Dragi župljani župnije Ljubljana Štepanja vas!

Že skoraj 20 let je, odkar smo pričeli z načrtno molitvijo za dobre družine in duhovne poklice kot Molitvena naveza. Vsi, ki smo se združili v tej molitvi, odgovarjamo na vprašanje: »Kaj pa lahko jaz naredim za dobre družine in duhovne poklice?« Odgovor je tukaj. To konkretno dejanje je molitev. Moliti pomeni klicati Božji blagoslov in izražati dobre želje. Ob molitvi pa ostajam razpoložljiv, da me Gospod po njej nagovori še h kakšnim drugim dejanjem za dobre družine in duhovne poklice.

V molitveni navezi vsak dan molimo Frančiškovo molitev: “O Vzvišeni in veličastni Bog, razsvetli temine mojega srca. Daj mi pravo vero, trdno upanje in popolno ljubezen, razumnost in spoznanje, o Gospod, da se bom držal tvoje svete in resnične zapovedi. Amen.” in eno desetko rožnega venca. Naj molitev spremljajo tudi kratki uvodi k skrivnostim rožnega venca, ki nam pomagajo še bolj začutiti, za koga in zakaj molimo.

Po tolikih letih je dozorelo preoblikovanje teh uvodov. Za popestritev, predvsem pa za še bolj širok objem naše molitve, so uvodi sedaj razdeljeni na 4 tedne. Prvi teden bomo pozorni na vsebino skrivnosti rožnega venca in ob njej odkrivali, kako se nanaša na vse oblike človekove poklicanosti. V drugem tednu sta v ospredju zakon in družina, v tretjem duhovni poklici in v četrtem mladi. Glede na dan v tednu ostajajo skrivnosti v vseh tednih iste. Predvideno je, da bi te tedne molili v zaporedju tednov posameznih liturgičnih časov (npr. 1. adventni teden – 1. teden; 5. postni teden – znova 1. teden). Ker pa ima veliko vrednost pred Bogom vsaka iskrena molitev, si vsakdo lahko tudi po svojem čutenju prilagodi izbiro tedna. Prav tako bo dobrodošla priložnostna izbira tedna, na primer v času tedna družine (od 19. do 25. marca) vzamemo uvode drugega tedna, v času molitvene osmine za duhovne poklice tretji teden, v pripravi na Stično mladih četrti teden.

Za vsak dan je uvod sestavljen iz dveh delov: opis poklicanosti v povezanosti s skrivnostjo, nato nameni molitve. Poleg naštetih namenov lahko dodaste še svoje. V kolikor vam je celotno besedilo preobsežno, lahko uporabite le en del tega uvoda.

Knjižice s temi uvodi so na voljo v naši cerkvi, kjer je verski tisk. Vzemite jo – morda le iz radovednosti, ali pa da vam bo v pomoč pri osebni molitvi ali da se boste pridružili Molitveni navez. Včasih me kdo vpraša, koliko knjižica stane? Odgovor: en desetko na dan.

Kako lahko sodelujem v Molitveni navezi?

V molitveni navezi lahko sodeluje vsak sam. Z molitvijo na tih način in na daleč povem tudi konkretnim osebam (možu ali ženi, otrokom, vnukom, staršem, fantu oziroma dekletu, …), da jih imam rad in jim želim dobro. Prepričan sem, da bo ta molitev dobra opora vsem vam, ki se še sprašujete, katero pot v življenju ti je namenil Gospod. Ta molitev pa je lepa priložnost za družinsko molitev, skupno molitev zakoncev ali parov, ki se pripravljajo na poroko.

V naši cerkvi je lepa navada molitve rožnega venca pred sveto mašo. Ker so skrivnosti vzete iz tistega dela rožnega venca, ki ga molimo ta dan, bomo v prihodnje izbrane skrivnosti namenili za dobre družine in duhovne poklice. To bomo naredili tako, da bo molivec pred izbrano desetko prebral še uvod. Tako bomo lahko še bolj s srcem molili to desetko, saj bomo vedeli, da jo namenjamo za dobre družine in duhovne poklice.

Vsak četrtek obhajamo v Štepanji vasi tudi sveto mašo za duhovne poklice in pred mašo je molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim. Ali ni to lepa priložnost, da se ob četrtkih srečamo molivci za dobre družine in duhovne poklice skupaj v cerkvi in kot občestvo dvigamo glas k Bogu? Vsi, ki so vam dragocene družine in duhovni poklici torej vabljeni k temu tedenskemu molitvenemu srečanju v cerkvi.

