Oznanila – 13. nedelja med letom (27.6.2021)

V nedeljo ob 9.15 ob lepem vremenu sveta maša zunaj.

SVETE MAŠE

• Svete maše v cerkvi: Pri svetih mašah v cerkvi smejo biti člani enega gospodinjstva na 10 kvadratnih metrov. Medsebojna razdalja med udeleženci mora biti najmanj 1,5 metra. Člani istega gospodinjstva lahko sedijo skupaj. Sedišča v cerkvi so lahko 50% zasedena. Svete maše lahko spremljate tudi pred cerkvijo, vendar mora biti razdalja med gospodinjstvi 1,5m. Imejte maske.

• Svete maše zunaj: Ob lepem vremenu imamo ob nedeljah ob 9.15 v Štepanji vasi in v Bizoviku svete maše zunaj. Tudi pri svetih mašah zunaj smejo biti člani enega gospodinjstva na 10 kvadratnih metrov. Medsebojna razdalja med udeleženci mora biti najmanj 1,5 metra. Člani istega gospodinjstva lahko sedijo skupaj. Imejte maske.

Urnik svetih maš:

Štepanja vas:
• Delavniki: ob 8.00 in ob 19.00
• Nedelja in zapovedan praznik: ob 6.30, 8.00, 9.15, (ob lepem vremenu zunaj na travniku) 10.30 in 19.00
• Češčenje Najsvetejšega: od ponedeljka do petek od 8.30 do 9.00
• Večernice med tednom ob 19.30.

Bizovik:

• torek in četrtek: ob 19.00 (od 1. junija do 31. avgusta ni svete maše med tednom).
• nedelja in zapovedan praznik: ob 9.15 (ob lepem vremenu zunaj)

Maše preko spleta:

• ob nedeljah ob 10.30

VABIMO VAS

• ORATORIJ: Od 27. 6. do 2. 7. Letos nas bo čez teden skupnih aktivnosti spremljal blaženi Carlo Acutis, italijanski najstnik, ki je umrl za levkemijo pri svojih petnajstih letih in je s svojim zglednim življenjem postal blažen. Oratorij bo potekal po pravilih NIJZ-ja.

Zaradi varnostnih ukrepov, ki smo jih sprejeli za varnost vaših otrok in tudi vas, bo letos nekaj stvari drugače kot prejšnja leta. Oratorij bo potekal po pravilih NIJZ-ja (poglejte si Smernice za Oratorij 2021).

Začeli bomo 27. 6. po nedeljski sveti maši ob 9.15, ki bo ob lepem vremenu potekala na travniku. Po maši bomo animatorji otrokom in staršem predstavili oratorijsko temo in nekaj osnovnimi stvarmi glede poteka letošnjega oratorija, otroci pa se bodo med katehezo za starše že spoznali s svojo skupino, s katero bodo naslednji teden skupaj. Uvodni program v nedeljo se bo zaključil okoli 11. ure. Vse otroke, animatorje in voditelje priporočamo v vaše molitve.

• CELODNEVNO ČEŠČENJE v Bizoviku bo v nedeljo, 11. julija. Sveta maša bo ob 9.15 (ob lepem vremenu zunaj), nato bo v cerkvi češčenje Najsvetejšega do 11.30. Popoldne bo češčenje od 16.00 dalje. Litanije Srca Jezusovega in blagoslov bo ob 18.30, sklepna maša pa ob 19.00.

• KRIŠTOFOVA NEDELJA bo v nedeljo 25. julija 2020, pod geslom: »ZA VSAK SREČNO PREVOŽEN KILOMETER STOTIN ZA MISIJONSKI AVTO.« Zahvaljevali se bomo za Božje varstvo na naših cestah in poteh. Radi sodelujmo v misijonski akciji MIVA z zbiranjem sredstev za avtomobile in druga prevozna sredstva, ki jih naši misijonarji in misijonarke nujno potrebujejo za misijonsko delo. Že vnaprej Bog povrni. Po vsaki maši bomo blagoslavljali avtomobile.

• ŽEGNANJSKA NEDELJA v Štepanji vasi bo v nedeljo, 25. julija ob 9.15, v Štepanji vasi. V primeru lepega vremena bo sveta maša zunaj na travniku. Ta dan ne bo maše ob 10.30 v Štepanji vasi, maša v Bizoviku bo že ob 8.00! Lepo vabljeni. Pevska vaja za vse pevce bo predvidoma v petek, 23. julija, v župnijskem domu.

