Zdi se, da je za lepotne popravke časa vedno premalo. Na vsakem srečanju so se pojavile nove zamisli, želje, interesi, a motivacija nam je bila vedno skupna; otrokom želimo dati zabavno, ampak hkrati tudi poučno izkušnjo in odločeni smo to doseči.

Radi bi, da se otroci počutijo sprejete in se zabavajo s svojimi vrstniki, hkrati pa še bolje spoznavajo Boga, sebe, svoje bližnje in vrednote, ki spremljajo letošnjo zgodbo o Petru Klepcu.

Verjamemo, da se bomo v soboto ozrli nazaj k lepim spominom in da bomo ponosni na sadove svojega truda. Hvala vsem, ki nas in ta oratorij podpirate in ga s tem omogočate.

Animatorji

Nedelja, 1 dan oratorija

Letos smo na oratoriju prvič začeli z nedeljo kot uvodnim dnem. Dan je bil sproščen in predvsem namenjen druženju in spoznavanju otrok in animatorjev.

Veselimo se prihajajočih dni.

Animatorji

V drugi polovici junija je v našem župnijskem domu prišlo do nekaterih sprememb. Vrtec Nazaret je do sedaj v župnijskem domu uporabljal drugo učilnico v pritličju in pretežno še prvo učilnico v drugem nadstropju.

Povečanje števila otrok v vrtcu in možnost za katehezo dobrega pastirja

S soglasjem župnijskega pastoralnega sveta in po posvetovanju z Marijinimi sestrami smo v pritličju prebili predelno nenosilno steno med prvo učilnico in drugo učilnico (tu je bil že do sedaj vrtec). Tako se bo v vrtcu lahko povečalo število otrok in bo vzgojna skupina otrok polna, kar bo za vrtec bolj finančno vzdržno. Vrtec pa ne bo več uporabljal prve učilnice v drugem nadstropju.

Med prvo in drugo učilnico v pritličju bodo posebna vrata, ki se bodo lahko zaprla in se bo popoldne prva učilnica lahko uporabila za verouk za nižje razrede. Verouk po montesori pedagogiki – kateheza dobrega pastirja, pa bo lahko potekal v obeh prostorih v pritličju, ki bosta po zaslugi Marijinih sester opremljena z ustreznimi katehetskimi materiali.

Vso prenovo učilnic v pritličju in opremo bodo financirale Marijine sestre, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Sestre krijejo tudi uporabne stroške za te prostore – ogrevanje, voda, elektrika in komunala.

Župnija bo po tej prenovi imela za svoje dejavnosti enako število prostorov, kot do sedaj (štiri učilnice in dvorano).

Mala kuhinja ob dvorani

V kleti pri dvorani, kjer sta sedaj dva prostora za skladišče, pa bomo v manjšem prostoru uredili kuhinjo, da bodo skupine, ki se bodo srečevale v dvorani, imele na razpolago tudi kuhinjo (da jim ne bo potrebno hoditi v drugo nadstropje). Za opremljanje te kuhinje potrebujemo še rabljen električni štedilnik, pomivalno korito in manjši kuhinjski pult. Priporočamo se, če nam kdo lahko omenjene stvari ponudi pod ugodnimi pogoji, za kar se mu že vnaprej lepo zahvaljujemo.

Razlogi za spremembo

  • Število otrok pri verouku se zelo manjša. Število otrok pri verouku je 5 x manjše, kot ob času gradnje župnijskega doma. S to prenovo bo dom bolj poln.
  • Zanimanje za montesori vrtec, ki ga vodijo sestre, je zelo veliko.

Foto: spletna stran vrtca Nazaret

Na telovo smo imeli procesijo. Tako kot vedno, če je ne onemogoči hud naliv, kot se je to zgodilo pred nekaj leti.

[modula id=”2147″]

Foto: Lojze Mušič

V dvorani župnijskega doma smo imeli predstavitev filma Srce se ne boji.