Pripravljamo pa še dva dogodka, ki bosta povezala člane Molitvene naveze z vse Slovenije:

• V pomladanskem času bodo to vikend duhovne vaje.
• V jesenskem času pa pripravljamo enodnevni shod molivcev za dobre družine in duhovne poklice.

Če nam boste zaupali svoje podatke, vas bomo tudi pisno povabili. To lahko naredite preko interneta (elektronska pošta: kapucini provincialat@rkc.si ali preko te spletne tej spletni strani, kjer boste našli obrazec, ali preko izpolnjenega obrazca, ki se nahaja na zgibanki v knjižici, ki jo najedete zadaj v obeh naših cerkvah. Sicer pa je vabilo dosegljivo na internetni strani Slovenske kapucinske province.

Odločitev za zakon ali odločitev za duhovni poklic je sledenje Gospodovim načrtom. Zaradi plemenitih razlogov je nekaterim namenjeno samsko življenje. Naj bo naša molitev klic k Bogu, naj tako kliče, da njegovega klica ne bi nihče preslišal. Med nami molivci naj še naprej prebuja hrepenenje po tem, da bi v naši domovini bili dobri možje in žene; dobre družine; dobri duhovniki, redovniki in redovnice; prav tako zadovoljni in vedri tisti, ki so samski. Vsem pa naj naša molitev izprosi potrebnih Božjih darov, da bi življenje vsakega postalo pot zorenja v svetosti, pot za izpolnitev našega zemeljskega bivanja in prava priprava na končni cilj vsakega človeškega življenja, ki je v večnosti. Hvala vsem, ki se nam pridružujete v Molitveni navezi.

br. Primož Kovač

Avtor slik: br. Luka Modic

Žal vas moramo obvestiti, da je gospa Monika Kovač, katero sta obiskali Irma Veljić in Zlata Anžur in ki je bila dolga leta naša krajanka, preminila 16. 11. 2022 v domu DEOS Medvode, Zbiljska 15. Pogreb bo v družinskem krogu na Ljubljanskih žalah 1. 12. ob 12h. Pogrebna sveta maša h kateri ste lepo vabljeni bo v ponedeljek 5. 12. ob 19. uri v Štepanji vasi. 

Kličemo z apostolom Janezom: Tudi vi ste zdaj žalostni. Toda spet vas bom videl in vaše srce se bo veselilo in veselja vam nihče ne bo vzel. (Jn 16,22). Vsem svojcem izrekamo iskreno sožalje.

Članici Župnijskega pastoralnega sveta naše župnije sta obiskali gospo častitljive starosti na njenem novem domu ter ji izkazali pozornost in zahvalo za njeno dolgotrajno služenje v naši župniji. 

Vhoda v njeno sobo ni bilo težko najti, saj so naju prijazno nagovorili že okraski na vratih z iskrenimi željami oskrbovancev zanjo, ki jo spoštujejo in je med njimi priljubljena. Najinega obiska se je zelo razveselila in pogovor z njo se je po izrečenih čestitkah in objemih spontano razvijal in zaobjel njen častitljiv in še vedno razgiban ter dejaven vsakdan.

Kdo je gospa Monika Kovač?

Našo do skoraj dejavno župljanko gotovo vsaj na videz poznamo, saj je bila desetletja vključena na številnih ravneh služenja v naši župniji; bralka božje besede, molivka rožnega venca, koordinatorica revije Kraljica miru Kurešček, dejavna članica Frančiškovega svetnega reda, sobotne skupine starejših …

Pred letom dni se je, zaradi fizične oslabelosti in po pogovoru s hčerami, preselila v Dom starejših Zbiljski gaj pri Medvodah, da bi v varovanem stanovanju mirno in še vedno dejavno živela v bližini hčerke Zinke.

Kaj nama je v pogovoru zbrano in tekoče pripovedovala o svojem življenju?

V mislih sva se ob njeni pripovedi preselili v njen rojstni kraj Čačić v bližini Osilnice, ki ga je kmalu zapustila in pri častnih sestrah v Škofji Loki odkrivala svoje učne in druge darove. Veliko se je ob njih naučila, poleg znanja jo je že zelo zgodaj navdušilo druženje s čopičem. Njena prva pokrajinska slika tega okolja krasi na vidnem mestu tudi njen sedanji dom.

V času odraščanja se je preselila k teti v Koprivnico in se po končani šoli vrnila, doživljala vojno, njene posledice in kmalu prevzela vodstvo Pošte v Čabru.

