‘Vzgajajmo skupaj’ je šola za starše na Zavodu svetega Stanislava. V teh korona časih se na Zavodu poslužujejo video nagovorov staršem otrok v vrtcu, osnovni šoli in gimnaziji. Povabili so me, da s starši delim svoj pogled na upanje, ki naj bo zanesljivo pričakovanje in ne le pobožna želja. V kaj starši – po moje – upajo in kaj za zanesljivost upanja lahko naredita oče in mama.

Poslušaj podkast

 

 

Poglej si video

Dva tipa upanja: pobožne želje in zanesljivo pričakovanje

Dve vrsti upanja imamo. Prvo je nekakšno upanje, ki bi mu lahko rekli pobožna želja v smislu: “Upam, da se bo to in to zgodilo.” Recimo: “Upam, da bom naredil četrti letnik.” Obenem pa za to ne bom naredil nič ali zelo malo. Tako upanje je le iluzija – kot pravi SSKJ: predstava, navadno optimistična, ki ni osnovana na resničnosti; slepilo, samoprevara, ki se – to v sebi vemo – ne bo zgodila. In globoko zadaj se skriva nedisciplina ali pa nimamo “mišic”, da bi upanju “pomagali” k uresničitvi.

Drugi tip upanja pa je svetopisemski. Gre za upaje, ki je zanesljivo pričakovanje, da se bo nekaj zgodilo. Recimo, kristjani imamo zanesljivo pričakovanje, da se Božje obljube tudi v praksi uresničijo, četudi so nam sedaj še nejasne in neznane. Zanesljivo pričakovanje imamo zato, ker jih je izrekel Bog, ki je ljubezen, Bog, ki je vsemogočen, Bog, ki je dober Oče in ima dobre načrte za nas. Je Vsemogočen in jih zato lahko tudi uresniči.

Upanje v levkemiji

Znaten del leta 2019 sem preživel v bolnišnici, kjer sem se zdravil zaradi akutne levkemije, precej nevarnega raka. Upanje, da bom ozdravel, nisem polagal v roke šarlatanom, ki jih je polno v svetu zdravljenja raka, pač pa sem ga polagal v Božje roke: “Bog če želiš me boš ozdravil, če pa me ne boš, bo tudi dobro. Ker Ti si absolutno dobro. In ne moreš delati drugače kot dobro.”

Obenem pa sem se v veri in upanju predal tudi “Božji ekipi”, kot sem poimenoval ekipo zdravnikov, sester in drugega – recimo laboratorijskega osebja. Vedel sem – lahko bi rekel – imel sem zanesljivo pričakovanje, da vedo kaj delajo, da znajo, da delajo prav, da je kemoterapija dobra, četudi je bila težka in bi se ji najraje odrekel. Ali sem bil prepričan, da bo zdravljenje uspešno. Nisem in še sedaj po enem letu nisem. Imel sem pa zanesljivo pričakovanje.

Kakšni so vajini upi za otroke in kaj lahko naredita?

Verjamem, da upate, da bo vaš otrok končal to ono šolo, morda fakulteto, doktorat? Ali je to le vaše upanje v obliki pobožne želje, ali je to zanesljivo pričakovanje h kateremu prispevata tudi vidva – oče in mama. Kako prispevata? Tako, da omogočita otroku razvoj “mišic”. V tem primeru “mišic” delavnosti, vztrajnosti, trdega dela, … Kako omogočita razvoj mišic? Tako da mu od malih nog naprej dajeta obilo domačega dela, tudi takega, ki zahteva veliko vztrajnosti, tudi trdega dela. Miha Kramli, ki se ukvarja z ekranskimi zasvojenostmi, takole pravi: “Z vami starši je nekaj narobe, vam petnajstletnik ne skuha kosila dvakrat na teden.”

Ali upata, da bo vajin otrok poslovno uspešen, da bo zaposljiv na trgu delovne sile? Je to le pobožna želja, iluzija ali je to zanesljivo pričakovanje h kateremu prispevata tako, da mu omogočata, da sam prevzame odgovornost za svoja dejanja, da svoje probleme rešuje sam in si krepi mišice samostojnosti in odgovornosti. Ali pa mu vidva “odnašata rit”, rešujeta njegove probleme in za njegove težave prevzemata odgovornost. Obenem pa upata, da se bo težave naučil reševati samostojno – tako teoretično in da bo sposoben prevzemati odgovornost, četudi mišic ne bo imel razvitih. Kaj pa so zahtevne službe danes drugega kot stalno reševanje zahtevnih problemov in prevzemanje odgovornosti?

