo, se zberejo v bratovščino, ki jo sestavlja od 5 do 7 moških. Na poti v svobodo može spremlja zgodba Izhoda iz Egipta opisana v Drugi Mojzesovi knjigi in dnevna razmišljanja.
Skoraj vsi možje, ki prihajajo v Exodus 90, iščejo nov nivo svobode. Spoznali so, da niso tako svobodni, da bi lahko ljubili svoje družine in Boga ter jim služili, kot bi morali. Toda bodimo natančnejši. Na kakšen način smo možje nesvobodni?
Zasvojeni smo na mnoge različne načine, ko smo odvisni in nezdravo navezani na šport, elektronsko pošto, mobilne naprave, delo, televizijo, video vsebine, video igre, hrano, alkohol, kavo in kajenje, denar, trgovanje z delnicami, novice, domača opravila, javno podobo, moč, nadzor, hobije, igre na srečo, materializem, lenobo, aktivizem in samovšečnost. V našem času pa najbolj izstopa zasužnjenost mož s pornografijo in samozadovoljevanjem.
Exodus 90 je priložnost, da se možje odpremo Božjim milostim in s pomočjo molitve, askez in bratstva zaživiš svobodno življenje.
Kako: do 17. januarja poveži od 5 do 7 mož, prijavite se v program in začnite živeti drugače.
Več informacij:https://exodus90.com ali piši na: support@exodus90.com; telefon: 031 298 442 (Boštjan Čerin)
• TEDEN MOLITVE ZA EDINOST KRISTJANOV 2022 bo od torka 18. do torka 25 januarja. Vabljeni k molitvi in obisku maše v ta namen. Več informacij na: na tej povezavi.
Papež Frančišek bo teden molitve za edinost kristjanov sklenil z večernicami.
• ZOOM VEČER O MISIJONARJU MIHU DREVENŠKU bo v torek 24. januarja ob 20.30: Naša župnija organizira Zoom večer z minoritom p. Janezom Šamperlom, ki nam bo spregovoril o misijonarju Mihu Drevenšku. V sami predstavitvi bomo videli tudi krajše video nagovore Miha Drevenška. Rezervirajte si termin, ZOOM povezava pa bo objavljena na spletni strani župnije. Lepo vabljeni! Več informacij na: na tej povezavi.
PAPEŽ PRI KATEHEZI: TUDI DANES JE VELIKO IZKORIŠČANIH DELAVCEV BREZ DOSTOJANSTVA
Kateheza med splošno avdienco, 12. januarja 2022, je bila posvečena svetemu Jožefu kot tesarju. Papež je izpostavil, da delo ne pomeni samo poskrbeti za preživetje. Je tudi prostor, v katerem izražamo sebe, kjer se čutimo koristne in se učimo konkretnosti, ki pomaga duhovnemu življenju, da ne postane spiritualizem. Žal pa je delo pogosto talec družbene nepravičnosti in namesto da bi bilo sredstvo humanizacije, postane eksistencialno obrobje.
Frančišek je opozoril na mnoge težke situacije v svetu dela in zaposlitve, s katerimi se soočajo številni ljudje, ki so pri delu na različne načine izkoriščani ali pa ga sploh ne dobijo. Kot je dejal, se moramo vprašati, kaj lahko storimo, da bi povrnili vrednost delu, da bi se ga osvobodilo logike golega dobička in bi ga lahko doživljali kot človekovo temeljno pravico in dolžnost.
Svetopisemski odlomek: Mt 13,54-55.57
[Jezus] je prišel v svoj domači kraj in jih učil v njihovi shodnici, tako da so strmeli in govorili: »Od kod temu ta modrost in ta mogočna dela? Ali ni to tesarjev sin? Ali ni njegovi materi ime Marija? […] In spotikali so se nad njim. Jezus pa jim je rekel: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju in v svoji hiši.«
Kateheza: Sveti Jožef, tesar
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Evangelista Matej in Marko Jožefa imenujeta »mizar« ali »tesar«. Prej smo slišali, da so se prebivalci Nazareta, ko so slišali Jezusa govoriti, spraševali: »Ali ni to tesarjev sin?« (Mt 13,55; prim. Mr 6,3). Jezus je opravljal poklic svojega očeta.
Grški izraz tekton, ki se ga uporabi za opis Jožefovega dela, je bil preveden na različne načine. Latinski cerkveni očetje so ga prevedli kot »tesar«. A upoštevajmo, da v Palestini v Jezusovem času lesa niso uporabljali samo za izdelavo plugov in različnega pohištva, temveč tudi za gradnjo hiš, ki so imele leseno ogrodje in terasaste strehe iz tramov, med seboj povezanih z vejami in zemljo.
Zato je »mizar« ali »tesar« splošna oznaka, ki je označevala tako lesarske obrtnike kot delavce, ki so opravljali dela, povezana z gradbeništvom. To je bil precej naporen poklic, saj je bilo treba delati s težkimi materiali, kot so les, kamen in železo. Z ekonomskega vidika ni zagotavljalo velikega zaslužka, kar lahko sklepamo iz dejstva, da sta Marija in Jožef, ko sta Jezusa darovala v templju, darovala samo dve grlici ali dva goloba (prim. Lk 2,24), kot je bilo predpisano po postavi za revne (prim. Lev 12,8).
Jezus se je torej kot mladostnik naučil od svojega očeta te obrti. Ko je kot odrasel začel pridigati, so se zato začudeni sosedje spraševali: »Od kod temu ta modrost in ta mogočna dela?« (Mt 13,54) in so se nad njim pohujševali (prim. Mt 13,57).
Ob tem biografskem podatku o Jožefu in Jezusu mislim na vse delavce sveta, na poseben način na tiste, ki garajo v rudnikih in nekaterih tovarnah; na tiste, ki jih izkoriščajo z delom na črno; na žrtve dela; na otroke, ki so prisiljeni delati, in na tiste, ki brskajo po smetiščih in iščejo kaj uporabnega za prodajo.
Naj ponovim, kar sem rekel: skriti delavci, delavci, ki garajo v rudnikih in nekaterih tovarnah. Pomislimo nanje. Pomislimo na tiste, ki se jih izkorišča z delom na črno, ki so plačani na skrivaj, brez pokojnine, brez vsega. In če ne delaš, nimaš nobene varnosti. Delo na črno. Danes je veliko dela na črno. Žrtve dela, ki so utrpele nesreče pri delu. Otroci, ki so prisiljeni delati: to je grozno! Otroci, ki bi se v obdobju igranja morali igrati, a so prisiljeni delati kot odrasle osebe. Otroci, ki so prisiljeni delati. In tisti ubožčki, ki brskajo po smetiščih, da bi našli kaj uporabnega za menjavo in hodijo na smetišča. Vsi ti so naši bratje in sestre, ki se preživljajo na ta način. Razmislimo o tem. To se dogaja danes, v svetu, to se dogaja danes. Mislim pa tudi na tiste, ki so brez dela. Koliko ljudi trka na vrata tovarn, podjetij. »Je kakšno delo?« »Ne, ničesar ni, ničesar.« Pomanjkanje dela. Mislim tudi na tiste, ki čutijo, da je njihovo dostojanstvo prizadeto, ker ne morejo najti zaposlitve. Vrnejo se domov: »Si našel kaj?« »Ne, nič. Ustavil sem se na Karitas in prinesel kruh.« Kar ti daje dostojanstvo, ni prinesti domov kruh. Lahko ga dobiš na Karitas. Ne, to ti ne daje dostojanstva. Kar ti da dostojanstvo je, da zaslužiš za kruh. To je socialna nepravičnost na tistem mestu, v tisti državi, na tisti celini. Vladajoči bi morali vsem dati možnost, da zaslužijo za kruh, kajti ta zaslužek jim prinaša dostojanstvo. Delo je maziljenost z dostojanstvom. In to je pomembno.
Mnogi mladi, mnogi očetje in matere doživljajo dramo, ker nimajo dela, ki bi jim omogočalo mirno življenje. Živijo iz dneva v dan. Iskanje je pogosto tako dramatično, da izgubijo vse upanje in željo po življenju. V teh časih pandemije je veliko ljudi izgubilo delo, nekateri pa, zlomljeni pod neznosnim bremenom, so prišli do točke, da so si vzeli življenje. Danes se želim spomniti vsakega od njih in njihovih družin. Za nekaj trenutkov se v tišini spomnimo teh moških in žensk, obupanih, ker ne najdejo dela.
Premalo se upošteva dejstvo, da je delo bistvena sestavina človeškega življenja in tudi poti posvečevanja. Delo ne pomeni poskrbeti samo za preživetje. Je tudi prostor, v katerem izražamo sebe, kjer se čutimo koristne in se učimo pomembne lekcije konkretnosti, ki pomaga duhovnemu življenju, da ne postane spiritualizem. Žal pa je delo pogosto talec družbene nepravičnosti in namesto da bi bilo sredstvo humanizacije, postane eksistencialno obrobje. Večkrat se vprašam: S kakšnim duhom opravljamo svoje vsakdanje delo? Kako pristopamo k utrujenosti? Ali vidimo svojo dejavnost povezano le z lastno usodo ali tudi z usodo drugih? Dejansko je delo način izražanja naše osebnosti, ki je po naravi odnosna. Delo je tudi način, kako izrazimo svojo ustvarjalnost. Vsak opravlja delo na svoj način, s svojim stilom. Isto delo, a z drugačnim stilom.
Lepo je pomisliti, da je Jezus sam delal in se učil te umetnosti ravno pri svetem Jožefu. Danes se moramo vprašati, kaj lahko storimo, da bi povrnili vrednost delu, in kaj lahko kot Cerkev prispevamo, da bi se delo rešilo logike golega dobička in bi ga lahko doživljali kot temeljno pravico in dolžnost osebe, ki izraža in spodbuja njeno dostojanstvo.
Dragi bratje in sestre, zaradi vsega tega bi danes želel z vami izreči molitev, ki jo je sveti Pavel VI. 1. maja 1969 namenil svetemu Jožefu:
O sveti Jožef,
zavetnik Cerkve,
ti, ki si ob utelešeni Besedi vsak dan delal, da bi zaslužil za kruh,
ki si iz Njega črpal moč za življenje in delo;
ti, ki si izkusil tesnobo jutrišnjega dne,
grenkobo revščine, negotovost dela;
ti, ki danes izžarevaš zgled svojega lika,
ponižen pred ljudmi, a zelo velik pred Bogom,
zaščititi delavce pri njihovem težkem vsakdanjem življenju,
brani jih pred obupom, zanikanjem in skušnjavami hedonizma;
in varuj mir na svetu,
mir, ki edini lahko zagotovi razvoj narodov.
Amen.
Exodus 90 smo do sedaj možje iz Sloveniji kake tri leta delali v angleščini. Sedaj ga bomo – hvala Bogu – imeli v slovenščini.
Kaj je
Exodus 90 je devetdeset dnevni duhovni program, ki po zgledu Jezusovega življenja vključuje: molitev, askeze in bratstvo. Moški, ki si želijo duhovne rasti in pridobiti večjo svobodo, se zberejo v skupini, ki jo imenujemo bratstvo (možje smo bratje Jezusa Kristusa in s tem tudi bratje med seboj), ki jo sestavlja od 5 do 7 moških.
Na poti v svobodo može spremlja zgodba izhoda Izraelcev iz Egipta opisana v Drugi Mojzesovi knjigi in dnevna razmišljanja.
Zakaj
Skoraj vsi možje, ki prihajajo v Exodus 90, iščejo nov nivo svobode. Spoznali so, da niso tako svobodni, da bi lahko ljubili svoje družine in Boga ter jim služili, kot bi morali. Toda bodimo natančnejši. Na kakšen način smo možje nesvobodni?