To je bil tudi čas, ko sta se s prijateljem Stankom odločila za skupno življenjsko pot, si ustvarila družino treh hčera; Zinke, Marije in Vladke, ki ji izkazujejo tudi sedaj veliko hvaležnost in ljubezen. Ob preselitvi v Ljubljano, zaradi pravniških obveznosti moža Stanka, je ostala doma, saj so bile hčerke in njih vzgoja za starša zelo pomembno življenjsko vodilo in cilj. Hčerke so po končanem visokošolskem študiju ustvarjalno izpolnjevale svoje poklicne cilje in si ustvarile tudi svoje družine.

Življenjska pot moža Stanka se je prezgodaj končala, in z njegovim odhodom je odšel tudi del nje. Razpoložljivi čas pa je z veseljem namenjala urejanju vrta Zinkine družine, kulinaričnim dobrotam za svoje drage in služenju v župniji.

Čemu je namenjen njen sedanji dnevni čas?

Slikarski dar tudi sedaj, ob občudovanju narave na krajših sprehodih, domiselno podoživlja in upodablja na podlago. Ustvarja pravi razstavni prostor na sobnih stenah in stvaritve jo vsak dan nagovarjajo drugače.

Vključena je tudi v pevski zbor in v njem s svojim glasom prispeva k zvočni ubranosti skupine. Glasba je zanjo še vedno spodbudni del vsakdana in zaupala nama je, da je pred nekaj dnevi celo zaplesala z direktorjem doma enako odločno kot ob 100. rojstnem dnevu z županom Jankovičem.

Kaj nam svetuje za zadovoljno življenje?

Smeje nama je zaupala, da je za zadovoljno in dolgo življenje, ob zmernem uresničevanju pomembnih življenjskih potreb, potrebno zelo malo, če slediš reku, njej pomembnemu že od otroštva vse do danes: »Ne stori nikomur kaj takega, česar ne želiš, da bi drugi storili tebi«.

To ji uspeva, saj sledi nauku vere, da smo vsi, čeprav zelo različni, otroci Stvarnika enako vredni spoštovanja in medsebojnega razumevanja že zato, ker smo. S svojim odnosom do drugih, povemo kdo smo in s tem prispevamo k odprtosti medsebojnih odnosov ali pa k umiku.

Čas nam je prehitro minil in poslovili smo se z njenim iskrenimi pozdravi za vse bivše župljane in željo, da obisk še kdaj ponoviva.

Prijeten je bil ob odhodu skupen občutek, kako malo je potrebno, da prikličeš na obraz sočloveka veliko veselje in zahvalo, ker nisi pozabljen, čeprav v visoki starosti!

Z gospo Moniko Kovač sva kramljali Irma Veljić in Zlata Anžur.

Foto: Zlata Anžur

Misijonski mesec oktober ponuja številne spodbude za pastoralno in duhovno poglobitev verskega življenja. Obenem je pa oktober mesec rožnega venca.

🙏MOLIMO! Mesec oktober je spodbuda za nas, da vsak dan molimo za naše misijonarje, za njihovo trdnost v težkih razmerah, za to, da bi dobri Bog odprl srca onih zaradi katerih so zapustili udobje domovine in ga zamenjali za tuje okolje.

Zmolimo najprej spodnjo molitev nato pa še vsaj desetko rožnega venca (kako moliti rožni venec).

MOLITEV ZA MISIJONARJE

Gospod Jezus Kristus
ozri se na svoje misijonarje, duhovnike, redovnike in laike,
ki so vse zapustili, da bi svetu oznanjevali tvojo Besedo
in tvojo ljubezen.

Bodi jim močan zaščitnik, krepka opora,
zavetje v puščavskem pesku, senca v ekvatorski vročini,
pomoč v premagovanju ovir, varnost pred padci.
Varuj jih v težkih trenutkih.
Usmerjaj njihove moči, tolaži njihova srca,
ovenčaj njihovo delo z duhovnimi uspehi.

Naj ne iščejo človeških uspehov niti minljivih dobrin,
ampak se trudijo le za tvojo slavo in blagor duš.
Tvoje božansko obličje na križu jih spremlja skozi življenje.
Govori jim o junaštvu, odpovedi, ljubezni in miru.
Krepčaj in vodi jih skozi nevarnosti.
Daj jim luči in moči, da bo svet vedno bolj spoznaval
tvoje blagoslovljeno ime in da ti bodo mogli
sredi vedno večjega števila tvojih sinov in hčera
peti pesem zahvale, odrešenja in slave.
Amen.

👐DARUJMO! Če želite darovati za misijone oziroma za točno določen namen, …

• izpolnite obrazec na spletni strani Misijonskega središča. Poslali vam bodo položnico.
• Če ne želite položnice, najdete TUKAJ vse potrebne podatke za nakazilo. Hvala!