Ali upata, da se bo vaš otrok nekoč osamosvojil, da bo šel v gradnjo odnosa, da se bo poročil, da bo imel otroke? Da bosta vidva videla otroke svojih otrok, kot je bilo izrečeno v prošnji na vajini poroki? In vidva, sta pripravljena vlagati v vajin odnos? Tako, da se spoštljivo in ljubeče pogovarjata, negujeta odnos, se znata opravičiti drug drugemu, se v molitvi obračata k Bogu? Gresta kdaj na kakšen zakonski seminar, na duhovne vaje? Je vajin odnos tak, da bo otrok – ko pridejo ta prava leta – komaj čakal, da se bo poročil, imel – če Bog da – otroke in ne bo le sprehajal psov, kot je danes videti mlade v najbolj rodovitnih letih. Množično. In psi niso nič krivi.

Ali upata, da bo vajin otrok – po domače povedano – prišel v nebesa ko bo čas za to? Ali upata, da bo otrok obdržal vero in imel odnos z Bogom, ki ga bo popeljal v večno življenje? Kaj pa jaz kot oče in kot mama delam, da bom sam imel tak odnos z Bogom? Ali molim, berem Božjo besedo, iščem Božjo voljo za moje življenje, živim zakramentalno življenje? Skratka jemljem Boga zares. Ali le “fejkam” vero. Ni bolj senzitivnih ljudi za zaznavanje fejk odnosa kot so naši otroci.

Poslušajta še druge govorce v šoli za starše (Marko Juhant, Karel Gržan, Andreja Poljanec, …).

Foto: Arek SochaPixabay (prstana), Jonas Kaiser, Unsplash (list)

• Po trenutnih pravilih lahko v cerkev v Štepanjo vas k svetim mašam pride 14 posameznikov ali gospodinjstev, v Bizovik pa 10 posameznikov ali gospodinjstev.

• Ob nedeljah dopoldne svete maše v Štepanji vasi in v Bizoviku lahko 10 družin spremlja tudi zunaj cerkve. Tudi zunaj je ozvočeno in postavimo stole. Razdalja med člani posameznih družin, ki mašo spremljajo zunaj, mora biti najmanj 1,5 metra. Imejte maske.

• V obeh cerkvah je v kropilniku nameščen avtomatski brezstični razpršilnik z blagoslovljeno vodo.

• Urnik svetih maš:
– Štepanja vas: Delavniki: ob 8.00, 18.00 in ob 19.00. Nedelja in zapovedan praznik: 6.30, 8.00, 9.15, 10.30, 18.00 in 19.00
– Bizovik: torek in četrtek: ob 19.00, nedelja: 9.15 in 10.30

• Prejem svetega obhajila izven svete maše: Štepanja vas: delavniki: 8.30, 18.30 in ob 19.30, nedelja in zapovedan praznik: 7.05, 8.35, 9.50, 11.05, 18.35 in 19.35. Bizovik: torek in četrtek: 18.30, nedelja: 9.50 in 11.05

• Maše preko spleta: so od ponedeljka do sobote ob 19.00 in v nedeljo ob 10.30.

• VABILO K MOLITVI VEČERNIC: Od ponedeljka do sobote ob 18.40.

• ADORACIJA: od ponedeljka do petek od 8.30 do 9.00

ŠMARNICE

• V maju imamo pri vseh svetih mašah med tednom šmarnice.

• Šmarnice za otroke in družine: Od ponedeljka do sobote ob 19.00 in v nedeljo ob 10.30 preko župnijske spletne strani spremljate na naslednji povezavi.

Šmarnice na spletu: Letošnje šmarnice za otroke avtorja Aca Jeanta Svetniki so bili čisto (ne)navadni ljudje bodo družine lahko spremljale s pomočjo aplikacije (zgodba in izziv za vsak dan), kjer se registrirate in za vsak dan sproti boste se vam bo odprla nova zgodba in izziv v obliki podcasta na Radiu Ognjišče, kjer bo zgodbe prebiral Jure Sešek.

Šmarnice za odrasle: Prav tako bodo v zvočni obliki na voljo tudi šmarnice Marka Rijavca z naslovom Camino – pot, ki se začne na koncu.