Igrani dokumentarni film nam preko igranih prizorov in pričevalcev predstavi blaženega Alojzija Grozdeta, mučenca za vero.

Film je podrobneje predstavil scenarist Rok Andres, spoznali pa smo tudi dva mlada igralca in snemalca prizorov iz zraka.

Dvorana je bila polna do zadnjega kotička.

Predstavitev je z osebnim pričevanjem obogatil Tomaž Pogačar.

[modula id=”2160″]

Foto: Lojze Mušič

Takole je zapisala in v uvodu v sveto mašo pri slovesnosti prvega svetega obhajila povedala gospa Polona Stegu. Hvala, ker ste delili z nami.

Prebrala sem misel nekega svetnika*: “Ne recite, da ste grešniki, da ste polni napak in da zato sveto obhajilo ni za vas. Bilo bi tako, kot če bi rekli, da ste preveč bolni in da zato nočete ne zdravnika ne zdravil.”

Evharistija je trenutek, ko se Bog sklanja k nam pod podobo kruha in vina. To je velika skrivnost, ko se nam, popotnikom na tem svetu, Jezus daje v hrano, ko smo lačni ljubezni, lačni miru, lačni veselja, lačni smisla.

K evharistiji ne pristopamo, ker smo tako dobri ali pa ker si jo zaslužimo – tako kot večino stvari na tem svetu. Če pristopamo v svoji slabosti, brez »mask« in s hvaležnostjo v srcu, lahko Bog naredi velike čudeže: tisoči vsakodnevni opravki postanejo ena smiselna celota, nemir se spremeni v mir, »ki presega vsak razum«, v srce se naseli veselje, ki »ni od tega sveta«. Morda ostanejo stvari in situacije enake, iste, a naš pogled je drugačen, z druge perspektive, »od zgoraj«.

Dragi prvoobhajanci: BLAŽ, EVA, JAN, JAŠA, KIARA, MAŠA, NIKOLINA, NUŠA, NIKA, PIA, PETER, ROK, TAJA, TINKARA, TRISTAN, URBAN in VID!

Želimo vam, da bi Jezusa sprejeli s hvaležnostjo in ga objeli z veseljem.

*sv. Janez Vianney

Foto: David Eucaristía from Pixabay

Na dobrodelnem koncertu za brezdomce, ki prihajajo v našo župnijo in za njih zgledno poskrbi naša župnijska Karitas, je nastopil Deški zbor Schellenburg.

Peli so že pri maši, po maši so nas pa presenetili z bogatim koncertom Marijinih pesmi. Čudoviti glasovi, ubrano petje fantov, pod vodstvom s. Božene Kutnar in s spremljavo organistke s. Diane Novak.

Bogu hvala in hvala fantom ter sestrama za koncert. Hvala tudi vam dragi župljani za vaše darove.

V imenu Karitas se je zboru in sestrama zahvalila vodja župnijske Karitas Iva Žnidaršič, v imenu župnije pa župnik Matej Štravs.

[modula id=”2051″]

Foto in video: Aleš Čerin

Večkrat sem razmišljal, kaj nekega človeka pahne v odločitev, da dela slabo. Tako nenaravno se to zdi, tako zelo za življenje nepotrebno, da ne pridem do drugega zaključka, kot da človek slabega ne dela iz gole hudobije, ampak zgolj iz strahu. Čemu bi namreč kdo ubijal, če ne zato, ker ga je pred drugim strah? Čemu bi lagal, če ne zaradi istega razloga? Čemu bi kdo svojo vrednost moral potrjevati z mišicami in nasiljem, če ne zato, ker ga je strah manjvrednosti in zavrnitve? Čemu bi si kdo uničeval življenje z drogami, alkoholom, če ga ne bi bilo strah resničnosti, če ji ne bi hotel pripadati? Kaj bi sicer imel od vsega tega?