Poglejte si zemljevid sveta in obraze naših misijonarjev po državah

KJE SO NAŠI MISIJONARJI?

AVSTRALIJA

• LJUDMILA ANŽIČ, salezijanka, trenutno opravlja delo ekonome v salezijanski skupnosti v Avstraliji. Pred tem je delovala v Kambodži in na Samoi, kjer je poleg katehetskega dela poučevala angleščino ter se posvečala opismenjevanju otrok in mladih. V Battambangu je bila tudi predstojnica skupnosti. Z njeno pomočjo v Kambodži, Mjanmaru in Samoi že vrsto let teče program BOTRSTVO, v katerega smo do sedaj vključili že več kot 1.550 otrok iz omenjenih držav in ki so s pomočjo slovenskih darovalcev sedli v šolske klopi.

AZIJA

Jordanija

• MILENA ZADRAVEC (HMP) misijonari in pričuje s svojo vero ter predanostjo Kristusu v skupnosti salezijank v Ammanu, Jordanija. Poleg pedagoškega in katehetskega dela z otroki sestre pomagajo tudi brezštevilnim beguncem, ki se zatekajo k njim. S. Milena je delovala tudi v Izraelu in Libanonu.

Kazahstan

• Danes se z molitvijo spomnimo na misijonarja v Kazahstanu Br. MIHA MAJETIČA, minorita. Najprej je deloval v Zambiji in Vietnamu sedaj pa s svojim delom in življenjem pričuje v Astani, Kazahstan. Njegovo delo je pastoralno in pričevanjsko. Veliko dela z mladino. S sobrati so si zadali še en cilj: začeti z gradnjo novega samostana, ki bo tudi kraj zbiranja starih in mladih.

Kirgizija

• V Kirgiziji je misijonar jezuit p. dr. JANEZ MIHELČIČ. Pred tem je bil misijonar na Japonskem, kjer je na univerzi predaval ruščino, sedaj pa v Kirgizistanu predava japonščino J. Napisal je tudi japonsko ruski slovar pismenk – hieroglifov, ki ima okrog 1880 znakov. P. Janez je poliglot. Za tujce v župniji mašuje v angleščini, s predstavniki Cerkve se pogovarja v italijanščini, obvlada pa še nekaj drugih jezikov … tudi jezik Ljubezni, ki je osnovni jezik vseh misijonarjev 😉

AFRIKA

Angola

• Salezijanka s. ZVONKA MIKEC je delovala v Mozambiku, trenutno pa je v Angoli. Posveča se izobraževanju in vzgoji otrok ter tudi novih redovnih poklicev. V Angoli in Mozambiku pomaga otrokom tudi s pomočjo Botrstva in slovenskih botrov.

Bocvana

• Afrika je kontinent, na katerem deluje največ slovenskih misijonarjev. Uršulinka s. FANI ŽNIDARŠIČ je misijonarka v Bocvani, za katero pravi, da je »velika vas z 41.000 prebivalci«. Deluje med otroki in mladimi, ki so zaradi svoje telesne in duševne prizadetosti odrinjeni na rob družbe. Spomnimo se njenega dela in jo podprimo z molitvijo …

Burundi

• Usmiljenka s. VESNA HITI je že od leta 1991 misijonarka v Ruandi in Burundiju. Trenutno se v Burundiju povsem posveča centru AKAMURI in otrokom ter mladostnikom s posebnimi potrebami. Že v Ruandi je delala v zdravstvenem centru in bila odgovorna za center, kje so sestre izvajale kurativo, preventivo in osveščale domačine. Sedaj je s. Vesna odgovorna za »najlepše otroke«, katerim skuša omogočiti oskrbo, ki jo potrebujejo.

• Usmiljenka s. BOGDANA KAVČIČ se kot misijonarka v Burundiju, pred tem pa tudi v Ruandi in Srednjeafriški republiki, delu z ubogimi in bolnikom v dispanzerju posveča že 50 let. V zadnjem času so s sosestrami uredile kar nekaj zajetij studencev s čisto vodo, da bi zmanjšale število obolelih s paraziti in ljudem omogočile dostop do pitne vode. Vedno nasmejane, energične in zelo ljubeče s. Bogdane se tako kot drugih misijonark in misijonarjev radi spomnimo z darovi in molitvami.

Etiopija

• POLONA DOMINIK je laiška misijonarka v Etiopiji. V Don Boskovi salezijanski ustanovi za ulične otroke v Adis Abebi biva in dela z mladimi z ulice. Z njimi se uči, telovadi, igra različne igre, jih poučuje angleščino … Po svojih močeh pomaga tudi drugim salezijanskim skupnostim po državi in skrbi za dokumentacijo ter poročila za več kot 400 otrok, ki se šolajo s pomočjo slovenskih dobrotnikov v programu Botrstvo.