VABIMO VAS

• PROŠNJI DNEVI: so od ponedeljka, 10. maja, do srede 12. maja. Vabljeni k mašam, prosili bomo za primerno vreme in blagoslov pri našem delu.

• PRAZNIK SVETEGA LEOPOLDA MANDIČA, v sredo 12. maja. Pri vsem svetih mašah bomo podelili blagoslov z relikvijami sv. Leopolda.

• VNEBOHOD: V četrtek, 13. maja. Svete maše so kot ob delavnikih.

VEČER NA ZOOMU Z ZAKONCEMA ANDREJEM IN MARIJO ŠTREMFLJ bo v sredo 19. maja ob 20.30.

Zakonca Andrej in Marija Štremfelj sta vrhunska alpinista, mož in žena, ki sta kot prva zakonca stopila na vrh sveta, na 8848 m visok Mount Everest.

Andrej in Marija sta starša trem otrokom, poročena sta več kot 40 let. Prekaljena v gorah nam imata kaj povedati. Tudi v luči odnosa do Boga. Takole pravi Marija: “Ko v konkretnem življenju “brcam z nogo v nekaj”, potem za nazaj vidim, da je bilo to Božje dejanje.”

Več o Andreju in Mariji

Z njima se bomo družili na ZOOM-u. Pogovor bo moderiral Aleš Čerin.

Lahko jima bomo tudi zastavljali vprašanja in se pogovorili z njima.

Pridi v sredo, 19. maja ob 20.30 na tole ZOOM povezavo: https://us02web.zoom.us/j/87176954969?pwd=RDR0d1MrVmlrVW42Z2hGaHhCcnFIQT09

Knjiga

Lansko leto sta Andrej in Marija napisala knjigo Objem na vrhu sveta.

Z njima se bo pogovarjal Aleš Čerin. Povezavo na srečanje dobite na spletni strani dogodka. Povabite še druge. Lepo vabljeni.

OBVESTILA

• Praznovanje Florjanove nedelje, ki je bilo predvideno za to nedeljo, 9. maja, pri gasilskem domu v Bizoviku, je zaradi trenutnih zdravstvenih razmer prestavljeno na pozneje.

• Verouk: Ponovno smo začeli z veroukom v živo po rednem urniku. Pri verouk vzdržujemo medsebojno varnostno razdaljo. Otroci vseh starosti morajo imeti pri verouku masko. Nekateri kateheti so bili že cepljeni, ostali se tedensko testiramo.

• Sklep veroučnega leta je predviden v nedeljo, 6. junija.

• Prvo sveto obhajilo je predvideno v soboto 12. junija dopoldne.

• Oratorij je predviden od 28. junija do 2. julija. O tem, ali ga bomo izvedli ali ne, vas bomo obvestili ob koncu maja ali začetku junija. Vse je odvisno od zdravstvenih razmer. Animatorji se pripravljajo na oratorij preko zooma.

• Sveta birma je predvidena v soboto 25. septembra ob 10. uri.

• Ponovo imamo krste in poroke. Za vse se dogovorite župnikom.


PRIDI NA NAŠO FACEBOOK STRAN IN VŠEČKAJ …

… da boš na tekočem o dogajanju v naši župniji.

 


SVETI OČE PRI KATEHEZI O CERKVI KOT UČITELJICI MOLITVE IN VERE

V središču papeževe kateheze o molitvi je bila Cerkev kot učiteljica molitve. Vse v Cerkvi se rodi iz molitve in vse raste iz milosti molitve. Cerkev je šola vere in molitve. Prenašati iz generacije v generacijo svetilko vere z oljem molitve.
(Vir)

br. Matej Štravs, župnik

Foto: Miro Meden (Jalovec), spletna stran www.stremfelj.si (Andrej in Marija), Aleš Čerin (cerkev sv. Primoža in Felicijana na Osredku)

Vabljeni na brezplačni spletni webinar p. dr. Tadeja Strehovca z naslovom: »Kako preprečiti, da bi vaš otrok izgubil vero?«. Srečanje bo potekalo v dveh terminih: v četrtek, 13.5.2021, ob 20.00 in v petek, 14.5.2021, ob 18.00. Trajalo bo 1 uro.

Webinar je namenjen vsem staršem in starim staršem, ki jih skrbi, da bi se njihovi otroci/vnuki oddaljili od vere in Cerkve oz. imajo občutek, da se njihovi mladi oddaljujejo od vere ali so se od vere in Cerkve že oddaljili.

