Nov urnik svetih maš (velja od ponedeljka 18.5. naprej)

SVETE MAŠE MED TEDNOM: Maše med tednom v Štepanji vasi bodo vsak dan ob 19. uri. Od torka do petka bo sveta maša tudi ob 8. uri. Po maši bo češčenje do 9. ure. V Bizoviku bo v maju med tednom maša ob torkih in četrtkih ob 19. uri.

SVETE MAŠE OB NEDELJAH: Po sedanjih navodilih je potrebno upoštevati, da se mora cerkev po vsaki maši najmanj pol ure zračiti. Zato bodo maše v Štepanji vasi ob 7.30, ob 9.00, ob 10.30 in ob 19.00.

Ob lepem vremenu bo sveta maša ob 9. uri na župnijskem travniku, ob slabem vremenu v cerkvi. V Bizoviku bo sveta maša ob 9.15 ob lepem vremenu pred cerkvijo, ob slabem vremenu v cerkvi. Kadar bodo maše v Štepanji vasi in v Bizoviku zunaj bo poskrbljeno, da bodo na razpolago stoli za tiste, ki težje stojite. Lahko si svoj stolček prinesete tudi od doma.

Kadar bo potrebno bo v Štepanji vasi in v Bizoviku tudi ozvočenje pred cerkvijo.

Po navodilih Cerkve bomo od jutri dalje zaključili z video prenosom svetih maš preko spletne strani.

Preko župnijske spletne strani boste lahko poslušali vse svete maše iz cerkve v Štepanji vasi (avdio prenos svete maše)

V četrtek je slovesni praznik Gospodovega vnebohoda. Maše so v Štepanji vasi ob 8.00 in 19.00, v Bizoviku ob 19.00.

Šmarnice za otroke in družine bodo še ves maj med tednom vsak dan ob 18.30 potekale preko župnijske spletne strani. Vabljeni k sodelovanju.

Preberite navodila za obnašanje pri maši

Spovedovanje

Bratje smo vam na razpolago za sveto spoved ali duhovne pogovore. Lahko se obrnete na vsakega osebno in se dogovorite za termin. Na razpolago za spoved smo vam tudi po vsaki sveti maši.

V Štepanji vasi bomo spovedovali pred in med svetimi mašami zunaj na desni strani cerkve (med božjim grobom in cerkvijo).

Ostalo

Godovi tedna

• Ponedeljek: sv. Feliks Kantališki
• Torek: sv. Krišpin
• Sreda: sv. Bernardin Sienski
• Četrtek: Vnebohod
• Petek: Marija Pomočnica kristjanov
• Prihodnja nedelja je 7. velikonočna, nedelja sredstev družbenega obveščanja, obhajamo god Marije Pomočnice kristjanov.

Prošnji dnevi so od jutri do Gospodovega vnebohoda. Molimo ne samo za blagoslov na polju, ampak tudi za blagoslov drugega človeškega dela, za odvrnitev naravnih nesreč, povodnji, vojske in drugih stisk. Lepo vabljeni k svetim mašam.

V tem tednu sta bili pokopani Anica Vlaj iz Zaloške 98 in Martina Lovše, Cesta v Šmartno 7a, ki je prej bivala na Ulici miru. Gospod daj jima večni mir in pokoj. In večna luč naj ji sveti. Naj počivata v miru. Amen.

Pohod in deklaracija ZA življenje

Organizacijski odbor za pripravo “Pohoda za življenje 2020 vabi k podpisu Deklaracije Za življenje. Z njo boste izrazili svojo podporo nerojenim otrokom ter njihovim materam v stiski. Nerojeni otroci ter njihove mame v stiski so najbolj ranljivi in najbolj nemočni med nami, zato potrebujejo vsakega izmed nas. Naj tudi z vašo pomočjo Slovenija postane bolj prijazna nerojenim otrokom in njihovim mamam v stiski.

Vabimo vse, ki imate sočutje do nerojenih otrok in njihovih mater v stiski, da čimprej podpišete Deklaracijo Za življenje. Prav tako vas prosimo, da to sporočilo posredujte sorodnikom, prijateljem in vsem, ki cenijo vrednoto življenja.

Deklaracijo ZA življenje še danes preko računalnika podpišete tukaj.

Deklaracija ZA življenje v tiskani obliki

Veliko ljudi ne uporablja računalnika, pametnega telefona ali tablice, pa bi zelo radi podpisali deklaracijo. V prilogi imate obrazec, ki ga natisnete in deklaracijo ponudite v podpis.

Podpisane obrazce pošljite čimprej na naslov: Pohod za življenje, p.p. 2056, 1001 Ljubljana.

Deklaracije ZA življenje

Slovenija se bliža 70. obletnici uzakonitve splava (to bo leta 2022). Spominjamo se več kot sedemsto tisoč otrok, ki so izgubili življenje v postopkih splava, ter njihovih ranjenih mater in očetov. Hudo nam je za izgubo generacij talentiranih deklet in fantov, ki niso mogli uresničiti svojih življenjskih priložnosti. Ob tem se zavedamo, da moramo posamezniki in družba imeti do njihovih mater, očetov, starih staršev, bratov in sester odnos najglobljega človeškega sočutja.