DR Kongo

• MOJCA KARNIČNIK, Misijonarka Jezusa Kristusa, deluje v DR Kongo. Njena provinca, oziroma »afriška domovina« od leta 1974, obsega kar tri države: DR Kongo, Kamerun in Čad. Leta 2011 je bila izvoljena za provincialko. Trenutno se v nemirnem Kongu posveča pastoralnemu delu in vzgoji novih kandidatk za vstop v red.

Madagaskar

• JOŽE ADAMIČ, lazarist, kot misijonar deluje na Madagaskarju od leta 1987. Njegova, za nekoga mogoče malce boemska podoba skriva neustrašnega in bojevitega misleca z globoko vero in veliko misijonsko vnemo. Njegova prva postojanka je bil Vangaindrano, nato pa Manakara v severnem delu Farafanganske škofije. Od tam je oskrboval krščanske skupnosti proti severu. Sedaj je v Marofarihy, kjer vodi misijon, skrbi za okoliške krščanske skupnosti in dispanzer, gradi cerkve, šole …

• STANE KERIN – Nekdanjemu direktorju Misijonskega središča Slovenije Stanetu Kerinu se je po izteku mandata uresničila dolgoletna želja. Pred štirimi leti je odšel na Madagaskar kot misijonar. Kot direktor MSS in kot prvi vodja MIVA Slovenije je večkrat obiskal slovenske misijonarje po vsem svetu. Vendar, kot sam pravi, kaj pomeni biti misijonar začutiš šele, ko nekaj časa živiš in deluješ med ljudmi na misijonu. Trenutno opravlja pastoralno delo in se pridno uči malgaščine.

• TONE KERIN, lazarist in bratranec zgoraj predstavljenega Staneta Kerina, je septembra praznoval 37 let dela v misijonih, na Madagaskarju. Njegovo delo je poleg oznanjevanja evangelija ter pastoralnega dela tudi izobraževanje in pomoč Malgašem na vseh področjih. Zgradil je 26 cerkva, 30 državnih šol in dve zasebni, ki ju tudi sam vodi. Pred seboj pa vidi še veliko izzivov …

• JANEZ KRMELJ je škofijski duhovnik in misijonar na Madagaskarju. Svoj misijon je ustanovil na kraju, kjer prej ni bilo ničesar. S trdim delom in železno voljo je zgradil cerkev, bolnišnico, pomožne stavbe za zaposlene, šolo … Njegova prva skrb so tamkajšnji ljudje, njihovo zdravje, dostojanstvo, izobrazba in seveda nenazadnje tudi njihovo duhovno življenje.

• JANEZ MESEC, škofijski duhovnik, je tako kot vsi ostali Misijonar z veliko začetnico. Miren, tih, preprost, a izredno odločen in goreč misijonar. Njegov misijon Manambondro na JV Madagaskarja obsega kar 17 podružnic in vključuje 70.000 ljudi, ki jih, kolikor more, redno obiskuje. Do najbolj oddaljene vasi ima kar 60 km! In to ne po lepo asfaltirani cesti … Do nekaterih podružnic gre še najlažje s čolnom po reki. Poleg pastoralnega dela med ljudmi je zgradil šolo, vrtec, dispanzer, cerkve, župnišče, delavnico z mizarskimi stroji … Da bi čim večjemu številu otrok omogočil šolanje, je veliko otrok vključenih v program Botrstvo, preko katerega jim pomagate slovenski botri.

• PETER OPEKA, lazarist, je največkrat prvo ime, na katerega pomislimo ob omembi Madagaskarja. Goreč misijonar, borec za revne, ki je s tem, ko je pred več kot 30 leti ustanovil združenje Akamasoa – Dobri prijatelji, pomagal že več kot 300.000 ljudem s smetišča v predmestju glavnega mesta Antananarivo. Najprej z lastnimi rokami, nato pa s pomočjo ljudi, ki jim je dal možnost do pravičnega zaslužka in s tem dostojnega življenja, je s pomočjo številnih dobrotnikov, predvsem pa s trdno vero v Boga, zgradil številne vasi, šole, bolnice, dispanzerje, igrišča … S svojimi darovi se vključujejo tudi slovenski botri, ki 10.000 otrokom v njihovih osnovnih šolah omogočajo, da vsak dan dobijo topel obrok hrane.