Za udeležbo izpolnite prijavni obrazec, na podlagi katerega boste prejeli povezavo do dogodka.

Prijava

Na webinarju bo p. dr. Tadej Strehovec predstavil razloge, zakaj se več kot 90% mladih, ki so prejeli prvo sveto obhajilo, v dobi odraščanja oddalji od vere in Cerkve, ter rešitve, kako to preprečiti.

P. dr. Tadej Strehovec je duhovnik, frančiškan, profesor moralne teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani, tajnik Slovenske škofovske konference ter duhovni spremljevalec več zakonskih in drugih skupin.

Lepo vabljeni.

Vir: spletna stran Zavod 24KUL.si

Pretresljivo pričevanje br. Jurija Štravsa, ki dela kot duhovnik v Murskosoboški bolnišnici na COVID oddelku.

Obvezno poslušanje.

Pogovor je moderiral br. Ambrož Brezovšek.

Foto: zajem zaslona

Brat Stane Bešter se je predstavil na Radiu Ognjišče v oddaji Naš gost kot zelo prijeten, iskriv in nasmejan sogovornik, pravijo na Radiu Ognjišče. Mi, farani župnije, temu potrjujemo.

»Zelo lepe spomine imam na večne zaobljube. Bili smo prva generacija, ki je šla v Assisi. Najprej smo bili teden dni na Laverni, kjer smo slovenski in dalmatinski kapucini ter frančiškani živeli duhovne vaje, potem smo šli pa na evropsko srečanje mladih v Assisi. To je bilo izredno lepo doživetje bratstva, iz katerega še danes živim …«

V diakona ga je posvetil pokojni škof Lenič, v duhovnika pa pokojni nadškof Alojzij Šuštar.

»Duhovništvo je velika stvar, velik dar. V njem vse življenje doživljam, da si vzet izmed ljudi in postavljen za ljudi v tem, kar se nanaša na Boga. Veličina duhovništva je tudi v tem, ker nas svet potrebuje. Bog nas potrebuje! Izbral nas je pa take, kot smo: v nekaterih stvareh smo morda dobri, v mnogih pa ne. Čutiš se tudi šibkega, nebogljenega, ampak Gospod se je ozrl nate in te poklical ter rekel ‘Potrebujem te.’ Mislim, da je to tudi največja motivacija danes za mlade. Mladi, Jezus vas potrebuje! Jezus nas vse potrebuje za delo v Božjem kraljestvu in nas kliče. Bodimo odprti!«

Poslušajte oddajo

Naročite se na podkast Radia Ognjišče

Navodila za poslušanje podkastov (zakaj, kdaj, kako, kaj rabiš)

Vir: Spletna stran Radia Ognjišče

Foto: Zgibanka program Kančevci

Odkar pomnim in odkar pomnijo moji starši, je na križišču mnogih poti med Gmajno in Hrušico stalo znamenje – Flikovo znamenje. Starejši pravijo, da se je tu med delom v gozdu ponesrečil mož. Mnogi smo se tu ustavljali, zmolili, se priporočali ali pa se med tekom vsaj kratko prekrižali.

Sveta znamenja padajo … in vstajajo nova

Pred nekaj tedni je znamenje izginilo. Nekdo ga je odnesel. Nekomu je bil po več desetletjih spomina v napoto.

Pred kakšnim tednom pa se je pojavil nov, v obliki lepega križa. Iz masivnega hrastovega lesa. Krajani najprej nismo vedeli, kdo ga je postavil, potem se je začelo šušljati, da so bili postavljavci možje iz Hrušice. Odlično so opravili svoje delo. Križ trdno stoji. Hvala možje!

Včeraj so dodali še Kristusovo telo in župnik ga je v prisotnosti kakih petnajstih vernikov, ki so nekako izvedeli za čas blagoslova, tudi blagoslovil.

Za koga smo molili pri blagoslovu?

Župnik Matej Štravs je v kratkem nagovoru povedal, da so taka znamenja, kraj Božjega dotika, in da se mimoidočih bližina Božjega lahko dotakne.

Prosili smo za vse, ki bodo tukaj mimo hodili, naj jih Božja Ljubezen blagoslavlja. Prosili smo za to, da bi ta križ dolgo ostal tukaj. Molili pa smo tudi za onega, ki je prejšnji križ odnesel, da bi se ga Bog dotaknil in ga obrnil k sebi. “Ne vemo iz kakšne stiske je ta človek tako ravnal”, je poudaril župnik. Obenem pa je župnik izrazil uvid, da je ta človek, kljub vandalizmu, storil nekaj dobrega za vnaprej – omogočil je postavitev novega križa.