• ŽEGNANJSKA NEDELJA v Bizoviku bo v nedeljo, 1. avgusta. Slovesna maša bo ob 9.15. V primeru lepega vremena bo sveta maša zunaj. Pevska vaja za vse pevce bo predvidoma v petek, 31. julija ob 20.00 (v Bizoviku). Maše v Štepanji vasi bodo kot ob drugih nedeljah.

• SKAVTSKI POLETNI TABORI 2021: volčiči: od 9. do 15. avgusta, četa od 13. od 23. julija, noviciat popotnikov in popotnic od 26. do 30. julija, popotniki in popotnice od 2. do 8. avgusta.

Br. Jurij Slamnik po mašniškem posvečenju prihaja v naš samostan v Ljubljano. V naši župniji bo duhovni pomočnik. Veselimo se ga in ga podprimo z našimi molitvami. Poleg br. Jurija se bodo našemu bratstvu v jeseni pridružili še trije ponovinci, ki se bodo vrnili iz Italije: br. Jožef Mezeg, br. Domen Rabak in br. Dominik Papež.

NOVA MAŠA BR. JURIJA SLAMNIKA

Letos bo v duhovnika posvečen kapucin br. Jurij Slamnik. Mašniško posvečenje bo prejel, v torek 29. junija, ob 9.00 uri v Ljubljanski stolnici. Novo mašo pa bo imel v nedeljo, 11. julija, ob 10.00 na Breznici.

Br. Jurij je v času študija kar nekaj časa preživel v kapucinskem samostanu v Ljubljani. Od leta 2017 dalje je bival v Škofji Loki. Zadnje leto pa se je na duhovniško posvečenje pripravljal v Zagrebu. Vabimo vas k molitvi zanj in za druge letošnje novomašnike.

MOLITEV ZA BR. JURIJA IN SLOVENSKE NOVOMAŠNIKE

Nebeški Oče, pri zadnji večerji je tvoj Sin apostolom zaupal službo duhovništva.

Vedno znova jim pridružuješ novih delavcev v svojem vinogradu. Tako tudi letos naklanjaš Cerkvi na Slovenskem novih delivcev svetih skrivnosti.

S svojim ljubeznivim pogledom si se ozrl tudi na br. Jurija Slamnika, ki je v globini svojega srca začutil tvoje povabilo, naj postane Gospodov Duhovnik.

Jezus, dobri pastir, prosimo te zanj in za vse letošnje novomašnike; ohrani jih v zavetju svojega Srca, da jim nihče ne bo mogel škodovati.

Posvečuj jih, da bodo verovali, kar bodo brali; učili, kar bodo verovali; živeli, kar bodo učili. Ohrani njihova srca čista in sveta.

Naj rastejo v ljubezni do tebe in ti ostanejo vedno zvesti, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

MAŠNIŠKA POSVEČENJA V SLOVENIJI V LETU 2021

Letos bo v Cerkvi v Sloveniji posvečenih sedem novih duhovnikov.

• Koprska škofija: Tilen Kocjančič, roj. 8. marca 1996, iz župnije Bertoki. Mašniško posvečenje bo v koprski stolnici 29. junija 2021 ob 17. uri.

• Ljubljanska nadškofija: Peter Čemažar, roj. 5. junija 1996, iz župnije Ljubljana Ježica in Boštjan Dolinšek, roj. 1. januarja 1996, iz župnije Stranje Mašniško posvečenje bo v ljubljanski stolnici 29. 6. 2021 ob 9. uri.

• Mariborska nadškofija: Simon Lampreht, roj. 28. aprila 1992, iz župnije Svečina Mašniško posvečenje bo v mariborski stolnici 27. 6. 2021 ob 16h

• Novomeška škofija: Jakob Piletič, roj. 31. julija 1996, iz župnije Kostanjevica na Krki. Mašniško posvečenje bo v novomeški stolnici 29. junija 2021 ob 16. uri.

• Minoriti (OFMConv): br. Klemen Slapšak, roj. 11. oktobra 1983, iz nadžupnije Laško

• Kapucini (OFMCap): br. Jurij Slamnik, roj. 6. januarja 1983, iz župnije Breznica. Mašniško posvečenje bo v ljubljanski stolnici 29. junija 2021 ob 9. uri.