Zasvojeni smo na mnoge različne načine, ko smo odvisni in nezdravo navezani na šport, elektronsko pošto, mobilne naprave, delo, televizijo, video vsebine, video igre, hrano, alkohol, kavo in kajenje, denar, trgovanje z delnicami, novice, domača opravila, javno podobo, moč, nadzor, hobije, igre na srečo, materializem, lenobo, aktivizem in samovšečnost.
V našem času pa najbolj izstopa zasužnjenost mož s pornografijo in samozadovoljevanjem.
Exodus 90 je priložnost, da se možje odpremo Božjim milostim in s pomočjo molitve, askez in bratstva zaživiš svobodno življenje.
Kako
Do 17. januarja poišči od 5 do 7 mož, prijavite se v program in začnite živeti drugače.
V obdobju pred začetkom Exodus 90 se marsikdo sprašuje: “Grem v Exodus 90 izziv in kaj sedaj?” V pomoč naj vam bodo spodaj opisani koraki, ki jih je potrebno opraviti pred prvim dnem.
2. Nastavi jezik aplikacije. Pomoč je na tej povezavi.
3. Poveži se v skupino mož (bratstvo):
Če ste že zbrana skupina 5-7 mož, vodja skupine članom pošlje vabilo v bratstvo s klikom na gumb “Invite brothers”.
V kolikor skupine mož še nimaš, poišči može: Povabi može v tvoji bližini – očeta, brata, prijatelja, sodelavca, sožupljana, prijatelja iz zakonske skupine, …
4. Pred začetkom: V aplikaciji preberi vodič duhovnega programa Exodus 90. Pred samim začetkom te čaka nekaj besedila in premišljevanja o svojem razlogu: Zakaj si sprejel izziv Exodus 90?
5. Za poročene može: Obvezno se je o odločitvi za program pogovoriti z ženo. Exodus 90 ne bo vplival le nate, pač pa tudi na tvoje bližnje – ženo in družino, zato je prav, da odločitev narediš skupaj z ženo.
6. Z bratstvom se dogovorite za pripravljalno srečanje. Pred pričetkom programa Exodus 90:
Izberite svoja sidra (razporedite se po parih).
Dogovorite se za termin srečanj.
Pogovorite se o odzivih vaših žena (za poročene).
Izberite duhovnega voditelja bratstva (po izbiri).
Izberite dan in uro dodatne tedenske maše bratstva (po izbiri).
Izberite dan in uro za tedensko sveto uro bratstva (po izbiri).
Pričevanja mož, ki so že bili v Exodus 90
Poglej VIDEO: Karlo Gašperič in Boštjan Čerin v pogovoru z Benjaminom Siterjem – Exodus 90: Za kaj se pa ti boriš?
Poslušaj PODKAST: Eksodus 90: Boštjan Čerin in Matevž Mehle o 90-dnevnem izzivu za moške
Zanimivost: Exodus 90 je v slovenščino prevedel naš župljan Jože Sojer. Hvala Jože.
Foto: Exodus 90 Slovenija, Matic Jelovčan (možje na pohodu)
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2022/01/Odmik-za-moske-v-divjini-M.jpg8311246Uredništvohttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngUredništvo2022-01-10 12:23:572022-01-12 22:11:53Možje in fantje gremo v Exodus 90: Vabilo in konkretna navodila
5. VELIKONOČNA NEDELJA – (18. 5. 2025)17.05.2025
VABLJENI, DA PRIJAVITE SVOJE OTROKE NA ORATORIJ, KI BO OD 30. JUNIJA DO 4. JULIJA10.05.2025
4. VELIKONOČNA NEDELJA – (11. 5. 2025)10.05.2025
Novi papež je Robert Prevost iz Chicaga, ki si je nadel imel Leon XIV.08.05.2025
UMRL JE PAPEŽ FRANČIŠEK – POGREBNA SLOVESNOST JE BILA V SOBOTO 26. 4. OB 10. URI V VATIKANU.24.04.2025
Intervju z našo župljanko Anjo Vidmar Miletić na Aleteii. Pri nas je bila krščena na veliko soboto.19.04.2025
VABLJENI NA PASIJON V CERKVI SV. ŠTEFANA, NA CVETNO NEDELJO PO VEČERNI MAŠI IN NA VELIKI PONEDELJEK PO VEČERN MAŠI05.04.2025
Oznanila – 6. nedelja med letom (13.2.2022)
ZA SVETE MAŠE IN SREČANJA SKUPIN JE OBVEZEN POGOJ PCT.
IZ NAŠE ŽUPNIJE IN CERKVE NA SLOVENSKEM
• NABIRKA TE NEDELJE JE NAMENJENA ZA OGREVANJE. Že vnaprej Bog povrni z vse vaše darove.
Kdor želi lahko svoj dar za ogrevanje nakaže tudi na transakcijski račun naše župnije
SI56 0430 2000 3309 527.
• V zadnjih tiskanih oznanilih, ki jih dobite v cerkvi lahko preberete finančno poročilo naše župnije za preteklo leto.
• Posnetek zoom večera o misijonarju Mihu Drevenšku, ki je bil v torek 25. januarja, si lahko ogledate na tej povezavi.
• KNJIGA o misijonarju Mihu Drevenšku: Zadaj v cerkvi lahko kupite knjigo p. Janeza Šamperla o misijonarju Mihu Drevenšku in zanj značilno zeleno kapo. Del sredstev od prodaje je namenjen za misijone.
• DAROVI ZA SALEZIJANSKEGA MISIJONARJA TONETA GRMA, KI DELUJE V UGANDI: Mladi iz župnije Kodeljevo so to nedeljo pri dopoldanskih svetih mašah v Štepanji vasi prodajali piškote in svečke. Izkupiček od prodaje bo namenjen za salezijanskega misijonarja Toneta Grma. Z zbranimi darovi bo gradil kokošnjak za kokoši, ki jih bo uporabil za prehranjevanje družin, ki se srečujejo z lakoto.
Za ta projekt ste darovali 675 eur. Iskrena hvala.
VABIMO VAS NA DOGODKE OB 60-LETNICI ŽUPNIJE
• Ta petek 11. 2. Praznik Lurške Matere božje, ki je tudi svetovni dan bolnikov. Po večerni po maši bo do v cerkvi Marijine litanije z lurškimi odpevi. Lepo vabljeni. Papeževo poslanico ob svetovnem dnevu bolnikov najdete na tej povezavi.
• DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA: Obhajanje 60-letnice župnije bomo obeležili tudi z Delavnicami molitve in življenja (DMŽ). Na njih se bomo učili različnih načinov molitve. Primerne so za odrasle in študente. Bi rad-a poživil-a odnos z Bogom, ti je vera postala rutina, se morda srečuješ z nerazumevanjem vere ali celo predsodki?
Osrednja vsebina DMŽ so različni načini, kako lahko molim. V začetku so načini, s katerimi vzpostavljamo osebni odnos z Bogom: molitveno branje, pisno molitev, molitev poslušanja, molitev gledanja do kontemplativne molitve. Nato se molitveni načini prevesijo v proces preoblikovanja. Prava (dobra) molitev je tista, ki človeka spreminja v njegovem ravnanju, odzivanju, delovanju, odnosih. Veliki cilj vsakega kristjana naj bi bil postajati vedno bolj podoben Jezusu Kristusu. Da bil do drugih, kakršen je bil Jezus, da bi čutil, kot je čutil Jezus; da bi govoril, kot je govoril Jezus; da bi ravnal, kot je ravnal Jezus; da bi ljubil, kot je ljubil Jezus. Ta proces se dogaja ob molitvi sprejemanja in molitvi v Jezusovem duhu. Prav ta drugi del molitvenih načinov nas vrača od odnosa z Bogom nazaj k odnosu do bližnjih, nazaj v življenje. Celotna vsebina DMŽ je povzeta v stavku: Naučimo se moliti, da bomo znali živeti. Odkrivanje molitvenih načinov spremljata tudi branje, to je poslušanje Božje besede in kateheza.
Da bi čim več zajeli iz DMŽ, si vsak udeleženec v času med srečanji dnevno vzame pol ure časa za prebiranje Božje besede in uporabo molitvenega načina zadnjega srečanja. Odlomki iz Svetega pisma so skrbno izbrani in skupaj z molitvijo spreminjajo ta čas v »svete pol ure«. Tako se petnajst tednov spremeni v prave duhovne vaje, ki jih opravljam sredi življenja.
DMŽ je zasnoval kapucin br. Ignacij Larrañaga, rojen v Španiji, blizu kraja Loyola, deloval pa v Čilu v Južni Ameriki. Leta 1984 je začel z duhovnimi vajami, na katerih ni želel le oznanjati, pač pa omogočiti izkustvo Božje bližine in Božjega delovanja. Ker je bilo zanimanje za te njegove duhovne vaje zelo veliko, jih je dopolnjeval. Tako sta se rodila dva programa: tedenske duhovne vaje z imenom »Izkušnja Boga« in tromesečni tečaj DMŽ. Ta oblika nove evangelizacije, kot jo imenuje br. Ignacij, je razširjena predvsem po špansko in portugalsko govorečih deželah. V Sloveniji je navzoča od leta 1994.
Predstavitev DMŽ bo to sredo 16. februarja 2022 ob 20. uri v župnijskem domu. Srečanja bodo potekala vsako sredo ob 20. uri od 16. februarja do konca maja. Vodila jih bosta br. Primož Kovač in Barbara Sosič. Več o DMŽ si lahko preberete na tej povezavi.
KAKO BO POTEKALA SINODA 2021-2023
• SINODA V NAŠI ŽUPNIJI: Tudi v naši župniji bomo od februarja do maja letos imeli po različnih skupinah srečanja na temo sinode. Takšno srečanje bo v posamezni skupini običajno trajalo eno uro in pol.
Predvidoma zadnji vikend v maju bomo v župniji ob 60-letnici župnije pripravili duhovno obnovo za vse župljane, v okviru katere bomo izvedli tudi pogovore o sinodi. Povzetke bomo poslali na pastoralno službo.
VABLJENI, DA MOLITE MOLITEV ZA SINODO
Pred Teboj smo, Sveti Duh,
ko smo zbrani v Tvojem imenu.
Samo ti nas vodi,
bodi doma v naših srcih;
pokaži nam pot, po kateri naj gremo,
in kako naj hodimo po njej.
Šibki smo in grešni;
ne dopusti, da bi širili nered.
Ne dopusti, da bi nas nevednost vodila po napačni poti
ali da bi pristranskost vplivala na naša dejanja.
Daj, da v Tebi najdemo svojo edinost,
da bomo lahko skupaj hodili večnemu življenju naproti
in se ne bomo oddaljili od poti resnice
in od pravičnosti.
Vse to Te prosimo,
ki deluješ na vsakem kraju in v vsakem času,
v občestvu z Očetom in Sinom
na vekov veke.
Amen.
KATEHEZA O SV. JOŽEFU, ZAVETNIKU SREČNE SMRTI. SMRT SPREJETI, UMIRAJOČE SPREMLJATI.
Dragi bratje in sestre, dober dan!
V zadnji katehezi, ko nas je ponovno spodbudil lik svetega Jožefa, smo razmišljali o pomenu občestva svetnikov. In ravno pri tem bi rad začel in danes poglobil posebno pobožnost, ki jo je krščansko ljudstvo od vedno gojilo do svetega Jožefa kot zavetnika srečne smrti. Gre za pobožnost, ki je nastala iz misli, da je Jožef umrl v navzočnosti Device Marije in Jezusa, preden je zapustil hišo v Nazaretu. Ne obstajajo zgodovinski podatki, a ker Jožefa ni več videti v javnem življenju, se predvideva, da je umrl v Nazaretu, z družino. Ob smrti sta bila ob njem Jezus in Marija.