Molili smo tudi za postavljavce križa in za darovalce Kristusovega telesa, naj tudi njih Bog blagoslavlja.

Sveta znamenja vabijo in vznemirjajo

Po Sloveniji je ogromno svetih znamenj, cerkvic po hribčkih, kapelic, križev, … Vse to so znamenja vernosti naših prednikov, po katerih smo prejeli vero tudi mi. Hvaležni smo za vero naših prednikov – samo pomislite, koliko vernih je moralo biti v vrsti od Jezusa Kristusa, preko apostolov do nas!

Vera pa se krepi tudi po takih svetih znamenjih, ki človeka spomnijo, da spotoma (=na poti) kaj zmoli – za svojo družino, za bližnje, za župnijo, mesto, Cerkev in celo Slovenijo.

Sveta znamenja – kot je ta križ – glasno govorijo o tem, da je v nas še pogled onkraj, pogled tja kamor se preselimo po smrti. To vznemirja pa če verjameš v večno življenje in tudi – če ne verjameš.

Sveta znamenja – kot je ta križ – glasno govorijo o tem, da je dobro moliti, prositi in se v tej drži že zahvaljevati za prejeto. In v nas se takrat naseli mir. Kot pravi sv. Pavel: Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu. (Filipljanom 4,6-7)

Sveta znamenja – kot je ta križ – glasno govorijo o tem kam so se naši predniki zatekali k tolažbi v težkih trenutkih življenja.

Sveta znamenja – kot je ta križ – glasno vznemirjajo tudi tiste, ki verjamejo, da na koncu poti stoji velik NIČ in jih tako znamenje moti. Molimo za milost vere. Za vse; vsem nam jo manjka. Vsi bi namreč lahko vzkliknili z glasom očeta ozdravljenega dečka: Verujem, pomagaj moji neveri! (Mr 9,24)

Naj se ob tem svetem lepem znamenju ustavljajo ljudje – hvala tudi za preprosto klopco – tu molijo, prosijo, se zahvaljujejo, jočejo, smejejo, … in se tudi spomnijo mož iz Hrušice, ki so to znamenje postavili.

Hvala možje iz Hrušice za križ!

Foto: Aleš Čerin

V sredo, 10. marca 2021, je potekal teološki simpozij z naslovom Vloga očetov in moških v družinah ter njihova duhovnost v luči sv. Jožefa, ki ga je organizirala Teološka fakulteta UL. Krajše predavanje sta imela prof. dr. Tomaž Erzar in naš župljan dr. Tadej Stegu.

Prof. dr. Tomaž Erzar: Življenje z očetom

Življenje otrok, ki odraščajo brez očetov, je prepredeno z neizpolnjenimi potrebami po občudovanju, priznanju in potrditvi. Odraščajoči fantje posnemajo očetov značaj in se v svetu vedejo podobno, kot se je vedel njihov oče. Oče zato živi v vsakem od nas, kot dober ali slab zgled, kot praznina, kot obup ali nemir, in vsak od nas se celo življenje uči, kako biti oče: ne le biološki, ampak tudi čustveni in duhovni oče.

Kako v Jezusu živi sv. Jožef? Kako lahko odnos do sv. Jožefa pomaga moškemu, v katerem živi slab zgled očeta? In kako naj kristjan živi svojo moškost in očetovsko držo z dneva v dan?

Doc. dr. Tadej Stegu: Jožef pa je storil

Sveti Jožef ni delavec – aktivist, ampak zna predvsem poslušati in udejanjati božji načrt. Kot rejnik – oče otroku, ki ni njegov otrok, lahko navdihuje našo držo in odnose v družini in družbi, na prav poseben način pa tudi naše pastoralno delo.

Jožef se zaveda, da Jezus ni njegov otrok in ga vzgaja in skrbi zanj – v zavesti, da ni njegova last in njegov »projekt«, ampak ga vzgaja, da bi tudi Jezus sledil Očetovemu načrtu.