Ne moremo si več zatiskati oči in molčati. Nekaj je treba storiti, zato spodaj podpisani izjavljam:

1. Vsi rojeni in nerojeni otroci imajo enako človeško dostojanstvo in pravico do življenja, ne glede na spol, starost, telesne sposobnosti, zdravstveno stanje in materialni položaj staršev.
2. Pravica do življenja je temeljna pravica, ki jo ščiti slovenska ustava, ne da bi razlikovala rojene in nerojene otroke. Zavzemam se za zaščito človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.
3. Sočutna obravnava nosečih mater in vsestranska pomoč tistim v stiski mora postati ključna naloga zdravstvenih, svetovalnih in socialnih ustanov. Država mora podpirati civilno-družbene organizacije in skupine, ki predano pomagajo nosečim materam v stiski. Vzgojo za sočutno pomoč in podporo nosečim materam v stiski je potrebno vključiti v šolske programe na predmetni stopnji osnovne šole in v srednji šoli.
4. Splav odvzame življenje nedolžnemu otroku in pomeni hudo nesrečo za njegovo mamo, očeta in celotno družino.
5. Splav ruši splošen človeški čut za sočutje, solidarnost, svobodo in enakost, ki tvorijo zdravo in pravično družbo.
6. Prepričan/a sem, da je sočutje edini pravi način odnosa do mater in vseh, ki jih je splav prizadel ter žalujejo zaradi izgube nerojenega otroka. Zato jim moramo biti posamezniki in družba v oporo.
7. Slovenci smo majhen in ogrožen narod, a dovolj bogati, da lahko omogočimo življenje vsem približno štiri tisoč nerojenim otrokom, ki vsako leto umrejo v naročenih splavih po slovenskih bolnišnicah. V svetu poznajo številne rešitve za zaščito življenja nerojenih otrok.
8. Želim si takšne države in prizadeval/a si bom za Slovenijo, v kateri bodo vsi nerojeni otroci lahko zagledali svetlobo sveta, upihnili prvo svečko na rojstno-dnevni torti, itn. …

Tako bo Slovenija postala prijazna vsem državljanom in imela možnost dolgoročnega in uspešnega razvoja.

V času epidemije se še bolj zavedamo vrednosti vsakega človeškega življenja in se ga trudimo braniti in ohraniti. Prav bi bilo, da bi se v tem času povečalo tudi zavedanje o izgubljenih 4000 življenjih nerojenih otrok vsako leto ter o trpljenju njihovih mater in očetov v stiski, za katere kot država in družba naredimo veliko premalo. Naj čas epidemije prebudi v nas solidarnost in sočutje tudi do nerojenih otrok, ki so najbolj nemočni med nami.

Urša Cankar Soares, za Organizacijski odbor za pripravo “Pohoda za življenje 2020”

e-naslov: pohodzazivljenje@gmail.com

Izjava Slovenske karitas ob mednarodnem dnevu družin

Ob Mednarodnem dnevu družin Slovenska karitas izreka priznanje vsem staršem in drugim, ki se trudijo ustvariti varno in kakovostno življenje v družinskem okolju. Več kot 20.000 družinam, v katerih je preko 29.000 otrok, Karitas pomaga z materialno in finančno pomočjo, urejanjem stanovanjskih pogojev, pomočjo ob večjih nesrečah, ob bolezni in invalidnosti, s svetovanjem, s šolskimi potrebščinami, letovanji in različnimi dejavnostmi za otroke. V lanskem letu je vrednost tovrstne pomoči in programov presegla 4,5 mio EUR.

Ob vsem tem poudarjajo, da je poleg urejenega zdravstvenega, socialnega in šolskega sistema za družine ključna podpora države pri ohranjanju in razvijanju novih kvalitetnih delovnih mest. Iz izkušnje iz zadnje recesije bo to še posebej pomembno v prihodnjih mesecih in v času po epidemiji. Številne zaposlitve ne omogočajo zadostnega prihodka za dostojno življenje in ne predstavljajo stabilnosti za starše in otroke. Že več let Karitas tudi opozarja na neurejene pogoje za delo pri slabše plačanih poklicih in delih s stalnim povečevanjem izmenskega in nočnega dela, dela na poziv in kratkotrajnih negotovih zaposlitev. Slovenska karitas se pridružuje tudi zadnjim pozivom k ukinjanju nedeljskega dela v trgovinah in tam, kjer ni nujno potrebno. Vse te naštete obremenitve za družine, ki so že tako v materialnih stiskah ali na meji, povzročajo še dodatne zdravstvene težave zaradi neurejenega počitka, slabših pogojev za vzgojo in spremljanje otrok ter manj možnosti za skupno preživljanje prostega časa v družini, ki je nujno potrebno za normalne odnose.

Epidemija pokazala ranljivost družin, ki živijo na meji revščine

Ukrepi države na socialnem področju so ob epidemiji zagotovo učinkovito pomagali in v veliki meri ublažili in še blažijo stiske številnih družin. Kljub temu se je Karitas od začetka epidemije srečala s 5 do 10% (odvisno od območja) novih gospodinjstev, ki so prosila za pomoči zaradi različnih okoliščin. V absolutnih številkah je to skupaj več kot 3.900 oseb oziroma 2.070 gospodinjstev, ki so na novo zaprosila za pomoč. V celotno materialno in psihosocialno pomoč je bilo v času epidemije, v zadnjih dveh mesecih vključenih 55.200 oseb. Večina prejemnikov je pomoč prejemala tudi pred epidemijo. Karitas je razdelila 491 ton hrane in dodatno 120.000 EUR za pomoč pri plačilu položnic. V času epidemije so se najprej zmanjšale možnosti za samozaposlene ter možnosti za opravljanje priložnostnega in nadurnega dela za zaposlene, s katerim mnogi premagujejo revščino. Za tiste, ki so močno zadolženi za urejanje stanovanjskih pogojev, je velik problem tudi čakanje na delo. S problemi se soočajo tudi delavci iz drugih držav, ki so izgubili delo in imajo tukaj družine. Težave imajo družine z več otroki in enostarševske družine, kjer so pred epidemijo otroci bili deležni določene oskrbe v okviru šol in vrtce in je ta vsaj delno razbremenila njihovo življenje. Povečal se je tudi delež takih gospodinjstev, ki so pomoč potrebovale pred petimi in desetimi leti v času gospodarske krize.