Papež Benedikt XV. je pred enim stoletjem zapisal, da »po Jožefu gremo naravnost k Mariji in po Mariji naravnost k izviru vsake svetosti, Jezusu«. Tako Jožef kot Marija nam pomagata iti k Jezusu. Spodbudil je pobožnosti v čast svetemu Jožefu in še posebej priporočal eno: »Ker si zasluži biti imenovan najučinkovitejši zavetnik umirajočih, saj je izdihnil v navzočnosti Jezusa in Marije, bodo sveti pastirji podpirali in pospeševali tista pobožna združenja, ki so bila ustanovljena, da bi Jožefa prosili za umirajoče, kot so “za srečno smrt“, “odhod svetega Jožefa“ in “za trpeče“ (Motu proprio Bonum sane, 25. julij 1920).« Bila so to združenja tistega časa.
Bratje in sestre, morda kdo misli, da sta ta jezik in tema samo neka zapuščina preteklosti, a v resnici se naš odnos s smrtjo nikoli ne nanaša na preteklost, ampak vedno na sedanjost. Papež Benedikt je rekel pred nekaj dnevi, ko je govoril o sebi, da »je pred temnimi vrati smrti«. Lepo je, da se zahvalimo papežu, ki ima to bistrost pri 95 letih in nam pravi: Sem pred mrakom smrti, pred temnimi vrati smrti.« Lep nasvet nam je dal. Tako imenovana kultura »blagostanja« poskuša odstraniti realnost smrti, a pandemija koronavirusa jo je na dramatičen način ponovno postavila na svetlo. Bilo je strašno, smrt je bila vsepovsod. Mnogi bratje in sestre so izgubili ljubljene osebe, ne da bi lahko bili ob njih, in zaradi tega je bilo smrt še težje sprejeti in jo predelati. Neka medicinska sestra mi je povedala, da je bila ob babici, ki je umirala zaradi covida in ji rekla: »Rada bi se poslovila od svojih, preden odidem.« In medicinska sestra, pogumna, je vzela telefon in poklicala. Nežnost tistega slovesa …
Kljub temu pa se na vsak način poskuša oddaljiti misel na našo končnost, pri tem pa se slepiti, da bomo tako smrti odvzeli njeno moč in pregnali strah. A krščanska vera ni nek način za izganjanje strahu pred smrtjo, ampak nam pomaga, da se z njo soočimo. Prej ali slej bomo vsi odšli skozi tista vrata.
Resnična luč, ki osvetljuje skrivnost smrti prihaja iz Kristusovega vstajenja. To je luč. Sveti Pavel zapiše: »Če pa se oznanja, da je Kristus vstal od mrtvih, kako nekateri med vami govorijo, da ni vstajenja mrtvih? Če ni vstajenja mrtvih, tudi Kristus ni vstal. Če pa Kristus ni vstal, potem je prazno tudi naše oznanilo, prazna tudi vaša vera« (1 Kor 15,12-14). Obstaja gotovost: Kristus je vstal, Kristus je vstali, Kristus je živi med nami. To je luč, ki nas čaka za tistimi temnimi vrati smrti.
Bratje in sestre, samo z vero v vstajenje se lahko postavimo pred brezno smrti, ne da bi nas premagal strah. In ne samo to: smrti lahko povrnemo pozitivno vlogo. Misliti na smrt, ki je osvetljena s Kristusovo skrivnostjo, pomaga, da vse življenje gledamo z novimi očmi. Za pogrebnim vozilom nisem nikoli videl kamiona za selitev! Za pogrebnim vozilom ga nisem nikoli videl. Odšli bomo sami, brez česarkoli v žepih pogrebnega prta. Nič. Ker pogrebni prti nima žepov. Ta samota smrti. Res je, za pogrebnim vozilom nikoli nisem videl kamiona za selitev. Nima smisla kopičiti, če bomo nekega dne umrli. Kar moramo kopičiti, je dejavna ljubezen, sposobnost deliti, ne ostati brezbrižni pred potrebami drugih. Ali pa, kakšen smisel ima prepirati se z bratom, sestro, prijateljem, sorodnikom ali z bratom ali sestro po veri, če bomo nekega dne umrli? Čemu služi jeziti se, jeziti se nad drugimi? Pred smrtjo se mnoga vprašanja spremenijo. Dobro je umreti spravljeni, brez jeze in obžalovanj! Rad bi povedal neko resnico: vsi smo na poti proti tistim vratom, vsi.
Evangelij nam pravi, da smrt pride kakor tat. Tako pravi Jezus: pride kakor tat. In četudi bi mi hoteli imeti pod nadzorom njen prihod, morda načrtovati svojo lastno smrt, ta ostaja dogodek, s katerim se moramo soočiti in tudi sprejeti odločitve.
Za nas kristjane veljata dva razmisleka. Prvi: smrti se ne moremo izogniti in ravno zato, potem ko smo naredili vse, kar je bilo človeško mogoče za preprečitev smrti, je »terapevtska zagrizenost« nemoralna (prim. Katekizem katoliške Cerkve, 2278). Tisti stavek zvestega Božjega ljudstva, preprosti ljudi: »Pustite ga umreti v miru. Pomagajte mu umreti v miru.« Kakšna modrost! Drugi razmislek se nanaša na lastnost same smrti, bolečine in trpljenja. Hvaležni moramo biti za vso pomoč, ki nam jo poskuša nuditi medicina, da bi s pomočjo tako imenovane »paliativne oskrbe« vsaka oseba, ki se pripravlja na zadnji del svojega življenja, tega lahko preživela na najbolj človeški možen način. Vendar pa moramo biti pazljivi, da ne bi te pomoči zamenjali za nesprejemljive nagibe, ki vodijo v ubijanje. Pred smrtjo moramo spremljati, a ne povzročiti smrti ali na kakršen koli način pomagati pri samomoru. Vedno je treba dati prednost pravici do zdravljenja in oskrbe za vse, da najslabotnejši, predvsem ostareli in bolni, ne bodo nikoli odvrženi. Življenje je pravica, ne pa smrt, ki jo je treba sprejeti, ne pa izvajati. In to etično načelo se nanaša na vse, ne samo na kristjane ali vernike.
Tukaj bi rad poudaril socialni problem, ki je resničen. Tisto »načrtovanje« – ne vem, ali je izrazi pravilen –, da bi pospešili smrt ostarelih. Velikokrat se vidi določen družbeni sloj, da bi se ostarelim, ker nimajo sredstev, dalo manj zdravil, kot pa bi jih potrebovali. In to je nehumano. To ni pomoč, ampak pomeni potisniti jih proti smrti. In to ni ne človeško ne krščansko. Za ostarele je treba skrbeti kot za zaklad človeštva: so naša modrost. In četudi ne govorijo in ne zaznavajo, so simbol človeške modrosti. Opravili so pot pred nami in nam zapustili mnogo lepih stvari, veliko spominov, veliko modrosti. Lepo prosim, ne izolirati ostarelih ljudi, ne pospešiti njihove smrti. Pobožati ostarelega človeka predstavlja isto upanje kot pobožati otroka, kajti začetek in konec življenja sta vedno skrivnost. Skrivnost, ki jo je treba spoštovati, spremljati, oskrbovati. Ljubiti.
Naj nam sveti Jožef pomaga živeti skrivnost smrti na najboljši možen način. Za kristjana je srečna smrt izkušnja Božjega usmiljenja, ki nam je blizu tudi v tistem zadnjem trenutku našega življenja. Tudi pri molitvi Zdrava Marija prosimo Marijo, naj nam je blizu »v naši smrtni uri«. Ravno zato bi želel skleniti to katehezo s skupno molitvijo k Mariji za trpeče, za tiste, ki živijo ta trenutek prehoda skozi temna vrata, in za svojce, ki žalujejo. Molimo skupaj: »Zdrava Marija …«
Vir: VaticanNews
br. Matej Štravs
Foto: Aleš Čerin (cerkev Sv. Urha v Smledniku)
Oznanila – 5. nedelja med letom (6.2.2022)
ZA SVETE MAŠE IN SREČANJA SKUPIN JE OBVEZEN POGOJ PCT.
IZ NAŠE ŽUPNIJE IN CERKVE NA SLOVENSKEM
• NABIRKA PRIHODNJE NEDELJE BO NAMENJENA ZA OGREVANJE. Že vnaprej Bog povrni z vse vaše darove.
• V zadnjih tiskanih oznanilih, ki jih dobite v cerkvi lahko preberete finančno poročilo naše župnije za preteklo leto.
• MATEJA JANŠA JE VSTOPILA K HČERAM SRCA JEZUSOVEGA: Naša župljanka Mateja Janša, ki je živela na Jakčevi 8, je v tem tednu vstopila v kontemplativni samostan v Hall pri Innsbrucku. Red se imenuje Hčere Srca Jezusovega. Priporočamo jo v Vaše molitve. Tudi ona in njene sosestre obljubljajo molitev za nas. Več informacij o samostanu, v katerega je vstopila najdete na tej spletni strani.
• Posnetek zoom večera o misijonarju Mihu Drevenšku, ki je bil v torek 25. januarja, si lahko ogledate na tej povezavi.
• KNJIGA o misijonarju Mihu Drevenšku: Zadaj v cerkvi lahko kupite knjigo p. Janeza Šamperla o misijonarju Mihu Drevenšku in zanj značilno zeleno kapo. Del sredstev od prodaje je namenjen za misijone.
• LETNA NAROČNINA VERSKEGA TISKA: Zelo priporočamo redno letno naročnino na verski tisk. Tu objavljamo cene za verski tisk za celo leto in kje jih se nanj lahko naročite in ga boste prejeli na svoj dom. Še vedno pa bo tisk v prodaji tudi v cerkvi.
Založba Družina naročila: 01/360-28-31, bernarda.vidmar@druzina.si Družina 140,40€, Mavrica 44,90€, Beseda med nami 27,00€, Božje okolje 33,00€, Cerkev danes 39,00€, Cerkveni glasbenik 39,00€, Communio 35,60€, Radovednež 23,70€, Magnificat 63,70€, Praznična 23,60, SLO 29,60€, Najst 29,40€.
Založba Ognjišče naročila: 05/611-72-23, ognjisce.uprava@ognjisce.si, https://revija.ognjisce.si/narocnine. Revija Ognjišče: 36,5 eur.
VABIMO VAS NA DOGODKE OB 60-LETNICI ŽUPNIJE
• Ta petek 11. 2. Praznik Lurške Matere božje, ki je tudi svetovni dan bolnikov. Po večerni po maši bo do v cerkvi Marijine litanije z lurškimi odpevi. Lepo vabljeni. Papeževo poslanico ob svetovnem dnevu bolnikov najdete na tej povezavi.
• DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA: Obhajanje 60-letnice župnije bomo obeležili tudi z Delavnicami molitve in življenja (DMŽ). Na njih se bomo učili različnih načinov molitve. Primerne so za odrasle in študente. Bi rad-a poživil-a odnos z Bogom, ti je vera postala rutina, se morda srečuješ z nerazumevanjem vere ali celo predsodki?
Osrednja vsebina DMŽ so različni načini, kako lahko molim. V začetku so načini, s katerimi vzpostavljamo osebni odnos z Bogom: molitveno branje, pisno molitev, molitev poslušanja, molitev gledanja do kontemplativne molitve. Nato se molitveni načini prevesijo v proces preoblikovanja. Prava (dobra) molitev je tista, ki človeka spreminja v njegovem ravnanju, odzivanju, delovanju, odnosih. Veliki cilj vsakega kristjana naj bi bil postajati vedno bolj podoben Jezusu Kristusu. Da bil do drugih, kakršen je bil Jezus, da bi čutil, kot je čutil Jezus; da bi govoril, kot je govoril Jezus; da bi ravnal, kot je ravnal Jezus; da bi ljubil, kot je ljubil Jezus. Ta proces se dogaja ob molitvi sprejemanja in molitvi v Jezusovem duhu. Prav ta drugi del molitvenih načinov nas vrača od odnosa z Bogom nazaj k odnosu do bližnjih, nazaj v življenje. Celotna vsebina DMŽ je povzeta v stavku: Naučimo se moliti, da bomo znali živeti. Odkrivanje molitvenih načinov spremljata tudi branje, to je poslušanje Božje besede in kateheza.