• MARJETA ZANJKOVIČ, misijonarka na Madagaskarju, je ena izmed sester salezijank, ki so leta 1985 odprle prvo misijonsko skupnost FMA na Madagaskarju. Njeno delo je zelo raznoliko, saj sestre vodijo šolo in vrtec, skrbijo za manjšo kmetijo, katehezo domačinov ter kosila za 130 najrevnejših otrok. S. Marjeta je začela tudi z izdelavo domačega jogurta in sira za otroke v vrtcu in šoli, ki so njihova velika skrb.

Malavi

• LOJZE PODGRAJŠEK, jezuit, je s svojim misijonskim poslanstvom začel v Zambiji, od leta 2007 pa je v Malaviju. Kot soodgovorni je pomagal pri izgradnji katoliške gimnazije v glavnem mestu Lilongwe. Poleg pastoralnega dela je tudi duhovnik za študente na dveh fakultetah.

Mozambik

• TONE GRM, salezijanec, je bil prvič v misijonih kot laiški misijonar v Braziliji od leta 2000 do 2003. Leta 2013 je kot salezijanec odšel v Mozambik. Sedaj je ravnatelj misijona, na katerem skrbi za nove duhovne in redovne poklice. Na misijonu imajo štiri velike osnovne šole, njihova župnija pa vključuje kar 34 podružnic. Ob pandemiji Covida, ko so se šole zaprle, so se tudi Tone in sobrati poslužili sodobnih komunikacijskih poti. Preko WhatsApp so organizirali različne skupine, razpošiljali duhovna gradiva in celo izvedli duhovne vaje J.

Ruanda

• ANKA BURGER je kot usmiljenka odšla v Afriko pred 38 leti. Njena misijonska pot je večinoma povezana z dvema državama, Burundijem in Ruando. Kot višja medicinska sestra dela v dispanzerju, ki ga vsak dan obišče vsaj 100 ljudi. S. Anka je svoje življenje povsem posvetila delu z bolniki, katerim se posveča z vso ljubeznijo in predanostjo.

Senegal

• ZORICA BLAGOTINŠEK, uršulinka, je v Senegalu od lanskega leta. Trenutno se še malo privaja drugačnemu načinu življenja, pomaga pri pastoralnem delu in delu v skupnosti, se uči jezika in je veliko z otroki in mladimi.

Slonokoščena obala

• PAVEL BAJEC je duhovnik koprske škofije in misijonar na Slonokoščeni obali. Njegovo delo obsega tri področja: pastoralno delo, pri katerem daje velik poudarek aktivnemu sodelovanju župljanov; izobraževanje in spremljanje katehistov, ki vodijo krščanske skupnosti na podružnicah; in, kot pravi sam, da se ne bi dolgočasil (;)) se ukvarja tudi z gradnjami.

• Sestra Frančiškanka Brezmadežnega spočetja Dr. ANICA STARMAN je že kot mlada zdravnica in babica odšla na Slonokoščeno obalo. S. Anica dela v medicinsko socialnem centru, kjer ji največ skrbi povzročajo podhranjeni otroci, otroci s slabokrvnostjo ali malarijo. Da bi pomagale otrokom, so poleg različnih oblik pomoči sestre kupile mlin za mletje tamkajšnjih žit, iz katerih pripravijo različne žitne kašice. Kašice, ki pripomorejo k pridobivanju teže otrok in malčkov, mlade mamice lahko kupijo po simbolni ceni. Poslanstvo misijonarke s. Anice in njenih sosester pa je poleg medicinskega dela tudi delo z mladimi, ki jim prinaša veliko veselja.

Uganda

• Na severu Ugande deluje misijonar salezijanec DANILO LISJAK. V svojih 34 letih misijonskega delovanja je pustil velik pečat v Ruandi, Burundiju in Kongu, sedaj pa se trudi sejati zrna Božje besede ter vzpostavljati trdne temelje vere v Ugandi. V Atede je uspel zgraditi velik misijon s cerkvijo, šolo, internatom za dekleta, medicinskim centrom … Klen Primorec s svojo trmo in vztrajnostjo vztrajno gradi fizične in duhovne vezi ter skuša ljudem omogočiti dostojno življenje.

• URŠA MARINČIČ je šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja. Mineva štiri leta, odkar je odšla v Ugando, kjer se je pridružila sestram iz Bosansko-hrvaške province. Kot »sveža« misijonarka se uči jezika, spoznava ljudi in njihovo kulturo ter navade ter skuša pomagati otrokom in mladim, kjer se le da. Sestre so začele s poučevanjem računalništva, kar je mlade zelo navdušilo.