Ob dnevu družin Caritas Europe opozarja na revščino v Evropi 

Ob dnevu družin Caritas Europe opozarja na revščino v Evropi, saj je v letu 2018 kar 23 milijonov otrok v EU odraščalo v revščini ali socialni izključenosti. Ta številka naj bi se v prihodnje znatno povečala, saj bo gospodarski šok pandemije v Evropi vplival na številne družine. Mnogi evropske ustanove že ocenjujejo, da bo vpliv sedanje pandemije na evropsko gospodarstvo lahko še večji kot vpliv recesije 2008–2009. Glede na položaj mnogih družin, je treba nemudoma sprejeti ukrepe za zagotovitev, da se nacionalna in finančna sredstva EU uporabijo za podporo otrokom in družinam v ogroženosti. Za to je nujno zagotoviti dostop do zdravstvenih in socialnih storitev za vse in posebno pozornost usmeriti na najbolj ranljive. EU in njene države članice bodo morale dolgoročno izvesti tudi več strukturnih ukrepov za zaščito otrok in njihovih družin.

Povezava do celotne izjave

Foto: Jake Peterson (dojenček), Jonathan Borba (družina), Unsplash, Aleš Čerin (angelček)

GODOVI TEDNA

• v sredo: sv. Katarina Sienska
• v petek: sv. Jožef – delavec
• v soboto: sv. Atanazij, škof in cerkveni učitelj

IZ ŽIVLJENJA NAŠE ŽUPNIJE

• Zahvala: Bog povrni vsem, ki ste v zadnjem tednu darovali za župnijo in za svete maše. Iskrena hvala vsem družinam, ki ste posnele pesmi in berila za naša bogoslužja. Če bi katera družina še rada s petjem sodelovala pri bogoslužjih se lahko obrne na br. Mateja Štravsa. Kdor bi rad sodeloval z branjem beril pri bogoslužjih pa naj se obrne na Matejo Šuškovič ali na br. Mirota Pavška.
• Molitvena ura v času korona virusa bo ponovno jutri ob 20. uri. Spremljate jo lahko na radiu Ognjišče in preko Facebook strani nadškofa Stanislava Zoreta.
• Danes v naši župniji obhajamo Florjanovo nedeljo. Maša z gasilci je bila v Bizoviku ob 9.15. Vsem gasilcem, bizoviškim in štepanjskim, iskreno čestitamo ob prazniku, nanje in na njihovo človekoljubno dejavnost kličemo božji blagoslov. Bog Vam povrni za vso pomoč v župniji.
• Romanje v Medžugorje, ki je bilo predvideno v tem tednu odpade. Plačilo, ki ste ga dali ob prijavi vam bomo vrnili.
• V tem tednu so umrli: Alenka Tot iz Celovške 122, Andreja Dinghauser iz Skopske 4, Dragica Pincolič iz Nussdorferjeve 7, Dragica Kastelic iz Jakčeve 13, in Zdeno Mostarac iz Steletove 4. Kdaj so pogrebne svete maše si poglejte na župnijski spletni strani pod rubriko Od nas so se poslovili. Gospod daj jim večni pokoj. In večna luč naj jim sveti. Naj počivajo v miru. Amen.
• Prvi petek in sobota v mesecu: Obiska bolnikov na domovih ta mesec še ne bo. Češčenje Najsvetejšega bo v petek po večerni maši do 21. ure. Češčenje bomo prenašali preko župnijske spletne strani.
• Šmarnice: V petek, 1. maja na praznik sv. Jožefa – delavca se začenjajo šmarnice, ki bodo potekale ves maj.
  Šmarnice za otroke in družine o Mariji bomo preko župnijske spletne strani v živo prenašali vsak dan ob 18.30 uri. Te šmarnice se bodo zaključile z litanijami, krajšo adoracijo in blagoslovom z Najsvetejšim nekaj pred 19. uro.
  Šmarnice za odrasle bomo imel med mašo ob 19. uri. Ker bodo litanije in adoracija že pred sveto mašo, po maši ne bo več litanij in adoracije. Zato ste vabljeni, da se litanijam in adoraciji pridružite že pred sveto mašo. Šmarnice za odrasle je letos napisal Bogdan Dolenc in bodo spregovorile o angleškem kardinalu Johnu Henry Newmanu, ki je bil lani razglašen za svetnika.
  Na župnijski spletni strani boste lahko sledili šmarnicam, ki jih je napisal naš br. Klemen Verdev. Lepo vabljeni, da se pridružite šmarnični pobožnosti.

Vabimo vas, da si na župnijski spletni strani preberete navodila o delovanju župnije v tem času.

• Z mašami v cerkvi bomo začeli jutri v ponedeljek 11. maja. Med tednom bo v cerkvi v Štepanji vasi v maša ob 19. uri. Prav tako bo tudi vsak dan med tednom ob 19. uri sveta maša preko spleta.
  Prihodnjo nedeljo 17. maja bodo maše v cerkvi v Štepanji vasi ob 8. uri in 19. uri. Ob 10.30 bo ob primernem vremenu sveta maša na župnijskem travniku, ob slabem vremenu v cerkvi.
  V Bizoviku bo sveta maša ob 9.15 ob primernem vremenu pred cerkvijo, ob slabem vremenu v cerkvi.
  Maša preko spleta z otroškimi šmarnicami bo ob 9.15 uri. Kadar bo potrebno bo v Štepanji vasi in v Bizoviku tudi ozvočenje pred cerkvijo. Prihodnjo nedeljo bomo objavili dopolnjen urnik svetih maš.
• SPOVEDOVANJE: V soboto 16. maja bomo bratje v cerkvi pred oltarjem spovedovali po naslednjem razporedu:
  v Štepanji vasi:
  o 9h – 10h br. Matej Nastran
  o 10h -11h br. Miro
  o 15h – 16h br. Klemen
  o 15h – 17h br. Matej Štravs
  v Bizoviku:
  o 15h – 17h br. Matej Štravs