Da bi čim več zajeli iz DMŽ, si vsak udeleženec v času med srečanji dnevno vzame pol ure časa za prebiranje Božje besede in uporabo molitvenega načina zadnjega srečanja. Odlomki iz Svetega pisma so skrbno izbrani in skupaj z molitvijo spreminjajo ta čas v »svete pol ure«. Tako se petnajst tednov spremeni v prave duhovne vaje, ki jih opravljam sredi življenja.
DMŽ je zasnoval kapucin br. Ignacij Larrañaga, rojen v Španiji, blizu kraja Loyola, deloval pa v Čilu v Južni Ameriki. Leta 1984 je začel z duhovnimi vajami, na katerih ni želel le oznanjati, pač pa omogočiti izkustvo Božje bližine in Božjega delovanja. Ker je bilo zanimanje za te njegove duhovne vaje zelo veliko, jih je dopolnjeval. Tako sta se rodila dva programa: tedenske duhovne vaje z imenom »Izkušnja Boga« in tromesečni tečaj DMŽ. Ta oblika nove evangelizacije, kot jo imenuje br. Ignacij, je razširjena predvsem po špansko in portugalsko govorečih deželah. V Sloveniji je navzoča od leta 1994.
Predstavitev DMŽ bo 16. februarja 2022 ob 20. uri v župnijskem domu. Srečanja bodo potekala vsako sredo ob 20. uri od 16. februarja do konca maja. Vodila jih bosta br. Primož Kovač in Barbara Sosič. Več o DMŽ si lahko preberete na tej povezavi.
KAKO BO POTEKALA SINODA 2021-2023
• SINODA V NAŠI ŽUPNIJI: Tudi v naši župniji bomo od februarja do maja letos imeli po različnih skupinah srečanja na temo sinode. Takšno srečanje bo v posamezni skupini običajno trajalo eno uro in pol.
Predvidoma zadnji vikend v maju bomo v župniji ob 60-letnici župnije pripravili duhovno obnovo za vse župljane, v okviru katere bomo izvedli tudi pogovore o sinodi. Povzetke bomo poslali na pastoralno službo.
VABLJENI, DA MOLITE MOLITEV ZA SINODO
Pred Teboj smo, Sveti Duh,
ko smo zbrani v Tvojem imenu.
Samo ti nas vodi,
bodi doma v naših srcih;
pokaži nam pot, po kateri naj gremo,
in kako naj hodimo po njej.
Šibki smo in grešni;
ne dopusti, da bi širili nered.
Ne dopusti, da bi nas nevednost vodila po napačni poti
ali da bi pristranskost vplivala na naša dejanja.
Daj, da v Tebi najdemo svojo edinost,
da bomo lahko skupaj hodili večnemu življenju naproti
in se ne bomo oddaljili od poti resnice
in od pravičnosti.
Vse to Te prosimo,
ki deluješ na vsakem kraju in v vsakem času,
v občestvu z Očetom in Sinom
na vekov veke.
Amen.
PAPEŽ NA SVEČICO: DANES Z NAVDUŠENJEM OBNOVIMO SVOJE POSVEČENJE
Na praznik Gospodovega darovanja v templju je papež Frančišek v vatikanski baziliki daroval sveto mašo. Pred obhajilom je v polno cerkveno občestvo sprejel njegovo svetost Raphaela Bedrosa XXI. Minassiana, ki je bil 23. septembra 2021 izvoljen za novega armenskega patriarha Cilicije. Sveti oče se je med homilijo navezal na evangeljski odlomek in povabil, naj se zaustavimo ob naslednjih treh vprašanjih: Kaj je tisto, kar nas vodi v življenju? Kaj vidijo naše oči? Kaj držimo v naročju?
Pričakovanje Simeona in Ane ni pasivno
Dva starčka, Simeon in Ana, v templju pričakujeta izpolnitev obljube, ki jo je Bog dal svojemu ljudstvu: prihod Mesija. Vendar pa njuno pričakovanje ni pasivno, je polno premikov. Spremljajmo torej Simeonove premike: najprej ga Duh navdihne, potem v Otroku vidi zveličanje in končno ga sprejme v naročje (prim. Lk 2,26-28). Zaustavimo se ob teh treh dejanjih in dopustimo, da nas nagovorijo nekatera vprašanja, ki so pomembna za nas, zlasti za posvečeno življenje.
Kaj je tisto, kar nas vodi?
Prvo je: kaj je tisto, kar nas vodi? Simeon pride v tempelj »po navdihu Duha«. (v. 27) Glavni akter prizora je Sveti Duh: On je tisti, ki stori, da v Simeonovem srcu gori želja po Bogu, On je tisti, ki poživlja pričakovanje, On vodi njegove korake proti templju in stori, da so njegove oči sposobne prepoznati Mesija, tudi če se kaže kot majhen in ubog otrok. To stori Sveti Duh: usposablja, da vidimo prisotnost Boga in njegovega delovanja ne v velikih stvareh, v pozornost vzbujajoči zunanjosti, v izkazovanju moči, ampak v majhnosti in krhkosti. Pomislimo na križ: tudi tam je majhnost, krhkost, tudi dramatičnost. Vendar pa je tam Božja moč. Izraz »po navdihu Duha« spominja na to, kar se v duhovnosti imenuje »duhovni vzgibi«: to so tisti vzgibi duha, ki jih zaznamo znotraj sebe in katerim smo poklicani prisluhniti, da bi razločevali, če prihajajo od Svetega Duha ali od koga drugega. Pomembna je pozornost na notranje vzgibe Duha.
Se pustimo voditi Svetemu Duhu ali duhu sveta?
Vprašajmo se torej, komu se večinoma pustimo voditi: Svetemu Duhu ali duhu sveta? To je vprašanje, s katerim se moramo soočiti vsi, posebej mi posvečeni. Medtem ko Duh vodi k prepoznanju Boga v majhnosti in krhkosti otroka, mi včasih tvegamo, da na svojo posvečenost gledamo na podlagi rezultatov, ciljev, uspeha: premikamo se v iskanju prostorov, prepoznavnosti, številk; to je skušnjava. Duh pa tega ne zahteva. Želi, da gojimo vsakdanjo zvestobo, pozorni na majhne stvari, ki so nam bile zaupane. Kako lepa je Simeonova in Anina zvestoba! Vsak dan se odpravita v tempelj, vsak dan čakata in molita, čeprav čas teče in se zdi, da se nič ne zgodi. Čakata vse življenje, ne da bi se pritoževala in se izgovarjala, ampak ostajata zvesta vsak dan in gojita plamen upanja, ki ga je Duh prižgal v njunih srcih.
Preverimo svoje notranje razloge
Lahko se vprašamo, bratje in sestre: kaj vodi naše dneve? Katera ljubezen nas spodbuja, da gremo naprej? Sveti Duh, trenutna gorečnost ali karkoli drugega? Kako se gibljemo v Cerkvi in v družbi? Včasih se lahko tudi za zunanjostjo dobrih del skrivata črv narcisizma ali hlepenje po protagonizmu. V drugih primerih se zdi, da naše redovne skupnosti, kljub temu, da upravljajo mnoge stvari, vodi bolj mehansko ponavljanje – delati stvari iz navade, samo zato, da se jih dela – kot pa navdušenje, da bi sledili Svetemu Duhu. Vsem nam bo dobro delo, če bomo danes preverili svoje notranje razloge, razločujmo duhovne vzgibe, saj prenova posvečenega življenja izhaja predvsem iz tega.
Kaj vidijo naše oči?
Drugo vprašanje: kaj vidijo naše oči? Simeon po navdihu Duha vidi in prepozna Kristusa. In moli z besedami: »Moje oči so videle tvoje zveličanje.« (v. 30) To je veliki čudež vere: odpre oči, preoblikuje pogled, spremeni način dojemanja. Kakor vemo iz mnogih Jezusovih srečanj v evangelijih, se vera rodi iz sočutnega pogleda, s katerim nas gleda Bog; zmehča trdote našega srca, ozdravi njegove rane, nam da nove oči, da bi z njimi videli sebe in svet. Nov pogled nase, na druge, na vse situacije, ki jih živimo, tudi najbolj boleče. Ne gre za naiven, ampak za moder pogled. Naiven pogled beži pred stvarnostjo ali se pretvarja, da ne vidi težav; tu pa gre za oči, ki znajo »videti znotraj« in »videti onkraj«: ki se ne ustavijo pri zunanjosti, ampak znajo vstopiti tudi v razpoke krhkosti in neuspehov, da bi tam prepoznale Božjo prisotnost.
Kako vidimo posvečeno življenje?
Simeonove ostarele oči, kljub utrujenosti zaradi let, vidijo Gospoda, vidijo zveličanje. In mi? Vsakdo se lahko vpraša: kaj vidijo naše oči? Kakšen pogled imamo na posvečeno življenje? Svet ga pogosto vidi kot »potrato« in pravi: »Poglej, ta fant, ki je tako dober, pa je šel za redovnika« ali »Tako dobro dekle in je šla k sestram … Kakšna potrata. Ko bi bil vsaj grd ali grda … Ne, dobra sta, škoda ju je.« Tako mislimo. Svet vidi posvečeno življenje kot stvarnost preteklosti, nekaj nekoristnega. Kaj pa mi, krščanska skupnost, redovnice in redovniki, kaj vidimo? Ali smo z očmi obrnjeni nazaj, z nostalgijo po tem, česar ni več, ali pa smo sposobni daljnosežnega pogleda vere, ki je usmerjen navznoter in onkraj? Potrebno je imeti modrost gledanja – in to da Sveti Duh: dobro opazovati, dobro premeriti razdalje, razumeti stvarnost. Zelo dobro mi dene, ko vidim ostarele posvečene osebe, ki so s svetlečimi očmi še naprej nasmejane in dajejo upanje mladim. Pomislimo na trenutke, ko smo srečali podobne poglede in hvalimo Boga za to. To so pogledi upanja, odprti v prihodnost. Morda nam bo dobro delo, če bomo v teh dneh obiskali svoje ostarele brate in sestre redovnike in redovnice; da bi jih gledali, se pogovarjali z njimi, jih spraševali, da bi slišali, kaj mislijo. Mislim, da bo to dobro zdravilo.
Prenoviti pogled na svoje življenje in skupnosti
Bratje in sestre, Gospod nam ne pozablja dajati znamenj, ki nas vabijo, da bi gojili prenovljen pogled na posvečeno življenje. To je potrebno, vendar pa v luči, v skladu z vzgibi Svetega Duha. Ne moremo se pretvarjati, da ne vidimo teh znamenj in iti naprej, kakor da ni nič; ponavljati iste stvari, se zaradi brezvoljnosti vleči naprej v oblikah iz preteklosti in dopustiti, da nas hromi strah pred spremembami. Že velikokrat sem rekel: danes je skušnjava, da bi šli nazaj, zaradi gotovosti, iz strahu, da bi ohranili vero, da bi ohranili ustanovitveno karizmo. To je skušnjava. Skušnjava, da bi šli nazaj in ohranjali »izročilo« s togostjo. Zapomnimo si: togost je sprevrženost, za vsako togostjo so resni problemi. Niti Simeon niti Ana nista bila toga, bila sta svobodna in vesela: on je hvalil Boga in pogumno prerokoval mami; in ona je kakor dobra starka hodila z enega konca na drugega in govorila: »Poglejte jih, poglejte tole!« Oznanjala sta z veseljem, z očmi, polnimi upanja. Nič brezvoljnosti zaradi preteklosti, nič togosti.