Zambija

• Jezuit p. JANEZ MUJDRICA je kot misijonar v Zambiji opravljal različne službe, največ kot profesor verske vzgoje. Sedaj poučuje na katoliški univerzi. O verski vzgoji je v angleščini napisal tudi dve knjigi.

AMERIKA

Brazilija

• Misijonarka v Braziliji s. METKA KASTELIC pripada redu hčera Marije Pomočnice (salezijankam). Vedno nasmejana in srčna s svojo toplino nagovarja predvsem mladino. Njena skupnost ima v Ararasu dve ustanovi: šolski zavod z 900 učenci in zaposlenimi ter socialno ustanovo za otroke iz okoliških favel. S. Metka skupaj s prostovoljci v tem času pomaga mnogim revnim družinam s hrano ter osnovnimi življenjskimi potrebščinami, predvsem pa aktivno misijonari in povezuje Brazilijo s Slovenijo tudi preko svojega Fb profila.

• Salezijanka s. AGATA KOCIPER je misijonarka v Braziliji že več kot tri desetletja. Sredi Amazonskega pragozda s sosestrami ustanavlja in vodi šole, pomaga domačinom s hrano ter spodbuja k ohranjanju indijanske kulture in dediščine. Njeno veselje je predvsem delo z otroki in mladino ter skrb za njihovo izobraževanje, katerega revnim otrokom omogoča tudi s pomočjo slovenskih darovalcev preko Botrstva.

Mehika

• BARBARA ČUK je laiška misijonarka v Mehiki. Večina njenega dela je namenjena terapevtskemu delu z odvisniki v centru za rehabilitacijo. Pomaga skupini 30 do 40 fantov v starosti 15 do 40 let, ki so odvisniki od mamil in alkohola in živijo v zaprtem oddelku centra.

Kanada

• Ali kdo ob besedi »misijoni« pomisli še na kaj drugega kot na lačne afriške otroke, Indijance sredi pragozda in mogoče še na kakšne domorodce indonezijskih otokov? Misijonsko polje misijonarke Frančiškanke Marijine misijonarke s. DORICE SEVER pa je popolnoma drugačno – bela, pusta, neskončna mrzla pokrajina, prekrita s snegom in ledom. S. Dorica je misijonarka med Inuiti v Kanadi. Večino župnij obišče duhovnik komaj enkrat na leto, zato s. Dorica vodi bogoslužja, krščuje, ima pogrebe, verouk, izobražuje katehiste … Predvsem pa preprosto »je tam«, med ljudmi, za pogovor in psihološko oporo ljudem, med katerimi je presenetljivo veliko samomorov in različnih oblik odvisnosti.

Kuba

• Salezijanec PETER IVANČIČ je misijonar na Kubi, v deželi, kjer si moraš »vzeti čas«. Za ljudi, za pogovor, za poslušanje … Misijonske postaje so zelo oddaljene, prevoz je otežen in čeprav imajo na voljo staro Toyoto Peter veliko poti po vaseh in podružnicah opravi kar s kolesom J. Srečuje se z revščino, saj ljudje, tudi če imajo denar, nimajo česa kupiti, ker so trgovine prazne. Veliko pa je med njimi solidarnosti. Biti misijonar na Kubi je prav gotovo svojevrsten izziv ;).

Venezuela

• Uršulinka s. ANDREJA GODNIČ se že, odkar je kot misijonarka prišla v Venezuelo, sooča s hudimi stiskami tamkajšnjih ljudi. Pomanjkanje zdravil, hrane, vode, osnovnih potrebščin, negotova politična situacija … Skupaj z ostalimi sestrami skuša pomagati ljudem po svojih močeh, a potreb je zelo veliko. Z vero, zaupanjem in dobro voljo neomajno vztraja naprej, saj ve, da jo tudi v domovini podpiramo z molitvijo in pomočjo.

EVROPA

Albanija

• Misijonarka s. VIDA GERKMAN pripada redovni skupnosti Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke). Svojo misijonsko pot je začela v Afriki, kjer je 34 let delovala v Ruandi in Burundiju, sedaj pa je že kar nekaj let v Albaniji. Tam sestre usmiljenke v svoji hiši vsak dan sprejmejo okoli 80 otrok, ki doma nimajo urejenega okolja. S. Vida pomaga pripraviti kosilo, pomaga pri katehezah, v ambulanti … Po domovih obiskuje bolnike in ostarele. Do nekaterih revnih koč, raztresenih po hribovitem področju, včasih lahko pride le peš, skupaj z osličkom, ki ji pomaga nesti pomoč za te ljudi. S pomočjo dobrotnikov pa je že veliko ljudem pomagala priti tudi do dostojne strehe nad glavo …

Francija

• Frančiškanka Marijina misijonarka s. ANA SLIVKA je misijonarka je bila nekaj let misijonarka v Braziliji, kjer je delovala med najbolj revnimi. Pred nekaj leti pa je odšla na popolnoma drugačen misijon – v Francijo! Deluje na obrobju Pariza, v predelu, kjer živijo večinoma priseljenci. Pričuje s svojim zgledom in življenjem, veliko pa se ukvarja tudi z mladino.