  Na razpolago za sveto spoved smo vam tudi po vsaki sveti maši, ko nas lahko vedno osebno prosite.
  Lahko se na vsakega brata obrnete po telefonu ali e-pošti in se z njim dogovorite za termin svete spovedi ali duhovnega pogovora. Naši kontakti:
  o br. Matej Nastran: 031 364 316, matej.nastran@gmail.com
  o br. Miro Pavšek: 068 197 694, miro.pavsek@gmail.com
  o br. Matej Štravs: 031 434 520, matej.stravs@gmail.com
  o br. Klemen Verdev 031 264 858, klemen.verdev@rkc.si

• V torek je praznik sv. Leopolda Mandiča, ki je zavetnik našega samostana: Na koncu maš bomo vsem skupaj podelili blagoslov z relikvijami sv. Leopolda.
• Svetovni dan družine je v petek. Molimo za družine.
• V tem tednu sta bili pokopani Marija Jerman in Jožica Praprotnik. Gospod, daj jima večni mir in pokoj. In večna luč naj jima sveti. Naj počivata v miru. Amen.
• Vljudno vas prosimo, da se po maši ne zadržujete v skupinah na javnih površinah. V Štepanji vasi je javna površina cesta, ki vodi do cerkve vse do slavoloka. Prostor med slavolokom in cerkvijo ter in travnik ob pokopališču so v lasti župnije. V Bizoviku je zemljišče znotraj obzidja okoli cerkve in okolica Klančarjeve domačije v lasti župnije. Pred in po maši se ne zadržujte na javnih površinah.

CERKEV NA SLOVENSKEM

TEDEN MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE PRESTAVLJEN: V sporočilih za april smo vabili in pisali, da bomo imeli, tako kot vsako leto, pred nedeljo Dobrega pastirja teden molitve za duhovne poklice. V ta namen je bila pripravljena knjižica z gradivom: »Duhovni poklic – zaklad v glinasti posodi«, ki jo je uredil g. Ervin Mozetič in je bila poslana po škofijah. Zaradi nastalih razmer, ko ne moremo skupaj obhajati svete maše in skupaj moliti, bo molitveni teden za duhovne poklice prestavljen na tisti čas, ko bo to mogoče. Ne moremo določiti časa, čeprav bi si želeli, da bi imeli ta teden molitve pred praznikom sv. Petra in Pavla ali pa pred molitvenim dnevom za duhovne poklice v začetku septembra, ko se zberemo po škofijah v naših Marijinih svetiščih. Datum za teden molitve bomo pravočasno sporočili. Molitev za duhovne poklice ni omejena le na teden molitve ali na dan molitve za duhovne poklice. Vedno smo k temu povabljeni in zato je prav, da s to prošnjo in zavzeto molitvijo pridemo pred Gospoda tudi sedaj na nedeljo Dobrega pastirja. Sedanje raz mere zaradi koronavirusa nas močno spodbujajo, da molimo za nove duhovne poklice.

OBVESTILA ZAVODA KATOLIŠKA MLADINA: V želji, da mlade podpremo v razmerah, v katerih smo se znašli zaradi epidemije COVIDA-19, smo pri Katoliški mladini postavili novo spletno stran Skozivihar.si.
Takole stran predstavi Jure Čehovin, sodelavec Katoliške mladine: “S stranjo želimo spodbuditi mlade, da situacijo vzamejo kot priložnost za rast in poglobitev svojega življenja. Na stran smo postavili vsakodnevne spodbude, nasvete, kako si urediti dan, in koristne povezave za kvalitetno preživljanje prostega časa. Vabimo tudi h »kofetkanju«, pri katerem mlade spodbujamo, da pokličejo prijatelja, s katerim spregovorita o različnih temah. Sklop tem smo poimenovali »Blagoslovi«, da bi se sedaj, ko so nam nekatere stvari odvzete, zavedali, s čim vse nas Bog blagoslavlja. Stran se bo v prihodnje nadgrajevala z različnimi vsebinami.”

VABILO PAPEŽA FRANČIŠKA, MOLITVI ROŽNEGA VENCA V MAJU

Sveti oče Frančišek je 25. aprila 2020 naslovil na katoličane posebno pismo s povabilom, da bi v mesecu maju, ki je na poseben način Marijin mesec, molili rožni venec s prošnjo, da bi nam Božja Mati Marija pomagala v preizkušnji pandemije.

Papež v pismu vabi vernike, naj po domovih ta mesec molijo rožni venec, skupaj v družini ali sami z dodanima dvema molitvama, ki ju je dal na razpolago vsem. Papež Frančišek je podkrepil vabilo z besedami: »Naša Mati nam bo pomagala, da se bomo z več vere in upanja soočili s tem časom preizkušnje, ki ga prestajamo«.

Sveti oče opisuje rožni venec kot preprosto in močno orodje, ki nam lahko pomaga v tem času preizkušnje zaradi epidemije. K pismu papež prilaga dve molitvi, ki ju verniki zmolijo ob sklepu rožnega venca. Na tak način želi sveti oče povabiti katoličane, da bi kot povezano občestvo molili za vse, ki trpijo, so preizkušani ali delujejo kot zdravstveno osebje in lajšajo trpljenje bolnikom.

Foto: Marina Pershina, Pixabay

VABIMO VAS

• KRIŽEV POT ob 17.30; PRIDIGAR pri maši ob 18h: 
  2. postna nedelja, 8. 3. biblična skupina, pridigar Simon Kvaternik, župnik – Moste Fužine
  3. postna nedelja, 15. 3. člani Karitas, pridigar frančiškan Miran Špelič iz Bežigrada
  4. postna nedelja, 22. 3. po maši molitev za ozdravljenje in osvoboditev, člani ŽPS, pridigar frančiškan Peter Vrabec iz Novega Mesta
  5. postna nedelja, 29. 3 mladi, skavti, pridigar Marko Čižman, župnik v Podutiku
  cvetna nedelja, 5. 4. rožni venec po maši pasijon pri katerem poje p. Janez Ferlež
• KRIŽEV POT V POSTNEM ČASU je še v Bizoviku ob nedeljah ob 9.00, pred mašo. Križev pot med tednom bo v Štepanji vasi v petek ob 18.30. V Bizoviku bo križev pot v četrtek ob 17.30.
• VEČER Z OTTOM NEUBAUERJEM: Župnija Žale nas vasi na večer z Ottom Neubauerjem, ki bo ta ponedeljek, 9. marca ob 18.45 v cerkvi Vseh svetih na Žalah. Otto, ki na Dunaju oznanja evangelij neverujočim, nam bo spregovoril na temo: Ali je evangelij namenjen tudi neverujočim?
• VEČER ZA STARŠE z naslovom Dobri odnosi nas delajo srečne in zdrave, ODPADE.
• ŽUPNIJSKO ROMANJE V MEDŽUGORJE: Od ponedeljka 27. do četrtka 30. aprila 2020. Cena 140 eur. Je še 10 prostih mest.