Ni vedno lahko priznati, da moj otrok, pa naj bo biološki ali ne, ne pripada meni, in mu pustiti svobodo, da odkrije pravega Očeta in njegov načrt. A to je Jožefovo poslanstvo. Pa tudi poslanstvo vseh, ki sodelujemo v pastorali in naj bi odkrivali in varovali rast božjega življenja v tistih, ki so nam zaupani.

Več na tej povezavi (vir)

Foto: Angélica Mendoza, Cathopic

Sveti oče Frančišek je 5. marca 2021 imenoval za celjskega škofa msgr. dr. Maksimilijana Matjaža, duhovnika mariborske nadškofije, ki je bil do sedaj profesor Svetega pisma na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Msgr. dr. Maksimilijan Matjaž se je rodil 23. avgusta 1963 v Črni na Koroškem. Po osnovni šoli v Mežici je obiskoval srednjo ekonomsko šolo v Slovenj Gradcu. Opravil je tudi filozofsko-teološki študij na Teološki fakulteti v Ljubljani (1983-1988). V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1989 ter bil inkardiniran v nadškofijo metropolijo Maribor. Leta 1995 je končal biblični magistrski študij na Papeškem bibličnem inštitutu, leta 1998 pa doktoriral na Papeški univerzi Gregoriana pod mentorstvom prof. Klemensa Stocka s tezo Pomen motiva strahu v kristologiji Markovega evangelija (Furcht und Gotteserfahrung: die Bedeutung des Furchtmotivs für die Christologie des Markus. Forschung zur Bibel, 91. Würzburg: Echter Verlag, 1999). Leta 2000 se je izpopolnjeval na Frančiškanski biblični šoli v Jeruzalemu.

Od leta 1989 do 1991 je bil kaplan v Zrečah. Od leta 1991 do 1995 je študiral Sveto pismo na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu ter dosegel magisterij iz bibličnih ved. Študij je nadaljeval na Papeški univerzi Gregoriani, kjer je doktoriral iz biblične teologije leta 1998. Leta 2000 je študiral svetopisemsko arheologijo na Studium Biblicum Franciscanum v Jeruzalemu. Od leta 1998 je bil asistent na ljubljanski teološki fakulteti, od leta 2001 pa profesor-asistent na katedri za sveto pismo in judovstvo ter od leta 2011 izredni profesor za svetopisemske vede in judovstvo. Od leta 2013 je predstojnik Katedre za Sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti UL.

Od leta 2006 je bil član duhovniškega sveta nadškofije metropolije Maribor in od leta 2011 član kolegija svetovalcev. Bil je tudi duhovnik pomočnik v župniji Dravograd (1998-2010), v Zrečah (2010-2012), v pastoralni enoti Slovenj Gradec (2012-2013) in v župniji Šentilj (2013-2020).

Prof. Matjaž na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani predava predmete iz področja eksegeze Nove zaveze ter biblične teologije in antropologije. Njegovo temeljno raziskovalno področje, ki ga opravlja v programske skupine Judovsko-krščanski viri in razsežnost pravičnosti, je filološka, literarna in teološka analiza svetopisemskih besedil, s posebnim poudarkom na teološki, hermenevtični in antropološki interpretaciji. Raziskovanje vključuje vzporedni študij zgodovinskega okolja nastanka novozaveznega izročila in njene recepcije v prvih stoletjih ter razvoja biblične eksegeze, hermenevtike in prevajalskih načel. Je član ekipi prevajalcev slovenskega katoliškega prevoda Svetega pisma – Jeruzalemska izdaja (SPJ) ter član mednarodnega bibličnega združenja Studiorum Novi Testamenti Societas. Je urednik znanstvene revije Edinost in dialog ter predstojnik Zavoda Biblično gibanje, kjer deluje na področju biblične pastorale s posebnim poudarkom na popularizaciji Svetega pisma preko različnih združenj, šol, medijev in strokovnih ekskurzij.

Slovenski škofje iskreno čestitajo msgr. dr. Maksimilijanu Matjažu ter mu želijo obilo Božjega blagoslova pri vodenju celjske škofije.

Vir: spletna stran Katoliške Cerkve

V naši župniji začenjamo z večeri na ZOOM-u. Enkrat mesečno bomo povabili kakšnega gosta, ki nam bo predstavil zanimivo temo, pričeval bo iz svojega življenja, na koncu pa mu bomo postavili še nekaj vprašanj.

Prvi gost bo Aleš Čerin, ki je v letu 2019 preživljal levkemijo (akutna mieloblastna levkemija). Zanj smo v naši župniji molili in se tudi zahvaljevali Bogu, da ga je še ohranil med nami.