Strah pokončuje človeka

Ni torej strah samo neprijeten, celo škodljiv je. Iz strahu prihaja zlo na svet. Zato Jezus tolikokrat pravi: »Ne bojte se.« Ali kot tokrat: moje ovce se nikoli ne bodo »pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke.« (Jn 10,28) Človek mora to vedeti, da ga ne popade strah, namreč to, da je nekdo »večji od vseh« (Jn 10,29) in da je ta nekdo, Oče, na naši strani.

Toda kako naj to kdo verjame, ko je pa toliko stvari, ampak res veliko stvari večjih in močnejših od nas, ko je življenje je pretežko in prekruto, da bi skozenj lahko šel tako brezskrbno kakor ovca za svojim pastirjem? Ko je življenje takšno, da se strah zdi bolj naraven odgovor od zaupanja in brezskrbnosti?

Jezusova družina

Toda strah ni naraven. Naravno je čutiti varnost. Varnega pa se čutimo, ko imamo koga ob sebi. Nekoga, ki ne bo odšel. Kot veliko otrok je bilo tudi mene strah teme. In ta strah sem premagal, a ne tedaj, ko sem bil dovolj velik, da se mi razumsko tema ni zdela nič strašljivega, ampak veliko prej, takrat, ko sta mi oče in mama dala vedeti, da sta blizu in da sem zato lahko miren. Da bosta tu, če me bo strah, in da bosta samo s tem, da bosta vstopila v sobo, vsak moj strah tudi premagala. To je bila moja oporna točka.

Vendar pa je ne bi mogel imeti, če ne bi vedel, da sta moja, da sta člana moje družine, da jima pripadam in onadva meni, da smo torej zato po krvi, neločljivo povezani. Za vedno. Tako kot učenci z Jezusom, saj jih vendar kliče »moje ovce« (Jn 10,27). Biti »ovca« pa v Jezusovem besednjaku ni nič ponižujočega, za Izraelca ovca ni simbol podrejenosti ali ničvrednosti, ampak ravno narobe. Ovca je bila zanje nekakšen »član družine«. Živela je v hiši skupaj s človekom, »zrasla je pri njem skupaj z njegovimi otroki. Od njegovega grižljaja je jedla in iz njegovega kozarca je pila. V njegovem naročju je spala in mu bila kakor hči.« (2 Sam 12,3)

Jezus nas ima torej za svoje »ovce«, za člane svoje družine. Ne le za prijatelje, ampak za člane družine, ki jih druži posebna vez, močnejša od razlogov, od koristi, tudi od stvari, ki nas ponavadi ločujejo. To je razlog, ki nam ga Jezus želi dati: družina smo in nič nas ne bo ločilo med seboj. Nikoli. In to moramo verjeti – da nas ne bi bilo strah. Ker je strah edino, česar se res moramo bati.

(misel ob 4. velikonočni nedelji, leto C)

Vir: Marko Rijavec, blog Besede za srce

Foto: Reto GerberPixabay

Pojdimo na volitve in podprimo Evropo, ki bo spoštovala krščanske korenine in vrednote.

Slovenski škofje vabimo vse državljanke in državljane, da se volitev v Evropski parlament, ki bodo prihodnjo nedeljo, 26. maja 2019, zanesljivo udeležijo in podprejo kandidatke in kandidate ter stranke, ki si prizadevajo za evropsko Slovenijo in Evropo krščanskega izročila.

Volilni rezultat bo naslednjih pet let pomembno vplival na življenje vseh prebivalcev Evropske unije. V času migrantske krize, nepredvidljivih ekonomskih razmer, varnostnih izzivov in verjetnem odhodu Velike Britanije iz Evropske unije moramo s temi volitvami podpreti Evropsko unijo kot jamstvo za varnost in red ter mirno sožitje in sodelovanje v Evropi.