Odprimo oči: v krizah – da, res je, krize so –, v nezadostnem številu – »Oče, ni poklicev, zdaj bomo šli na tisti otok v Indoneziji, da bomo videli, če najdemo kakšnega.« –, v močeh, ki jih primanjkuje, Duh vabi, da bi prenovili svoje življenje in svoje skupnosti. In kako naj to storimo? On nam bo pokazal pot. Mi odprimo srce, pogumno, brez strahu. Odprimo srce. Glejmo Simeona in Ano: čeprav sta že v letih, svojih dni ne preživljata tako, da objokujeta preteklost, ki se ne povrne, ampak odpreta roke prihodnosti, ki jima prihaja naproti. Bratje in sestre, ne zapravljajmo današnjega dneva s tem, da gledamo na včerajšnjega; ne sanjajmo prihodnosti, ki nikoli ne bo prišla, ampak se postavimo pred Gospoda, v adoraciji, in prosimo za oči, ki znajo videti dobro in prepoznati Božje poti. Gospod nam jih bo dal, če ga prosimo. Z veseljem, z močjo, brez strahu.
Kaj držimo v naročju?
Na koncu, tretje vprašanje: kaj držimo v naročju? Simeon vzame v naročje Jezusa (prim. v. 28). To je nežen in pomenljiv prizor, edinstven v evangelijih. Bog nam je v naročje položil svojega Sina, saj je sprejeti Jezusa bistveno, je središče vere. Včasih smo v nevarnosti, da bi se izgubili in razkropili v tisočerih stvareh, se osredotočili na drugotne vidike ali se pogreznili v stvari, ki jih moramo narediti, toda središče vsega je Kristus, ki ga moramo sprejeti kot Gospoda našega življenja.
Težave se začnejo, ko ne držimo več v naročju Jezusa
Ko Simeon vzame Jezusa v naročje, njegove ustnice izgovarjajo besede blagoslova, hvale in čudenja. In mi, smo po tolikih letih posvečenega življenja izgubili sposobnost čudenja? Ali imamo še to zmožnost? Vprašajmo se o tem in če kdo tega ne najde, naj prosi za milost čudenja; čudenja zaradi čudovitih reči, ki jih Gospod dela v nas, ki so skrite tako kot tista v templju, ko sta Simeon in Ana srečala Jezusa. Če posvečenim osebam manjkajo besede, ki blagoslavljajo Boga in druge, če manjka veselje, če se izgubi zagon, če je bratsko življenje samo napor, če manjka čudenje, to ni zato, ker smo žrtve nekoga ali nečesa; resnični razlog je ta, da ne držimo več v naročju Jezusa. In kadar roke posvečene osebe ne držijo Jezusa, držijo praznino, ki jo skušajo zapolniti z drugimi stvarmi; vendar pa je tam praznina. Držati v naročju Jezusa: to je znamenje, to je pot, to je »recept« prenove. Kadar torej ne objamemo Jezusa, se srce zapre v zagrenjenost. Žalostno je videti zagrenjene posvečene osebe: zaprejo se v pritoževanje zaradi stvari, ki ne gredo. Vedno se pritožujejo zaradi nečesa: nad predstojnikom, nad predstojnico, nad brati, skupnostjo, nad kuhinjo … če nimajo pritožb, ne živijo. Vendar pa moramo mi objeti Jezusa v adoraciji in prositi za oči, ki znajo videti dobro in prepoznati Božje poti. Če Kristusa sprejmemo z odprtimi rokami, bomo tudi druge sprejeli z zaupanjem in ponižnostjo. Tedaj se spori ne stopnjujejo, razdalje ne razdeljujejo in ugasne skušnjava, da bi zlorabili moč in ranili dostojanstvo sestre ali brata. Odprimo svoje roke, Kristusu in bratom! Tam je Jezus.
Z navdušenjem obnovimo svoje posvečenje
Predragi, predrage, danes z navdušenjem obnovimo svoje posvečenje! Vprašajmo se, kaj je tisto, kar vodi naša srca in naša dejanja, kakšen je prenovljen pogled, ki smo ga poklicani gojiti; predvsem pa vzemimo Jezusa v naročje. Četudi doživljamo napor in utrujenost – to se dogaja: tudi razočaranja, se zgodi –, storimo kakor Simeon in Ana, ki potrpežljivo čakata Gospodovo zvestobo in si ne pustita ukrasti veselja srečanja z Njim. Pojdimo naproti veselju nad srečanjem: to je zelo lepo! Ponovno postavimo Njega v središče in pojdimo naprej z veseljem. Tako bodi.
Vir: VaticanNews
br. Matej Štravs
Foto: Pixbay
Osebna (video)zgodba: Kako ti ena revija, ki jo dobiš na romanju, spremeni življenje
Pred malo več kot desetimi leti, natančno 25. junija 2011 – vem, ker je praznik, sva z Marinko romala peš od doma na Kurešček. S posebnim namenom.
Tam sva doživela res veliko presenečenje in pa tudi drobno gesto Danija Siterja, ki je bila še najbolj podobna reklamni akciji.
Vse troje – namreč namen romanja se je uresničil, presenečenje je bilo zanimivo, revija nama je pa spremenila življenje.
Kaj se je dogajalo in kako je to vplivalo na naju, pa v spodnjem videu v pogovoru z Benjaminom Siterjem?
Revijo Družina in Življenje pogosto lahko dobita brezplačno v cerkvi v Štepanji vasi na naši mizici za revije. V njem bosta našla vsebine, ki vama bodo v pomoč pri rasti v vajinem odnosu, odnosu z bližnjimi ter pri vzgoji otrok. Vzemita jo in prelistajta. Če vama bo všeč, jo lahko naročita brezplačno tule.
Vir: YouTube kanal Družine in Življenja
Foto: Aleš Čerin
Svetopisemski maraton: Branje Božje besede noč in dan … ter spremljajoči dogodki
Kristjani vse Božje delovanje razumemo kot utelešenje njegove Besede – in ko ta postaja»dogodek« v našem času in prostoru, smo deležni Boga. Tak dogodek je tudi svetopisemski maraton – izmenično, nepretrgano branje Svetega pisma, 24 ur na dan. Tu ne gre za tekmovanje v hitrem branju Svetega pisma, pač pa je prebiranje Božje besede hkrati tudi molitev za bralca in poslušalce.
Beseda “maraton” nakazuje, da gre za vztrajanje, saj ob Božji besedi bedimo teden dni, podnevi in ponoči. “Vztrajajte v molitvi, bedite v njej in se zahvaljujte.” (Kol 4,2)
Svetopisemski maraton je bil v Sloveniji prvič pripravljen leta 2007 ob letu Svetega pisma, krog sodelujočih gibanj, skupnosti in cerkva pa se vsako leto širi. Ob celotedenskem branju Svetega pisma, ki letos poteka prek spleta, se zvrsti več sto bralcev, kar pomeni svojevrstno priložnost za druženje.
Leta 2012 smo v sodelovanju z lokalnimi koordinatorji pričeli pripravljati tudi številne t. im. “mini” svetopisemske maratone, ki v maratonskem tednu potekajo v krajih drugod po Sloveniji. V letu 2020 je bilo takšnih krajev, kjer potekajo mini svetopisemski maratoni, več kot 90. Leta 2021 se je branje zaradi razmer po državi preselilo na splet, a je kljub temu odmevalo po vsej Sloveniji. Vabljeni, da se nam pridružite tudi letos.
Poleg osrednjega branja Svetopisemski maraton ponuja tudi pester vzporedni program. Ob večerih boste lahko preko spleta sodelovali in prisluhnili zanimivim gostom. Vzporedni dogodki bodo snemani in si jih boste lahko ogledali tudi naknadno.
Vir: Spletna stran Svetopisemskega maratona
Oznanila – 3. nedelja med letom, nedelja Božje besede (23.1.2022)
ZA SVETE MAŠE IN SREČANJA SKUPIN JE OBVEZEN POGOJ PCT.
• Vsi verniki starejši od 15 let morajo za bogoslužje in za srečanja skupin izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani).
• Obvezna je uporaba zaščitnih mask znotraj cerkva, zunaj je obvezna zgolj če ni mogoče zagotoviti 1,5 metra medsebojne razdalje.
IZ NAŠE ŽUPNIJE IN CERKVE NA SLOVENSKEM
• ZAHVALA: Prejšnjo nedeljo ste pri nabirki za brate kapucine darovali 1.284,70 €. Iskrena hvala in Bog povrni.
• DAN CELODNEVNEGA ČEŠČENJA – ŽUPNIJSKA CERKEV V PETEK 28. JANUARJA: To je dan, ko želimo biti z Gospodom, navzočim med nami v evharistiji. Obenem je to dan, ko v imenu celotne naše nadškofije častimo Najsvetejše. Naj bo naša odločitev in molitev z Gospodom odgovor na Božjo ljubezen do nas.
SPORED ČEŠČENJA V ŽUPNIJSKI CERKVI
• 8.00 – sveta maša, po maši izpostavitev Najsvetejšega,
• 9.00 – 10.00 povabljeni vsi, ki se boste udeležili jutranje maše, k češčenju in člani Frančiškovega svetnega reda (OFS);
• 10.00 – 11.00: – prostovoljci; vabljeni tudi: iz Skopske, Prištinske. in Novosadske ulice;
• 11.00 – 12.00: bratje kapucini: sklenemo z dnevno molitveno uro in molitvijo Angel Gospodov; vabljeni tudi: iz ulice Polonce Čude, Vide Janežičeve, Angelce Ocepkove, Nusdorferjeve;
• 12.00 – 14.00 – molitev v tišini
• 14.00 – 15.00: Marijine sestre
• 15.00 – 16.00: Molitvena skupina Bog je Ljubezen.
• 16.00 –17.00: člani Župnijske Karitas; vabljeni tudi iz Bizovika, Hrušice;
• 17.00 – 18.00: Medžugorska molitvena skupina, veroučenci in starši; mladinci, študentje, skavti, vabljeni tudi iz Jakčeve ulice;
• 18.00 – 19.00: pevci, ŽPS; vabljeni tudi iz Štepanje vasi in Gmajne;
• 19.00: Slovesen sklep in sveta maša
OPOMBA: Razpored je orientacijski. Kdor ne more ob določeni uri, naj pride takrat, ko lahko. Skupine lepo naprošene, da molitev vodite, ostali pa se po razporedu ulic in vasi skupinam ob določenih urah pridružite.
• DAN ODPRTIH VRAT NA ŠKOFIJSKI KLASIČNI GIMNAZIJI V ŠENTVIDU bo to soboto 29. januarja ob 9. uri. Več informacij na: vpis.stanislav.si
• LETNA NAROČNINA VERSKEGA TISKA: Zelo priporočamo redno letno naročnino na verski tisk. Tu objavljamo cene za verski tisk za celo leto in kje jih se nanj lahko naročite in ga boste prejeli na svoj dom. Še vedno pa bo tisk v prodaji tudi v cerkvi.
Založba Družina naročila: 01/360-28-31, bernarda.vidmar@druzina.si Družina 140,40€, Mavrica 44,90€, Beseda med nami 27,00€, Božje okolje 33,00€, Cerkev danes 39,00€, Cerkveni glasbenik 39,00€, Communio 35,60€, Radovednež 23,70€, Magnificat 63,70€, Praznična 23,60, SLO 29,60€, Najst 29,40€.
Založba Ognjišče naročila: 05/611-72-23, ognjisce.uprava@ognjisce.si, https://revija.ognjisce.si/narocnine. Revija Ognjišče: 36,5 eur.