2. POSTNA NEDELJA: IZBIRA NOVIH ČLANOV ŽUPNIJSKIH PASTORALNIH SVETOV

Še to nedeljo, 8. marca, lahko po svetih mašah na poseben list, ki ga dobite pri izhodu iz cerkve, napišete vaše predloge za kandidate župnijskega pastoralnega sveta. Iz predlogov, ki se bodo zbrali, bomo oblikovali kandidatno listo za volitve. Kandidatno listo bo skupaj z župnikom pripravila posebna komisija, ki jo je izbral trenutni župnijski pastoralni svet. Vsak, ki bo na kandidatni listi, bo seveda dal soglasje h kandidaturi.

Izbira novih članov ŽPS bo na 4. postno nedeljo, 22. marca, po vseh svetih mašah. Ta dan boste obkrožili določeno število kandidatov za vaše področje župnije. Pravico do izbire članov ŽPS s kandidatne liste ima vsak župljan, ki je dopolnil 16 let ter je prejel krst, obhajilo in birmo. Na kandidatni listi bodo lahko župljani starejši od 16 let.

Iskreno se zahvaljujemo za vaše sodelovanje. Hvala vsem sedanjim in bodočim članom ŽPS. Priporočamo se, da za blagoslov pri izbiri novih članov ŽPS-ja vsi molimo. V ta namen vam prilagam sledečo molitev.

MOLITEV ZA MODRO IZBIRO ČLANOV ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA: Dobri Bog, pred nami je za našo župnijo pomemben dogodek, dan, ko bomo izbirali člane župnijskega pastoralnega sveta. Pomagaj nam, da bomo v svojih bratih in sestrah po navdihu Svetega Duha prepoznali tiste, ki bodo to nalogo v naši župniji opravljali najbolje in jo bodo sprejeli z odprtim srcem in odgovornostjo. Pomagaj nam, da jim bomo tudi vsi ostali župljani pri tem odgovornem delu, vsak po svojih močeh, pomagali s svojimi darovi, in bomo tako skupaj skrbeli za bogato življenje naše župnije.

br. Matej Štravs, župnik

Foto: splet (Otto Neubauer), Matej Štravs (Križani), Aleš Čerin (cerkev sv. Primoža)

VABIMO VAS

SESTANEK ZA SODELAVCE KARITAS bo ta torek 11. februarja ob 18. uri v prostorih Karitas. Lepo vabljeni!

PRAZNIK LURŠKE MATERE BOŽJE in SVETOVNI DAN BOLNIKOV bo v torek, 11. februarja 2020. Slovesna maša in procesija po pokopališču bo ob 19.00. Lepo vabljeni.

SVETOVNI DAN BOLNIKOV – 11. februar: Ta dan naj nas spomni da bomo bolj pozorni do bolnikov in trpečih. Radi jih obiskujmo v bolnišnicah, domovih za starejše, na njihovih domovih. Radi pokličimo duhovnika, da jim ob prvih petkih prinese sveto obhajilo in jih pogosteje mazili. Bolniško maziljenje je predvsem prošnja za ozdravljenje in za pomoč v bolezni. Ta zakrament ni namenjen le umirjajočim, ampak vsem bolnim, zato ne čakajmo na najtežje trenutke bolezni. (V župniji več kot polovico ljudi, ki so cerkveno pokopani umre brez prejema zakramentov).

KAJŽARSKA KAVICA – SREČANJE ZA STAREJŠE bo to sredo 12. februarja ob 10. uri v Klančarjevi domačiji v Bizoviku. Gost srečanja bo br. Jurij Štravs. Lepo vabljeni!

PASTIRSKO PISMO SLOVENSKIH ŠKOFOV GLEDE RAZTROSA PEPELA POKOJNIH NA POKOPALIŠČIH

Kot smo vas v zadnjem času že večkrat obveščali, je pri cerkvenih pogrebih z raztrosom prišlo do spremembe, da ima duhovnik lahko obred, le na sam kraj raztrosa pa ne bo šel. V zvezi s tem in v zvezi s spoštovanjem teles umrlih, so slovenski škofje napisali pismo, ki ga tukaj v celoti objavljamo:

»Dragi bratje in sestre, škofje smo pred skoraj štirimi leti, 1. novembra 2016, na vas naslovili posebno pismo o krščanskem pogrebu in pomenu poslavljanja od dragih svojcev v zadnji uri njihovega življenja. Vprašanje umiranja, smrti, žalovanja in tolažbe se dotika zelo osebnih in intimnih čustev vsakega izmed nas, zato želimo še enkrat poudariti pomen, ki ga ima pokop telesa v krščanstvu, nekaterih primerov pokopov, ki za katoličane niso dovoljeni, ter na pomen molitve za pokojne.