Obenem pričakujemo, da bodo poslanci nove sestave Evropskega parlamenta podprli tiste rešitve, ki bodo učinkovito odgovorile na pojav verske nestrpnosti do kristjanov v Evropi in po svetu, prav tako pa aktivno skrbeli za spoštovanje vseh človekovih pravic in solidarnosti med ljudmi. Zato vas lepo vabimo, da se prihodnjo nedeljo udeležite volitev in tako izpolnite svojo državljansko dolžnost.

Molitev

Bog naš Oče,
Gospod zgodovine,
hvala ti za snovalce združene Evrope,
ki so po vojni prepoznali,
da kličeš vse narode k spravi,
solidarnosti in miru.
Hvala Ti za vse,
ki so se v totalitarnih časih
pogumno zavzemali za našo svobodo in dostojanstvo.
Prosimo Te,
prebudi v nas duha odgovornosti,
da bomo za Evropski parlament izbrali predstavnike,
ki bodo zvesti tvoji Besedi,
spoštovali krščansko izročilo
in se zavzemali za vrednote,
ki si nam jih zaupal.
Naj bo naša Evropa
domovina spoštovanja družine,
človekovega življenja
ter prostor odpuščanja, pravičnosti in miru.

Sv. Benedikt – prosi za nas.
Sv. Brigita Švedska – prosi za nas.
Sv. Katarina Sienska – prosi za nas.
Sv. Edith Stein – prosi za nas.
Sv. brata Ciril in Metod – prosita za nas.

Amen.

Kaj so za Radio Ognjišče o evropskih volitvah povedali naši škofje.

Foto: Pixabay

Bi.Bend, ritmično-duhovna zasedba iz Bizovika, se je že tretjo leto zapored z avtorsko skladbo udeležila festivala Marijafest, ki ga pripravljajo bratje minoriti na Ptujski gori.

Besedilo pesmi Poj, Mariji zapoj je iz pesniške zbirke Marije Ruf Vse je pesem, avtor glasbe je Tomaž Krstič, vodja glasbene šole, ki ima svoje prostore v našem Župnijskem domu.

Instrumentalisti Tomaž Krstič, klaviature, Ine Žibert, ritem kitara, Milan Anžič, bas kitara, Nika Žibert in vokalistke, zbrane iz Bizovika, Hrušice in Sostra, so z navdušujočo energijo in ob podpori župnika br. Mateja in še nekaj faranov, ki so se jim pridružili na romanju na Ptujsko goro, zaigrali in zapeli v čast Mariji.

Po zaključku festivala so se člani Bi.Benda in potniki avtobusa ustavili še v cerkvi patra Leopolda Mandića na Ptuju, ki so jo gradili bratje kapucini, zdaj pa je v upravi patrov minoritov, in ki je bila v nedeljo posvečena. S pesmijo so napolnili prostor nove, prelepe cerkve in pozdravili domačega župnika p. Mateja.

Vtise z romanja in nastopa na 15. Marijafestu najbolje odražajo fotografije in posnetek napovednika za nastop povezovalca Gregorja Čušina in samega nastopa ter petja v cerkvi patra Leopolda Mandića.

[modula id=”1988″]

Od 5. do 12. maja 2019 bo potekal Teden molitve za duhovne poklice pod geslom Od vidnega k nevidnemu.

Škofje pozivajo naj bo v tem tednu zavzeto »poklicno« dogajanje v naših družinah, v župnijah, v skupinah, kjer delujemo.

Molímo in vabimo k molitvi, poživímo svojo poklicanost, pričujmo in vabímo k pričevanju življenja, poskrbímo za poglobljeno katehezo.

Pri oblikovanju svetih maš ali molitvenih ur pred Najsvetejšim zakramentom duhovniki oz. katehisti lahko uporabijo gradivo iz te knjižice. V njej je na začetku objavljena poslanica papeža Frančiška za 56. Svetovni dan molitve za duhovne poklice, nagovori in prošnje pri svetih mašah, molitvene ure ter kateheza o duhovnih poklicih.

Povabljeni k molitvi tudi v naši župniji.

Vir: Spletna stran katoliska-cerkev.si

Foto: Pixbay