VABIMO VAS NA DOGODKE OB 60-LETNICI ŽUPNIJE
• ZOOM VEČER O MISIJONARJU MIHU DREVENŠKU bo v torek 25. januarja ob 20.30: Naša župnija organizira Zoom večer z minoritom p. Janezom Šamperlom, ki nam bo spregovoril o misijonarju Mihu Drevenšku. V sami predstavitvi bomo videli tudi krajše video nagovore Miha Drevenška. Rezervirajte si termin, ZOOM povezava pa bo objavljena na spletni strani župnije. Lepo vabljeni! Več informacij na tej povezavi.
V večer bodo vključeni tudi video posnetki na katerih govori, p. Miha Drevenšek, ki je umrl pred 10 leti. Miha Drevenšek je bil dolgo let misijonar v Zambiji. Veliko se je posvečal otrokom in samo zanje je imel vsako nedelo mašo, pri kateri je sodelovalo 1.500 otrok, ki so sami vse vodili. »Majhna punčka, deset let stara, dirigira celi cerkvi. Pater Miha je ustvaril verski, kulturni, izobraževalni in zdravstveni center. Najprej pa je z drugimi sobrati misijonarji naredil semenišče, nadaljeval z osnovno šolo, kasneje še s poklicno šolo. Leta 1991 začel načrt botrstvo na daljavo, preko katerega je s pomočjo botrov iz Slovenije dobilo pomoč čez 1000 otrok.
• DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA: Obhajanje 60-letnice župnije bomo obeležili tudi z Delavnicami molitve in življenja (DMŽ). Na njih se bomo učili različnih načinov molitve. Primerne so za odrasle in študente. Bi rad-a poživil-a odnos z Bogom, ti je vera postala rutina, se morda srečuješ z nerazumevanjem vere ali celo predsodki?
Predstavitev DMŽ bo 16. februarja 2022 ob 20. uri v župnijskem domu. Srečanja bodo potekala vsako sredo ob 20. uri od 16. februarja do konca maja. Vodil jih bo br. Primož. Več o DMŽ si lahko preberete na: dmz.si.
• JEZUSOVO DAROVANJE – SVEČNICA, sreda, 2. februar. Svečnica je najprej praznik skupine Vera in luč. Svečnica je tudi dan posvečenega življenja, dan redovnikov in redovnic.
• SVETOPISEMSKI MARATON: Vseslovensko maratonsko branje Svetega pisma bo potekalo od sobote, 22. do četrtka, 27. januarja 2022, 24 ur na dan. Zaradi epidemiološke situacije bo tokrat celoten maraton, vključno z branjem, potekal prek spleta na ZOOM-u. Vse informacije najdete na naslednji spletni povezavi, kjer se lahko tudi prijavite za branje Svetega pisma. Lepo vabljeni.
KAKO BO POTEKALA SINODA 2021-2023
• SINODA V NAŠI ŽUPNIJI: Tudi v naši župniji bomo od februarja do maja letos imeli po različnih skupinah srečanja na temo sinode. Takšno srečanje bo v posamezni skupini običajno trajalo eno uro in pol.
Predvidoma zadnji vikend v maju bomo v župniji ob 60-letnici župnije pripravili duhovno obnovo za vse župljane, v okviru katere bomo izvedli tudi pogovore o sinodi. Povzetke bomo poslali na pastoralno službo.
VABLJENI, DA MOLITE MOLITEV ZA SINODO
Pred Teboj smo, Sveti Duh,
ko smo zbrani v Tvojem imenu.
Samo ti nas vodi,
bodi doma v naših srcih;
pokaži nam pot, po kateri naj gremo,
in kako naj hodimo po njej.
Šibki smo in grešni;
ne dopusti, da bi širili nered.
Ne dopusti, da bi nas nevednost vodila po napačni poti
ali da bi pristranskost vplivala na naša dejanja.
Daj, da v Tebi najdemo svojo edinost,
da bomo lahko skupaj hodili večnemu življenju naproti
in se ne bomo oddaljili od poti resnice
in od pravičnosti.
Vse to Te prosimo,
ki deluješ na vsakem kraju in v vsakem času,
v občestvu z Očetom in Sinom
na vekov veke.
Amen.
• PASTIRSKO PISMO: Vabimo vas, da si preberete pastirsko pismo, ki ga je za našo nadškofijo v začetku leta napisal nadškof Stanislav Zore. Najdete ga na tej povezavi.
• LETNO POROČILO CERVKE NA SLOVENSKEM si lahko preberete na tej spletni strani.
• TEDEN MOLITVE ZA EDINOST KRISTJANOV 2022 bo od torka 18. do torka 25. januarja. Vabljeni k molitvi in obisku maše v ta namen. Več informacij na: na tej povezavi.
Papež Frančišek bo teden molitve za edinost kristjanov sklenil z večernicami.
KATEHEZA O SVETEM JOŽEFU KOT OČETU V NEŽNOSTI. BOG SE NE BOJI NAŠIH GREHOV
Svetopisemski odlomek:
Ko je bil Izrael mlad, sem ga ljubil,
iz Egipta sem poklical svojega sina.
Jaz sam sem Efrájima učil hoditi,
jemal sem jih na svoje lakte,
pa niso spoznali, da skrbim zanje.
Pritegoval sem jih s človeškimi vezmi,
z vrvicami ljubezni,
bil sem jim kakor tisti,
ki si vzdigujejo otroka k licu,
počasi sem mu dajal jesti.
Oz 11,1.3-4
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Danes bi želel poglobiti lik svetega Jožefa kot očeta v nežnosti. V apostolskem pismo Patris corde (8. december 2020) sem razmišljal o tem vidiku nežnosti pri osebnosti svetega Jožefa. Čeprav nam evangeliji ne govorijo o podrobnostih, kako je uresničeval svoje očetovstvo, pa smo lahko prepričani, da je kot »pravični« mož to bil tudi pri vzgajanju Jezusa. »Jožef je videl, kako je Jezus iz dneva v dan “napredoval v modrosti, rasti in milosti pri Bogu in pri ljudeh” (Lk 2,52). Kakor je Gospod storil Izraelu, tako ga je on “učil hoditi, ko ga je držal za roko. Zanj je bil kot oče, ki dviga otroka k licu, ki se sklanja k njemu, da bi mu dajal jesti” (prim. Oz 11,3-4)« (Patris corde, 2). Ta definicija iz Svetega pisma je lepa in prikazuje Božji odnos z Izraelovim ljudstvom. Enak odnos je bil odnos svetega Jožefa z Jezusom.
Evangeliji potrjujejo, da je Jezus vedno uporabljal besedo »oče«, ko je govoril o Bogu in njegovi ljubezni. V mnogih prilikah je glavni lik oče (Prim. Mt 15,13; 21,28-30; 22,2; Lk 15,11-32; Jn 5,19-23; 6,32-40; 14,2; 15,1.8). Med najbolj znanimi je zagotovo prilika o usmiljenem Očetu, o kateri pripoveduje evangelist Luka (prim. Lk 15,11-32). Ravno v tej priliki je poleg izkušnje greha in odpuščanja izpostavljen tudi način, kako odpuščanje doseže osebo, ki je storila napako. Besedilo pravi takole: »Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil« (Lk 15,20). Sin je pričakoval kazen, pravico, po kateri bi mu v najboljšem primeru bilo dodeljeno mesto med služabniki, a se znajde v očetovem objemu. Nežnost je večja od logike sveta. Je nepričakovani način, kako zadostiti pravici. Zato ne smemo nikoli pozabiti, da se Bog ne boji naših grehov. To si dobro vtisnimo v spomin. Bog se ne prestraši pred našimi grehi, večji je od naših grehov. Je oče, je ljubezen, je nežen. Ne boji se naših napak, naših padcev, ampak se boji zaprtosti našega srca. To je, zaradi česar trpi. Boji se našega pomanjkanja vere v njegovo ljubezen. Obstaja velika nežnost v izkušnji Božje ljubezni. In lepo je pomisliti, da je to stvarnost Jezusu prvi posredoval ravno Jožef. Kajti Božje stvari pridejo do nas vedno po človeški izkušnji. […]
Lahko se torej vprašamo, ali smo tudi mi izkusili to nežnost in ali smo postali njene priče. Razmislimo. Nežnost namreč ni najprej čustveno ali sentimentalno vprašanje. Je izkušnja, da se čutimo ljubljene in sprejete ravno v svojem uboštvu in bedi.
Bog se ne zanaša le na naše talente, ampak tudi na našo odrešeno slabotnost. Naša slabotnost je odrešena in on ji zaupa. Sveti Pavel, na primer, zaradi tega pravi, da obstaja načrt tudi za njegovo slabotnost. Skupnosti v Korintu takole piše: »Da pa se zaradi vzvišenosti razodetij ne bi prevzel, mi je bil dan v meso trn, satanov sel, ki naj bi me tepel, da se ne bi prevzel. Trikrat sem prosil Gospoda, da bi ga umaknil od mene, a mi je rekel: “Dovolj ti je moja milost. Moč se dopolnjuje v slabotnosti.”« (2 Kor 12,7-9). Gospod nam ne odvzame vseh slabotnosti, ampak nam z njimi pomaga hoditi, tako da nas prime za roko. Kako to? Ja, za roko prime naše slabotnosti, nas skupaj z našimi slabotnostmi, blizu nam je. To je nežnost. Izkušnja nežnosti je v tem, da vidimo Božjo moč, kako gre ravno skozi tisto, kar nas dela slabotne; vendar pod pogojem, da se odvrnemo od pogleda hudiča, ki »nas sili, da gledamo našo slabotnost z negativno sodbo«, medtem ko jo Sveti Duh »osvetljuje z nežnostjo« (Patris corde, 2). »In nežnost je najboljši način, da se dotaknemo tega, kar je krhkega v nas. […] Poglejte, kako se bolničarke in bolničarji dotikajo ran bolnikov: z nežnostjo, da jih ne bi še bolj ranili. Tako se Gospod dotika naših ran, z isto nežnostjo. Zato je pomembno srečati Božje usmiljenje, zlasti v zakramentu sprave in v osebni molitvi k Bogu, ko doživimo resnico in nežnost. Paradoksalno je, da nam tudi hudič lahko pove resnico: je lažnivec, vendar se izmuzne, da bi nam povedal resnico in pripeljal do laži; vendar pa hudič to dela, da bi nas obsodil. Gospod nam pove resnico in steguje roko, da bi nas rešil. Vemo pa, da nas Resnica, ki prihaja iz Boga, ne obsoja, ampak nas sprejema, nas objame, nas podpira, nam odpušča« (Patris corde, 2). Bog vedno odpušča: vtisnite si to v misli in srce. Bog vedno odpušča. Mi smo tisti, ki se utrudimo prositi za odpuščanje. A On vedno odpusti. Tudi najslabše stvari.
Dobro bo za nas, če bomo pogledali sebe v Jožefovem očetovstvu, ki je zrcalo Božjega očetovstva, in se vprašali, ali Gospodu dovolimo, da nas ljubi s svojo nežnostjo ter tako vsakega od nas spreminja v moškega in žensko, ki sta sposobna ljubiti na enak način. Brez te “revolucije nežnosti” – potrebna je revolucija nežnosti – tvegamo, da bomo ostali ujeti v pravičnosti, ki nam ne dopušča, da bi z lahkoto vstali in ki odrešenje zamenjuje s kaznijo. Zato se danes želim na poseben način spomniti naših bratov in sester, ki so v zaporu. Prav je, da tisti, ki je storil napako, za to plača, a je enako prav, da se za svojo napako lahko odkupi. Ne morejo biti obsodbe brez oken upanja. Vsaka obsodba ima vedno okno upanja. Pomislimo na naše brate in sestre v zaporih in pomislimo na Božjo nežnost do njih in molimo zanje, da bi našli v tem oknu upanja izhod v boljše življenje.
Sklenimo s to molitvijo:
Sveti Jožef, oče v nežnosti,
nauči nas sprejeti, da smo ljubljeni
ravno v tistem, kar je v nas najslabotnejšega.