Pokop telesa rajnega v zemljo je za katoličana najprimernejša oblika slovesa, saj je človek nedeljiva enota telesa in duše. Kristjani gledamo na smrt kot na edinstven in najbolj oseben način srečanja Boga in človeka, ki presega omejitve prostora in časa. Zato menimo, da naj se telesa naših pokojnih v krsti položijo v zemljo na blagoslovljenem pokopališču. S tem krščansko občestvo izrazi vero v posmrtno življenje in pričakovanje vstajenja teles poslednji dan. Telo je sicer minljivo in podvrženo smrti, vendar je po Kristusovem vzoru namenjeno vstajenju. Zato škofje močno spodbujamo vse vas kristjane, da kjer je le mogoče, v veri izberete tak način pokopa, kot ga je imel Kristus, to je pokop telesa v krsti. Pri pogrebnem obredu naj po možnosti sodeluje župnijsko občestvo, da se tako pokaže povezanost rajnega in svojcev s Cerkvijo. Prav tako naj se v proces slovesa od rajnega vključi obhajanje svete maše.

Za kristjana ni primeren način pokopa raztros pepela rajnega. Kongregacija za nauk vere je 15. avgusta 2016 objavila navodilo Ad resurgendum cum Christo o pokopu pokojnih in shranjevanju pepela v primeru kremacije, ki določa, da »raztros pepela v zrak, zemljo ali vodo« za katoličana ni dovoljen, saj na simbolni ravni ne izraža potrebnega spoštovanja do človeka kot osebe, ki je živela in ljubila Boga ter ljudi kot telo in duša. Z raztrosom se izgublja tudi zemeljska sled za enkratnim človekom, ki ga je Bog ustvaril za večno združenje s seboj, Kristus pa je zanj daroval samega sebe; zato so posmrtni ostanki kristjana vedno na nek način relikvije. Tudi če kakšen vernik nima nobenega svojca več, ne ostaja brez svojih, saj smo vsi krščeni njegovi bratje in sestre v Kristusu in bomo kot župnijsko občestvo poskrbeli tudi za njegov primerni krščanski pogreb in molitveni spomin. Iz tega razloga izhaja, da se v primeru pogreba z raztrosom pepela pokojnika opravi pogrebni obred v mrliški vežici oz. cerkvi ob žari pred raztrosom, pri samem raztrosu pa voditelj pogreba ne prisostvuje. O tem naj bodo svojci rajnega, ki je nepreklicno izbral ta način, obveščeni že ob dogovoru o pogrebu.

Enako spoštovanje kot do teles odraslih rajnih je prav, da imamo tudi do teles mrtvorojenih in splavljenih otrok. Tudi zanje velja, da se pokopljejo na pokopališču in se zagotovi cerkveni obred. Zato vabimo starše, da telesa mrtvorojenih otrok pokopljejo ter se jih spominjajo v molitvi. Kakor je Jezus Kristus za nas trpel in umrl ter tretji dan s telesom vstal od mrtvih, tako tudi mi upamo in verujemo, da se bomo tudi mi ob smrti srečali s svojim Odrešenikom in bo tudi naše telo deležno vstajenja. V tem duhu dojemamo trenutek smrti kot enega izmed najpomembnejših v zemeljskem življenju, od katerega je na poseben način odvisna vsa večnost. Povežimo svoje življenje s spominom na drage rajne z molitvijo ter z vsaj vsakoletnim darovanjem svetih maš.«

vaši škofje

5. NEDELJA MED LETOM

Duhovnik Andrej Lažeta, koordinator bolniške pastorale: Pismo bolnikom ob svetovnem dnevu bolnikov 11. 2. 2020: Jezus pravi: »Resnično, povem vam: Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« (Mt 25,40). H takšni dobrodelnosti nas je spodbudil tudi prerok Izaija v prvem berilu. In če je kaj tolažilnega za bolnika, je dejstvo, da se je trpeči Odrešenik izenačil z bolniki. Bolan človek, morda celo »pribit« na posteljo, je resnično podoben križanemu Odrešeniku – trpi. Ko sem pred nekoliko več kot tremi leti postal bolnišnični kaplan v rakičanski bolnišnici (MS), si o tej podobnosti nisem upal govoriti bolnikom. Zdela se mi je »preveč pobožna« in preveč plehka razlaga smisla bolnikovega trpljenja. Mislil sem si: »Bolnik realno trpi. Kako naj mu bo uteha nekaj besed o trpljenju Boga?« Ampak moja misel ni bila pravilna. In ko sem o tem začel pripovedovati tudi bolnikom, so na moje veliko presenečenje občutili uteho: »Da, Kristus je tudi trpel.«

Kakor se je Kristus čutil preganjanega od apostola Pavla, ko mu je ob njegovem preganjanju kristjanov zastavil vprašanje: »Savel, Savel, zakaj me preganjaš?« (Apd 9, 4), tako smemo verovati, da Kristus trpi tudi v bolnikih, dokler se na njihovih telesih ne dopolni, kar primanjkuje Kristusovim bridkostim, in to v prid njegovemu telesu, ki je Cerkev (prim. Kol 1, 24). Tako bi si drznil zapisati, da je karizma bolnikov, tj. njihovo poslanstvo, karizma (poslanstvo) križanega Kristusa, tj. tistega, ki se žrtvuje do smrti, da je mogel vstati od mrtvih. V svetu, preobremenjenem z ekonomskimi računicami, tako bolniki seveda nimajo dolžnega spoštovanja, medtem ko Cerkev v njih gleda živo ikono križanega Kristusa.