Grčija

• Usmiljenka s. ANITA POLJAK je misijonarka v Grčiji, na otoku Syros. S. Anita pomaga pri strežbi ubogim v Domu za ostarele, obiskuje pomoči potrebne na domovih ali v bolnišnici, v zadnjem času pa pomaga tudi beguncem, ki prihajajo na grške otoke v velikem številu. Dvakrat mesečno hodijo sestre na otok Samos, kjer imajo za katoliške begunce, ki govorijo francosko, različne pobožnosti. Duhovnik namreč pride na otok le enkrat na mesec, zato so sestre v veliko pastoralno pomoč.

Rusija

• Lazarist TONE OVTAR je misijonar v Rusiji, v Nižnem Tagilu, ki leži na srednjem Uralu. Njegova župnija je po obsegu zelo velika, vendar ima zaradi nekdanje politične situacije v državi zelo malo katoličanov, večinoma so to le starejši ljudje. Katehezo in različne delavnice ima tako več ali manj le za odrasle. Mladih je malo, počasi prihajajo tisti, ki čutijo, da jih versko življenje lahko obogati. A Tone s trudom, potrpežljivostjo in vztrajnostjo, predvsem pa z Božjo pomočjo, gradi prijetno župnijsko skupnost.

• Jezuit p. JANEZ SEVER je slovenskega rodu, vendar je svojo mladost preživel v ZDA. Študiral je na vojaški akademiji in služil vojsko, danes pa je misijonar v Rusiji. Poleg rednega pastoralnega dela vodi duhovne vaje, organizira koncerte, vodi umetniške delavnice, predvsem pa zelo rad fotografira. Rad ustvarja ter se umetniško izraža na osnovi Božje besede. Zelo ustvarjalen način misijonarjenja, kajne ;)?! Leta 2014 je kot katoliški duhovnik – prostovoljec sodeloval tudi na olimpijskih igrah v Sočiju.

Turčija

• Minorit p. MARTIN KMETEC je kot misijonar najprej 10 let deloval v Libanonu, sedaj pa je že vrsto let Turčiji. Pri svojem delu se je, tako kot tudi drugi misijonarji, moral naučiti jezika dežele, v katerem deluje, k svojemu znanju pa je dodal še doktorat iz islama. Od spomladi 2021 je nadškof in metropolit v Izmirju. Poleg rednega škofovskega dela skrbi tudi za vzdrževanje cerkvenih stavb v škofiji in za širjenje katoliške literature v turškem jeziku, saj tudi veliko prevaja.

Ukrajina

• Marijina sestra čudodelne svetinje s. MARTA MEŠKO je predstojnica sester v Kijevu, kamor so sestre prišle leta 2005 na povabilo tamkajšnjih lazaristov. S. Marta je bila rojena v Zakrpatju. Pred vojno je s sosestrami največ pomagala v bolnišnici, kjer so služile ubogim in brezdomcem. Sedaj se predvsem trudijo ljudem pomagati s hrano, zdravili ter obnovo hiš.

• Misijonarka v Ukrajini s. BARBARA PETERLIN, Marijina sestra čudodelne svetinje, je pred vojno v Kijevu pomagala v zavetišču za brezdomce, pripravljala zanje različna srečanja, vodene meditacije, pogovore … V trenutnem vojnem stanju poskuša biti predvsem z ljudmi in jim pomagati, kolikor le more. Kot ostale sestre tudi sama pričuje s svojim zgledom, predvsem pa z dobrimi deli.

• Misijonarka Marijina sestra čudodelne svetinje s. JOŽICA STERLE deluje v Zakrpatju, kjer je njeno delo služenje revnim, bolnikom, umirajočim, invalidom ter družinam v materialni stiski. Sodeluje v življenju župnije, predvsem s katehezo za otroke in različnimi tabori. Pomaga tudi beguncem in domačinom, prizadetim v vojni.

Več na tej spletni strani. Veliko informacij najdete tudi na spletni strani misijonskega središča Slovenije.

Foto:  Edmund Lou, Unsplash (lačni otroci), spletna stran Misijonskega središča