Pomagaj nam, da ne bomo postavili nobene ovire
med svoje uboštvo in veličino Božje ljubezni.
Spodbudi v nas željo, da bomo pristopili k spravi,
da bi se nam odpustilo in bi zmogli ljubiti z nežnostjo
naše brate in sestre v njihovem uboštvu.
Bodi blizu tistim, ki so se zmotili in zato plačujejo ceno;
pomagaj jim najti skupaj s pravičnostjo tudi nežnost za nov začetek.
In nauči jih, da je prvi način sprave iskreno prositi odpuščanje
ter tako čutiti Očetovo ljubkovanje.
Amen.
Vir: VaticanNews
br. Matej Štravs
Foto: Aleš Čerin (cerkev sv. Ane v Tunjicah), Fray Foto (Sveta evharistija)
Polona Vesel Mušič ob nedelji Božje besede
Ne morem, da se ne bi tokrat še enkrat kratko oglasila, z namenom, da Vam vsem voščim blagoslovljeno nedeljo Svetega pisma – Božje besede.
Iz srca hvala, da se teden za tednom zbiramo ob Božji besedi in da nas ta globoko nagovarja ter nam daje moči za življenje. Hvala, da skupaj sledimo navdihom Svetega Duha, kot pravi tudi p. Marko Ivan Rupnik: “Za branje Božje Besede je vedno potrebna sinergija s Svetim Duhom, da bi sveta knjiga postala beseda, ki mi spregovarja.” Bogu in Vam HVALA.
Navajam še prvi del Psalma 1:
“Blagor človeku, ki ne hodi po nasvetu krivičnih,
ne stopa na pot grešnikov
in ne poseda v družbi porogljivcev,
temveč se veseli v Gospodovi postavi
in premišljuje njegovo postavo podnevi in ponoči.
Tak je kakor drevo,
zasajeno ob vodnih strugah,
ki daje svoj sad ob svojem času
in njegovo listje ne ovene;
vse, kar dela, uspeva. …” (Ps 1,1-3)
Želim, da bi še naprej prejemali Živo vodo ob vodnih strugah Božje besede in ob svojem času dajali sadove na naših poteh življenja.
Prilagam še gradivo Zavoda Biblično gibanje, ki ga je ustanovil g. Maksimilijan Matjaž – kdor želi, lahko kaj pogleda in prebere.
Vse dobro in prav lepo pozdravljeni, Polona Vesel Mušič
Foto: Biblično gibanje (razlaga logotipa nedelje Božje besede)
Alfa tečaj v Mozirju: Po ZOOM-u in nekaj tudi v živo
Skupnost župnij Mozirje, Šmihel nad Mozirjem, Rečica ob Savinji in Šmartno ob Dreti organizira tečaj Alfa, kateremu se lahko pridruži vsakdo, ki ga zanimajo temeljna življenjska vprašanja.
Kaj je Alfa?
Alfa je serija srečanj, ki obravnavajo krščansko vero in običajno trajajo enajst tednov. Vsak pogovor obravnava različna vprašanja v zvezi z vero in je namenjen pogovoru. Alfa se izvaja po vsem svetu in vsakdo je dobrodošel.
Verjetno najpomembnejši del vsakega Alfa tečaja je priložnost, da si izmenjamo misli in ideje o temi ter se o njej preprosto pogovorimo v majhni skupini. Ničesar niste dolžni povedati in ničesar ne morete povedati. To je priložnost, da v iskrenem, prijateljskem in odprtem okolju slišite druge in prispevate svoj pogled.
Zakaj Alfa?
Alfa prihaja zaradi posameznikove potrebe po več. Vsak dan si zastavimo na tisoče vprašanj: kaj obleči, kateri jogurt pojesti, koliko bo spet okuženih, kakšno bo vreme, kateri meni izbrati pri malici, kaj je še treba kupiti, do kdaj je že treba vrniti knjige v knjižnico, kdaj je zadnji čas, da grem spat … V trenutku pomembna vprašanja, čez nekaj dni zagotovo že pozabljena.
Obstajajo pa tudi vprašanja, ki nam vsake toliko malo rojijo po glavi, a jih preglasijo vsakdanje stvari. Pa vendar nam ta vprašanja, ki so tudi večja in pomembnejša, včasih ne pustijo spati. Zakaj sem tu? Kaj je smisel? Kam grem? Je življenje kaj več kot to? Toda redko si vzamemo čas za razmislek o vsem tem. Zato obstaja Alfa.
Kdaj in kako?
Foto: JacksonDavid, Pixbay
Božični večer za osamljene
Božični večer za osamljene v Domu starejših v Štepanjskem naselju letos drugače …
Po praznovanju Jezusovega krsta se navidezno končuje božično obdobje, notranje obogateno in doživeto, ob poglobljenem osebnem premišljevanju v adventnem času.
Tudi letos nam je blagoslovljeni čas tega obdobja ponudil veliko različnih priložnosti za povezovanja s tistimi, ki so nam dragi, ki jih pogrešamo. Gotovo pa je bil to tudi čas za misli in navezovanje stikov z osamljenimi starejšimi osebami, ki bivajo celo v naši bližini, za nekatere celo ne vemo, spet drugi so oskrbovanci v domovih starejših.
V okviru dejavnosti ŽPS naše župnije in Karitasa so bili prav ti zadnji v naših mislih že v adventnem času, zato smo jih za božični večer presenetili z zanje izdelanimi venčki, vsebinsko spodbudnim voščilom in slaščicami.
Z veseljem, hvaležnostjo in presenečenjem so sprejeli posredovano in po pripovedi zaposlenih v tem domu, so v svojih sobah na vidno mesto postavili venčke, da bo ta vsakemu spodbuda tudi takrat, ko se bo počutil zelo zapuščeno. Veseli so bili tudi voščila ob misli, da le niso čisto pozabljeni.
Naša tokratna pozornost zato ne bo enkratno dejanje, temveč jim bomo ob dogodkih, ko je večina oskrbovancev doma povezana s svojci, skušali z našo pozornostjo za nekaj časa preseči njihovo in osamo vseh tistih, ki se tako počutijo.
Tudi vsem vam, ki namenite delček časa zanje, se v njihovem in našem imenu zahvaljujemo in želimo blagoslovljeno in zdravo leto 2022.
Irma Veljić v imenu Skupine za diakonijo v ŽPS Štepanjsko naselje
Foto: Irma Veljić
Oznanila – 2. nedelja med letom (16.1.2022)
ZA SVETE MAŠE IN SREČANJA SKUPIN JE OBVEZEN POGOJ PCT.
• Vsi verniki starejši od 15 let morajo za bogoslužje in za srečanja skupin izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani).
• Obvezna je uporaba zaščitnih mask znotraj cerkva, zunaj je obvezna zgolj če ni mogoče zagotoviti 1,5 metra medsebojne razdalje.
IZ NAŠE ŽUPNIJE
• NABIRKA TE NEDELJE 16. januarja je namenjena za brate kapucine, ki delujemo v tej župniji. Kdor želi pa lahko svoj dar za nas nakaže tudi na transakcijski račun. Kapucinski samostan Ljubljana, Mekinčeva 3, Ljubljana. Namen nakazila: dar za brate. Trr. SI56 0317 1100 0806 149. Bog vam povrni za vsak vaš dar.
• TRIKRALJEVSKA AKCIJA: Pri letošnji trikraljevski akciji za projekte slovenskih misijonarjev se je naši župniji zbralo 910 eur, ki smo jih že oddali na misijonsko pisarno. Od tega je bilo v ta namen zbranih 539,28 eur pri nabirkah pri mašah na dan Gospodovega Razglašenja 6. 1., ostalo so darovi, ki ste jih namensko darovali v ta namen. Hvala tudi tistim, ki ste za to akcijo sami nakazali svoj dar na misijonsko pisarno. Bog povrni vsem.
• VERSKA STATISTIKA NAŠE ŽUPNIJE ZA LETO 2021
Krsti: 29 novokrščencev. 19 otrok je bilo krščenih v prvem letu življenja, 7 pa v starosti od 2 do 6 let, trije so bili starejši od 7 let. 11 jih je bilo krščenih iz cerkvenega zakona, 5 iz civilnega zakona, 13 iz izven zakonskih skupnosti.
Število otrok pri verouku: 184.
Prvo sv. obhajilo: 19 prvoobhajancev,
Birma: 23 birmancev. Poroke: 7 parov;
Pogrebi: 78 pogrebov, (le 24 jih je prejelo poslednje zakramente)
Obhajila: 32.600 svetih obhajil.
Bolniško maziljenje: okrog 110 oseb
Nedeljska sveta maša: Pri nedeljskih svetih mašah je bilo na 2. advento nedeljo 363 ljudi. Pomladi in jeseni, ko so bile še svete maše še zunaj je bilo pri nedeljskih svetih mašah nekaj čez 400 ljudi. V tem številu je upoštevana tudi sobotna večerna sv. maša.
Štirih zoom Večerov z gosti (Aleš Čerin, br. Jurij Štravs, Marija in Andrej Štremfelj in Tadej Vindiš), se je udeležilo okrog 320 udeležencev. Posnetke večerov, ki smo jih objavili na spletu pa si je ogledalo še okrog 600 ljudi.
• LETNA NAROČNINA VERSKEGA TISKA: Zelo priporočamo redno letno naročnino na verski tisk. Tu objavljamo cene za verski tisk za celo leto in kje jih se nanj lahko naročite in ga boste prejeli na svoj dom. Še vedno pa bo tisk v prodaji tudi v cerkvi.
Založba Družina naročila: 01/360-28-31, bernarda.vidmar@druzina.si Družina 140,40€, Mavrica 44,90€, Beseda med nami 27,00€, Božje okolje 33,00€, Cerkev danes 39,00€, Cerkveni glasbenik 39,00€, Communio 35,60€, Radovednež 23,70€, Magnificat 63,70€, Praznična 23,60, SLO 29,60€, Najst 29,40€.
Založba Ognjišče naročila: 05/611-72-23, ognjisce.uprava@ognjisce.si, https://revija.ognjisce.si/narocnine. Revija Ognjišče: 36,5 eur.
VABIMO VAS
• PASTIRSKO PISMO: Vabimo vas, da si preberete pastirsko pismo, ki ga je za našo nadškofijo v začetku leta napisal nadškof Stanislav Zore. Najdete ga na tej povezavi.
• LETNO POROČILO CERVKE NA SLOVENSKEM si lahko preberete na tej spletni strani.
Članek o letnem poročilu Cerkev na Slovenskem najdete na: +
• JASLICE V BIZOVIKU: Tudi letos so v Bizoviku narejene jaslice zunaj cerkve, ki jih je naredil Milan Boštele. Lepo vabljeni, da si jih ogledate.
• EXODUS 90: Program za moške; začne se 17. januarja
Kaj je: Exodus 90 je devetdeset dnevni duhovni program, ki po zgledu Jezusovega življenja vključuje: molitev, askeze in bratstvo. Moški, ki si želijo duhovne rasti in pridobiti večjo svobodo, se zberejo v bratovščino, ki jo sestavlja od 5 do 7 moških. Na poti v svobodo može spremlja zgodba Izhoda iz Egipta opisana v Drugi Mojzesovi knjigi in dnevna razmišljanja.
Skoraj vsi možje, ki prihajajo v Exodus 90, iščejo nov nivo svobode. Spoznali so, da niso tako svobodni, da bi lahko ljubili svoje družine in Boga ter jim služili, kot bi morali. Toda bodimo natančnejši. Na kakšen način smo možje nesvobodni?
Zasvojeni smo na mnoge različne načine, ko smo odvisni in nezdravo navezani na šport, elektronsko pošto, mobilne naprave, delo, televizijo, video vsebine, video igre, hrano, alkohol, kavo in kajenje, denar, trgovanje z delnicami, novice, domača opravila, javno podobo, moč, nadzor, hobije, igre na srečo, materializem, lenobo, aktivizem in samovšečnost. V našem času pa najbolj izstopa zasužnjenost mož s pornografijo in samozadovoljevanjem.