Jezus Kristus je v tem smislu svoji Cerkvi zapustil celo zakrament sv. bolniškega maziljenja, katerega učinek je »združenje s Kristusovim trpljenjem, saj po milosti tega zakramenta prejme bolnik moč in dar, da se tesneje zedini s Kristusovim trpljenjem; bolnik je na neki način posvečen za to, da obrodi sad z upodobitvijo po Kristusovem odrešenjskem trpljenju. Trpljenje, posledica izvirnega greha, dobi novi smisel, saj postane delež pri Jezusovem odrešenjskem delu« (KKC 1521). Zato se ne bojmo v bolezni sprejemati in duhovniki ne podeljevati zakramenta bolniškega maziljenja. Velik dogodek Božjega kraljestva je, ko bolnik prejme v zakramentu Božjega usmiljenja odpuščanje grehov, se združi s Kristusovim trpljenjem po zakramentu bolniškega maziljenja in se posveti in združi s Kristusom v zakramentu sv. Rešnjega Telesa. To je udejanjen Kristusov križ, je udejanjeno odrešenje. Oskrbeti bolniku svete zakramente je tako za kristjane enako nujno kakor oskrbeti bolniku zdravila in nego. Zato nas pri oskrbi zakramentov bolniku ne sme nič ustaviti! Prav neodgovorno je, da tudi verni ljudje duhovnika za podelitev zakramentov kličejo šele po večmesečni bolezni. Zakramenti se bolniku podelijo ob začetku njegove bolezni, kakor zdravila, in potem naj duhovnik spremlja bolnika kakor zdravnik. Bolnik pa naj sebe, kolikor pač zmore, priporoča Bogu.

Preprečiti podelitev zakramentov bolniku je pred Bogom težek greh in odkar živimo v verski svobodi, tudi nespoštovanje civilnih določil. Tako ima v Sloveniji vsak vernik v kateri koli, tudi državni ustanovi neodtujljivo pravico prejeti zakramente, če zanje prosi, in tega nimajo pravice preprečiti niti najbližji sorodniki. In to tudi v primeru nezavesti ali demence, če je iz življenja jasno in javno razvidno, da je bolnik izpovedoval vero v Jezusa Kristusa.

br. Matej Štravs

Foto: Miro Meden, Aleš Čerin

IZ ŽIVLJENJA NAŠE ŽUPNIJE IN CERKVE NA SLOVENSKEM

Z NOVIM LETOM BO SPREMENJEN URNIK URADNIH UR V ŽUPNIJSKI PISARNI: Po novem letu ne bo več uradnih ur ob petkih od 17. do 18. ure. Uradne ure bodo tako v torek, četrtek in petek od 11. do 12. ure in v ponedeljek, torek in četrtek od 17. do 18. ure.

ZAHVALA ZA DAROVE, KI SMO JIH ZBRALI PRI TRIKRALJEVSKI MISIJONSKI AKCIJI: V soboto, 4. januarja, je v župniji potekala trikraljevska misijonska akcija. Po župniji so hodile štiri skupine kolednikov. Žal nismo uspeli obiskati vseh hiš. Pri zbiranju po hišah smo zbrali 1.526,16 €. Za trikraljevsko misijonsko akcijo smo namenili tudi nabirko na dan Svetih treh kraljev 6. januarja, ki je znašala 658,08 €. Skupaj smo na misijonsko pisarno tako oddali 2.184,24 €. V imenu slovenskih misijonarjev, ki bodo te darove prejeli, se vam najlepše zahvaljujemo za vsak vaš dar.

LETNA NAROČNINA VERSKEGA TISKA: Zelo priporočamo redno letno naročnino. Vsi, ki boste v pisarni plačali letno naročnino za Družino in Ognjišče, boste časopisa prejemali na dom po pošti. Ta dva časopisa pa bosta še naprej na razpolago v cerkvi v prosti prodaji. Naročnine za verski tisk lahko poravnate v župnijski pisarni, ali pa jih naročite in plačate s položnico sami neposredno pri založbah.

Cene:

• Družina – 119,60 €,
• Ognjišče – 34,30 €,
• Prijatelj – 12,60€,
• Misijonska obzorja – 9 €,
• Mohorjeve knjige (pred-naročilo šest knjig za 2020) – 48 €,
• samo Mohorjev koledar– 18 €,
• Božje okolje – 29,40 €,
• Beseda med nami – 23,40 €
• Communio – 34 €,
• Magnificat – 55,80 €,
• Mavrica – 39,90 €,
• Cerkveni glasbenik – 35,40 €,
• Radovednež – 23,40 €
• #Najst – 27 €,
• Cerkev danes – 35,40 €
• Naša luč – 26,95 €,

TEDEN MOLITVE ZA EDINOST KRISTJANOV 2020: »Domačini so nas sprejeli nadvse ljubeznivo«. (Apd 28,2). Teden molitve za edinost kristjanov bo od 18. 1. do 25. 1. 2020. Gradivo za letošnji teden molitve za edinost so pripravili kristjani različnih Cerkva z Malte, ki je večinsko katoliška dežela. Ne molimo sami, ampak svoj šibki glas pridružujemo glasu Božjega Sina in njegovi prošnji, ki jo bo Oče ob svojem času uslišal.

VABIMO VAS

KAJŽARSKA KAVICA bo zopet v sredo, 15. januarja ob 10.00 v Klančarjevi domačiji v Bizoviku. Gostja bo gospa Petra Stopar iz Radia Ognjišče. Lepo vabljeni!

OBČNI ZBOR SODELAVCEV ŽUPNIJSKE KARITAS bo v torek, 21. januarja 2020 ob 18.00. Sodelavci Župnijske Karitas lepo vabljeni.

VEČER S PISATELJEM IVANOM SIVCEM: bo v torek 21. januarja ob 20. uri v dvorani župnijskega doma. Predstavil bo svoje knjige in delo. Program bodo z narodno zabavnimi pesmimi (besedila pesmi je napisal Ivan Sivec) popestrili Fantje izpod Golovca in Trio Nejca Kastelica. Lepo vabljeni.

MAŠA V DOMU STAREJŠIH OBČANOV bo to sredo, 22. 1. ob 15h.

VEČER ZA STARŠE bo v sredo, 22. januarja, v dvorani župnijskega doma z naslovom (Upo/zlo)raba moderne tehnologije pri vzgoji otrok. Z nami bo Benjamin Tomažič (pri nas v vrtcu ima svoja dva otroka) član Inštituta Integrum, ki se s to tematiko intenzivno ukvarjajo že nekaj let. Najprej si bomo ogledali dokumentarni film 18+, potem pa se pogovorili o dani tematiki, o naših močnih oz. nemočnih točkah, kaj je pri teh tematikah nujno, da vemo starši, in katera vprašanja nas v zvezi s tem najbolj pestijo.