Kdaj in kje: v sredo, 24. marca ob 20.30 na ZOOM-u. Prosimo prijavite se, da vam lahko pošljemo povezavo.

V bolniški sobi ob praznovanju 35. obletnice poroke (20. oktober 2019)

Aleš bo spregovoril o:

  • preživljanju dolgih mesecev karantene v bolniški sobi Kliničnega oddelka za hematologijo v Kliničnem centru in kaj se je naučil iz tega za korona karanteno,
  • odlični Božji ekipi zdravnikov, sester in drugega osebja in o pomenu hvaležnosti,
  • pomenu odnosov z bližnjimi v težki bolezni,
  • pomenu vere v Boga v preizkušnji težke bolezni ter o milostih, ki jih Bog daje,
  • veselju, ki je možno tudi v času težke bolezni.

Tudi o tem, kako ga je Bog tolažil in o pomenu župnijskega in drugih občestev, ki molijo za brata v stiski.

Obenem, pa bi se rad vsem zahvalil za molitve in priprošnje.

Foto: Mateja J. Potočnik, osebni arhiv Aleša Čerina

»Bog je ljubezen, in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem.« (1 Jn 4,16)

Spoštovani starši, stari starši, botri, birmanci in animatorji!

Srečanja v pripravi na birmo na daljavo

Vljudno Vas vabim, da se pridružite srečanjem v pripravi na birmo na daljavo prek aplikacije Zoom. Termini različnih srečanj so objavljeni na spletni strani vesel.net pod zavihkom »aktualno«.

Na spletni strani lahko preberete tudi veliko o birmi, pripravi na birmo, knjigah …

Lahko se pridružite srečanjem za župnije, ki so napovedana, lahko pa tistim srečanjem, ki so objavljena poleg župnijskih. Takšni srečanji sta v marcu načrtovani za:

  • 27. 3. 21 ob 19h – I. del (Birma – zakrament ljubezni) in
  • 28. 3. 21 ob 19h – II. del (Pridi, Sveti Duh) – nadaljevanje vsebine

Srečanja bodo tudi v aprilu, maju, juniju, termini pa bodo objavljeni na spletni strani.

Prosim, izberite termin, ki Vam ustreza in se prijavite na drustvo.veselje@gmail.com.

Kdo se lahko prijavi?

Srečanj v pripravi na birmo na daljavo se lahko udeleži vsak, kdor želi, iz katere koli župnije, ne glede na potek priprave v svoji župniji.

Dobrodošli in lepo povabljeni ste starši, botri, birmanci, pa tudi stari starši, animatorji in drugi.

Potrebna je prijava do dne izvedbe srečanja, da Vam lahko pošljem povezavo.

Če ste prejeli to vabilo kot starši, vljudno prosim, obvestite o teh možnostih priprave še izbrane botre in druge Vaše znance, prijatelje, sorodnike, za katere menite, da bi se lahko udeležili priprave na birmo na tak način. Najlepša hvala.

O društvu VESELje

  • Na božični dan, 25. 12. 2020 smo ustanovili Društvo VESELje, ki želi biti blago navzoče v slovenskem prostoru krepitve različnih vidikov veselja, utemeljenega v (L)ljubezni. Še posebej želimo krepiti veselje znotraj birmanske duhovnosti ter pastorale. Če želite, lahko tudi Vi postanete člani tega društva, hvaležni pa bomo za vsako duhovno in materialno podporo.
  • Biblične skupinice na daljavo so lepa priložnost za branje in premišljevanje Božje besede in pogovor ter molitev ob izbranih odlomkih. Gre za vsebinsko in duhovno bogata srečanja, ki na daljavo potekajo redno, vsak teden. Termini skupinic so ob torkih dopoldan, popoldan in zvečer ter v četrtek zvečer. Več je na spletni strani vesel.net. Če Vas veseli druženje z Božjo besedo na tak način, iskreno dobrodošli. Hvala tudi, če boste posredovali to informacijo naprej, še komu.

Želim Vam vse dobro, predvsem obilo zdravja in naj Vas povsod spremljata obilen

Božji blagoslov ter Marijino varstvo!

S hvaležnostjo Vas lepo pozdravljam in se veselim naših srečanj 🙂

Polona Vesel Mušič

Foto: spletna stran vesel.net, Os Filhos de Maria, Cathopic