Exodus 90 je priložnost, da se možje odpremo Božjim milostim in s pomočjo molitve, askez in bratstva zaživiš svobodno življenje.
Kako: do 17. januarja poveži od 5 do 7 mož, prijavite se v program in začnite živeti drugače.
Več informacij: https://exodus90.com ali piši na: support@exodus90.com; telefon: 031 298 442 (Boštjan Čerin)
• TEDEN MOLITVE ZA EDINOST KRISTJANOV 2022 bo od torka 18. do torka 25 januarja. Vabljeni k molitvi in obisku maše v ta namen. Več informacij na: na tej povezavi.
Papež Frančišek bo teden molitve za edinost kristjanov sklenil z večernicami.
• ZOOM VEČER O MISIJONARJU MIHU DREVENŠKU bo v torek 24. januarja ob 20.30: Naša župnija organizira Zoom večer z minoritom p. Janezom Šamperlom, ki nam bo spregovoril o misijonarju Mihu Drevenšku. V sami predstavitvi bomo videli tudi krajše video nagovore Miha Drevenška. Rezervirajte si termin, ZOOM povezava pa bo objavljena na spletni strani župnije. Lepo vabljeni! Več informacij na: na tej povezavi.
PAPEŽ PRI KATEHEZI: TUDI DANES JE VELIKO IZKORIŠČANIH DELAVCEV BREZ DOSTOJANSTVA
Kateheza med splošno avdienco, 12. januarja 2022, je bila posvečena svetemu Jožefu kot tesarju. Papež je izpostavil, da delo ne pomeni samo poskrbeti za preživetje. Je tudi prostor, v katerem izražamo sebe, kjer se čutimo koristne in se učimo konkretnosti, ki pomaga duhovnemu življenju, da ne postane spiritualizem. Žal pa je delo pogosto talec družbene nepravičnosti in namesto da bi bilo sredstvo humanizacije, postane eksistencialno obrobje.
Frančišek je opozoril na mnoge težke situacije v svetu dela in zaposlitve, s katerimi se soočajo številni ljudje, ki so pri delu na različne načine izkoriščani ali pa ga sploh ne dobijo. Kot je dejal, se moramo vprašati, kaj lahko storimo, da bi povrnili vrednost delu, da bi se ga osvobodilo logike golega dobička in bi ga lahko doživljali kot človekovo temeljno pravico in dolžnost.
[Jezus] je prišel v svoj domači kraj in jih učil v njihovi shodnici, tako da so strmeli in govorili: »Od kod temu ta modrost in ta mogočna dela? Ali ni to tesarjev sin? Ali ni njegovi materi ime Marija? […] In spotikali so se nad njim. Jezus pa jim je rekel: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju in v svoji hiši.«
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Evangelista Matej in Marko Jožefa imenujeta »mizar« ali »tesar«. Prej smo slišali, da so se prebivalci Nazareta, ko so slišali Jezusa govoriti, spraševali: »Ali ni to tesarjev sin?« (Mt 13,55; prim. Mr 6,3). Jezus je opravljal poklic svojega očeta.
Grški izraz tekton, ki se ga uporabi za opis Jožefovega dela, je bil preveden na različne načine. Latinski cerkveni očetje so ga prevedli kot »tesar«. A upoštevajmo, da v Palestini v Jezusovem času lesa niso uporabljali samo za izdelavo plugov in različnega pohištva, temveč tudi za gradnjo hiš, ki so imele leseno ogrodje in terasaste strehe iz tramov, med seboj povezanih z vejami in zemljo.
Zato je »mizar« ali »tesar« splošna oznaka, ki je označevala tako lesarske obrtnike kot delavce, ki so opravljali dela, povezana z gradbeništvom. To je bil precej naporen poklic, saj je bilo treba delati s težkimi materiali, kot so les, kamen in železo. Z ekonomskega vidika ni zagotavljalo velikega zaslužka, kar lahko sklepamo iz dejstva, da sta Marija in Jožef, ko sta Jezusa darovala v templju, darovala samo dve grlici ali dva goloba (prim. Lk 2,24), kot je bilo predpisano po postavi za revne (prim. Lev 12,8).
Jezus se je torej kot mladostnik naučil od svojega očeta te obrti. Ko je kot odrasel začel pridigati, so se zato začudeni sosedje spraševali: »Od kod temu ta modrost in ta mogočna dela?« (Mt 13,54) in so se nad njim pohujševali (prim. Mt 13,57).
Ob tem biografskem podatku o Jožefu in Jezusu mislim na vse delavce sveta, na poseben način na tiste, ki garajo v rudnikih in nekaterih tovarnah; na tiste, ki jih izkoriščajo z delom na črno; na žrtve dela; na otroke, ki so prisiljeni delati, in na tiste, ki brskajo po smetiščih in iščejo kaj uporabnega za prodajo.
Naj ponovim, kar sem rekel: skriti delavci, delavci, ki garajo v rudnikih in nekaterih tovarnah. Pomislimo nanje. Pomislimo na tiste, ki se jih izkorišča z delom na črno, ki so plačani na skrivaj, brez pokojnine, brez vsega. In če ne delaš, nimaš nobene varnosti. Delo na črno. Danes je veliko dela na črno. Žrtve dela, ki so utrpele nesreče pri delu. Otroci, ki so prisiljeni delati: to je grozno! Otroci, ki bi se v obdobju igranja morali igrati, a so prisiljeni delati kot odrasle osebe. Otroci, ki so prisiljeni delati. In tisti ubožčki, ki brskajo po smetiščih, da bi našli kaj uporabnega za menjavo in hodijo na smetišča. Vsi ti so naši bratje in sestre, ki se preživljajo na ta način. Razmislimo o tem. To se dogaja danes, v svetu, to se dogaja danes. Mislim pa tudi na tiste, ki so brez dela. Koliko ljudi trka na vrata tovarn, podjetij. »Je kakšno delo?« »Ne, ničesar ni, ničesar.« Pomanjkanje dela. Mislim tudi na tiste, ki čutijo, da je njihovo dostojanstvo prizadeto, ker ne morejo najti zaposlitve. Vrnejo se domov: »Si našel kaj?« »Ne, nič. Ustavil sem se na Karitas in prinesel kruh.« Kar ti daje dostojanstvo, ni prinesti domov kruh. Lahko ga dobiš na Karitas. Ne, to ti ne daje dostojanstva. Kar ti da dostojanstvo je, da zaslužiš za kruh. To je socialna nepravičnost na tistem mestu, v tisti državi, na tisti celini. Vladajoči bi morali vsem dati možnost, da zaslužijo za kruh, kajti ta zaslužek jim prinaša dostojanstvo. Delo je maziljenost z dostojanstvom. In to je pomembno.
Mnogi mladi, mnogi očetje in matere doživljajo dramo, ker nimajo dela, ki bi jim omogočalo mirno življenje. Živijo iz dneva v dan. Iskanje je pogosto tako dramatično, da izgubijo vse upanje in željo po življenju. V teh časih pandemije je veliko ljudi izgubilo delo, nekateri pa, zlomljeni pod neznosnim bremenom, so prišli do točke, da so si vzeli življenje. Danes se želim spomniti vsakega od njih in njihovih družin. Za nekaj trenutkov se v tišini spomnimo teh moških in žensk, obupanih, ker ne najdejo dela.
Premalo se upošteva dejstvo, da je delo bistvena sestavina človeškega življenja in tudi poti posvečevanja. Delo ne pomeni poskrbeti samo za preživetje. Je tudi prostor, v katerem izražamo sebe, kjer se čutimo koristne in se učimo pomembne lekcije konkretnosti, ki pomaga duhovnemu življenju, da ne postane spiritualizem. Žal pa je delo pogosto talec družbene nepravičnosti in namesto da bi bilo sredstvo humanizacije, postane eksistencialno obrobje. Večkrat se vprašam: S kakšnim duhom opravljamo svoje vsakdanje delo? Kako pristopamo k utrujenosti? Ali vidimo svojo dejavnost povezano le z lastno usodo ali tudi z usodo drugih? Dejansko je delo način izražanja naše osebnosti, ki je po naravi odnosna. Delo je tudi način, kako izrazimo svojo ustvarjalnost. Vsak opravlja delo na svoj način, s svojim stilom. Isto delo, a z drugačnim stilom.
Lepo je pomisliti, da je Jezus sam delal in se učil te umetnosti ravno pri svetem Jožefu. Danes se moramo vprašati, kaj lahko storimo, da bi povrnili vrednost delu, in kaj lahko kot Cerkev prispevamo, da bi se delo rešilo logike golega dobička in bi ga lahko doživljali kot temeljno pravico in dolžnost osebe, ki izraža in spodbuja njeno dostojanstvo.
Dragi bratje in sestre, zaradi vsega tega bi danes želel z vami izreči molitev, ki jo je sveti Pavel VI. 1. maja 1969 namenil svetemu Jožefu:
O sveti Jožef,
zavetnik Cerkve,
ti, ki si ob utelešeni Besedi vsak dan delal, da bi zaslužil za kruh,
ki si iz Njega črpal moč za življenje in delo;
ti, ki si izkusil tesnobo jutrišnjega dne,
grenkobo revščine, negotovost dela;
ti, ki danes izžarevaš zgled svojega lika,
ponižen pred ljudmi, a zelo velik pred Bogom,
zaščititi delavce pri njihovem težkem vsakdanjem življenju,
brani jih pred obupom, zanikanjem in skušnjavami hedonizma;
in varuj mir na svetu,
mir, ki edini lahko zagotovi razvoj narodov.
Amen.
Andreja Červek – Vatikan
Vir: spletna stran VatikanNews
br. Matej Štravs
Foto: Aleš Čerin (križ na Kuclju pri Čavnu), br. Matej Štravs (jaslice Bizovik), br. Luka Modic (razstava)
Možje in fantje gremo v Exodus 90: Vabilo in konkretna navodila
Exodus 90 smo do sedaj možje iz Sloveniji kake tri leta delali v angleščini. Sedaj ga bomo – hvala Bogu – imeli v slovenščini.
Kaj je
Kako
Podrobno
V obdobju pred začetkom Exodus 90 se marsikdo sprašuje: “Grem v Exodus 90 izziv in kaj sedaj?” V pomoč naj vam bodo spodaj opisani koraki, ki jih je potrebno opraviti pred prvim dnem.
1. Ustvari Exodus račun. Račun lahko ustvariš:
2. Nastavi jezik aplikacije. Pomoč je na tej povezavi.
3. Poveži se v skupino mož (bratstvo):
4. Pred začetkom: V aplikaciji preberi vodič duhovnega programa Exodus 90. Pred samim začetkom te čaka nekaj besedila in premišljevanja o svojem razlogu: Zakaj si sprejel izziv Exodus 90?
5. Za poročene može: Obvezno se je o odločitvi za program pogovoriti z ženo. Exodus 90 ne bo vplival le nate, pač pa tudi na tvoje bližnje – ženo in družino, zato je prav, da odločitev narediš skupaj z ženo.
6. Z bratstvom se dogovorite za pripravljalno srečanje. Pred pričetkom programa Exodus 90:
Pričevanja mož, ki so že bili v Exodus 90
Poglej VIDEO: Karlo Gašperič in Boštjan Čerin v pogovoru z Benjaminom Siterjem – Exodus 90: Za kaj se pa ti boriš?
Poslušaj PODKAST: Eksodus 90: Boštjan Čerin in Matevž Mehle o 90-dnevnem izzivu za moške
Zanimivost: Exodus 90 je v slovenščino prevedel naš župljan Jože Sojer. Hvala Jože.
Foto: Exodus 90 Slovenija, Matic Jelovčan (možje na pohodu)