DEKANIJSKO SREČANJE ČLANOV ŽUPNIJSKIH PASTORALNIH SVETOV bo v nedeljo 19. januarja ob 15. uri v Izlakah (zberemo se pri uvodni molitvi v cerkvi). Gost srečanja bo Alojzij Slavko Snoj postulator za svetniškega kandidata Andreja Majcna, ki bo imel predavanje na temo Cerkev je misijonska ali jo pa ni. Vsi člani ŽPS lepo vabljeni.

DUHOVNE VAJE ZA MINISTRANTE, bodo v Vipavskem Križu od 17. – 19. januarja. Ministrante in voditelje priporočamo v vaše molitve.

SPOZNAVNI VIKEND ZA BIRMANCE, bodo od 24. – 26. januarja v novi Štifti. Birmance in animatorje priporočamo v vaše molitve.

NEDELJA SVETEGA PISMA, 26. januar 2020.

DAN CELODNEVNEGA ČEŠČENJA, torek, 28. januar. To je dan, ko molimo v imenu vse nadškofije. Lepo vabljeni.

SVETOPISEMSKI MARATON: pod geslom: »Živite kot otroci luči«, bo potekal v kapeli Antonovega doma na Viču, (Tržaška 85) od nedelje 26. januarja do sobote 1. februarja. Predstavniki naše župnije tam beremo sveto pismo v četrtek, 30. januarja od 8.00. do 10.00. ure. Tisti, ki nimate prevoza na ta dan pridite pred samostan ob 7.30, ostali pa ob 7.50 pred kapelo v Antonovem domu na Viču.

PREŠERNOVA PROSLAVA bo v soboto, 8. februarja v KD v Hrušici.

ŽUPNIJSKO ROMANJE V MEDŽUGORJE: Od ponedeljka 27. do četrtka 30. aprila 2020. Cena 140 eur. Prijave že zbiramo v pisarni.

OBVESTILO O POGREBIH: KAKO BO ODSLEJ POTEKAL KATOLIŠKI POGREB Z RAZTROSOM PEPELA.
»Slovenski škofje so na 115. redni seji Slovenske škofovske konference, ki je potekala 25. in 26. novembra 2019 v Ljubljani, podali naslednje pojasnilo o pogrebnem obredu v primeru raztrosa pepela pokojnika na pokopališču: V skladu z zahtevami Kongregacije za nauk vere in ob upoštevanju razmer v Sloveniji, škofje določajo, da voditelj pogreba v mrliški vežici, cerkvi oz. na drugem primernem mestu ob žari pokojnika pred samim raztrosom opravi ustrezen del pogrebnega obreda (lahko tudi pogrebno sv. mašo) in ga tam zaključi. Voditelj pogreba ne sme prisostvovati pri prenosu pepela pokojnika na mesto raztrosa (sprevodu) in pri dejanju raztrosa. Ob tem škofje vabijo duhovnike, katehiste in katehistinje ter ostale pastoralne delavce, naj vernike poučijo o pomenu, ki ga ima pokop telesa umrlih v krščanstvu ter spregovorijo o spoštovanju do teles umrlih ter molitvi za pokojne. Posebej naj jih povabijo tudi k molitvi za pokojne pred kremacijo in k daritvi svete maše ob 8. in 30. dnevu ter obletnicah.« msgr. Stanislav Zore.

Zato vse župljane prosim, da obvestite čim širši krog ljudi, da bo odslej katoliški pogreb z raztrosom pepela potekal tako, da bo duhovnik imel obred v cerkvi ali na poslovilnem prostoru, na kraj samega raztrosa pepela pokojnika pa ne bo šel. V skladu s krščanskim pojmovanjem spoštovanja teles umrlih, odsvetujemo pogreb z raztrosom pepela pokojnika.

NEDELJA JEZUSOVEGA KRSTA

Iz papeževega pisma: Čudovito znamenje, ki govori o pomenu jaslic. V njem zapiše: »V naše jaslice imamo navado postavljati veliko simboličnih figuric. Predvsem figurice beračev in ljudi, ki ne poznajo nobenega drugega obilja kot obilje srca. Tudi ti so popolnoma upravičeno blizu Deteta Jezusa, ne da bi jih kdo mogel izseliti ali oddaljiti od tako presenetljive zibelke, da reveži okoli nje sploh ne motijo. Nasprotno, reveži so resnično privilegiranci te skrivnosti in pogosto tisti, ki jim v največji meri uspe prepoznati Božjo navzočnost med nami.

Iz jaslic jasno izhaja sporočilo, da se ne smemo pustiti zaslepiti bogastvu in tolikim kratkotrajnim ponudbam sreče. Herodova palača je v ozadju, zaprta, gluha za oznanilo veselja. Z rojstvom v jaslih Bog sam začne edino resnično revolucijo, ki razdedinjenim in odrinjenim daje upanje: revolucijo ljubezni, revolucijo nežnosti. Iz jaslic Jezus s krotko oblastjo razglaša poziv k podelitvi z zadnjimi kot pot k bolj človeškemu in bratskemu svetu, v katerem nihče ne bo izključen in odrinjen. Vse predstavlja vsakdanjo svetost, ko vsakdanje stvari delamo na izreden način, ko Jezus deli svoje boljše življenje z nami. (6)

Srce jaslic začne utripati takrat, ko ob božiču vanje položimo figurico Deteta Jezusa. Bog se predstavi na ta način, kot otrok, da bi ga sprejeli v svoje naročje. V slabotnosti in krhkosti skriva svojo moč, ki vse ustvarja in spreminja. Zdi se nemogoče in vendar je tako: v Jezusu je bil Bog otrok in v tem stanju je hotel razodeti veličino svoje ljubezni, ki se kaže v nasmehu in v stegovanju rok proti vsakomur.(8)

br. Matej Štravs

Foto: Miro Meden (zima), splet