Pridiga nadškofa msgr. Stanislava Zoreta pri sveti maši za domovino ob 30-letnici slovenske samostojnosti

Vsako leto se pred praznikom državnosti zberemo tudi v naši stolnici pri maši za domovino. Letos mora biti naše praznovanje še posebej slovesno, saj ga obhajamo ob 30 – letnici naše državne samostojnosti. Trideset let odkar smo doživeli »nasmeh zgodovine«, kakor se večkrat izrazi prvi predsednik vlade samostojne Slovenije Lojze Peterle. Obhajanje te obletnice naj nam pomaga, da bomo ta nasmeh ponotranjili, da bo postal naš in da ga bomo iz sebe izžarevali v prostor, da ga bomo podarjali ljudem, s katerimi bomo skupaj praznovali in s katerimi bomo skupaj oblikovali svojo sedanjost in prihodnost.

Res je, da je bila samostojnost in neodvisnost Republike Slovenije sprejeta 25. junija 1991 in smo s tem dobili svojo državo in vse, kar to državo opredeljuje v političnih, gospodarskih, varnostnih in drugih odnosih z okolico. Bil je veličasten dan; odločitev ljudi, ki so jo izrazili na plebiscitu pol leta prej, je dozorela v samostojno državo.

Toda samostojnosti ne bi bilo, če bi samostojnost že dolgo pred tem ne živela v ljudeh, ki jim je srce bilo za Slovenijo. Kako se ob tem ne bi spomnili g. Marka Kremžarja, ki je umrl 11. junija letos. On in toliki drugi so v sebi nosili samostojno Slovenijo, ko se je zdelo, da je ta misel utopija, da je sanja, ki nikoli ne more biti izsanjana, želja, ki more rojevati samo bolečino. G. Kremžar je bil begunec, bil je del »emigracije«, ki se je izgovarjala kot psovka, njegova Slovenija ni bila svobodna, a v njegovem srcu in v srcu ljudi, ki so mislili in živeli tako, kot je živel on, je bila ves čas svobodna in samostojna.

Danes smemo ponosno gledati na našo zgodovino. Naša preteklost je čudežna. Da smo obstali na tem prepihu narodov, kultur, jezikov in poti, je komajda razumljivo. Bili smo na prostoru, kjer smo morali biti odprti v soseščino. Ta nas je oplajala s svojimi dosežki in spodbujala naš vsestranski razvoj. Ne le, da smo se od drugih učili, ampak smo bili tudi dovolj ustvarjalni, da smo naučeno nadgradili in tudi sami prispevali v svetovni zaklad znanja in napredka. Po drugi strani pa smo znali ohranjati svoje jedro, svoje bistvo, ki nas je delalo prepoznavne najprej nam samim, potem pa tudi tistim, ki so nas srečevali.

Čeprav smo na prostoru, ki je verjetno najbolj prepišen v Evropi, saj se ob nas srečujejo vse velike evropske jezikovne skupnosti – slovanska, romanska, germanska in ugrofinska, smo vendarle znali obdržati svojo istovetnost. Naši ljudje so se s sosedi pogovarjali v različnih jezikih, prepevali in molili pa so v slovenščini, v dvojini – zavedali so se, da se molitev samo v maternem jeziku dotakne srca, kot tudi kruh samo v maternem jeziku zadiši.

Zato je pater Branko Cestnik upravičeno zapisal: »Krona naše vztrajnosti, vzdržljivosti, tudi določene upornosti je samostojna država Slovenija, ki smo jo razglasili pred tridesetimi leti. Naziv zmagovalci je upravičen. Upravičen je tudi naš nacionalni ponos. Majhni smo, a smo. Nimamo velikega geopolitičnega vpliva, a štejemo. Ne poplavljamo s svojimi gospodarskimi in kulturnimi izdelki, a damo svoj prispevek« (Cerkev danes, 3/2021, 3).

Ta upravičeni ponos v nas budi hvaležnost. Toda nasmeh zgodovine ali pa obsijanost s svetlobo z neba, kakor je rekel tedanji nemški kancler Helmut Kohl, je moral nekdo opaziti. Brez ljudi, ki so bili pozorni na znamenja časov in so s pretanjenim čutom za dogajanje, čeprav morda s premajhnimi političnimi izkušnjami, spoznali, da se je svet za nekaj trenutkov odprl za nove možnosti, bi nasmeh zamrl, svetloba bi ugasnila in svet bi se spet zaprl. Zato smo hvaležni vsem, ki so ta trenutek zaznali, v večini pa so ga isti ljudje tudi uresničili, ob sodelovanju mnogih. Ne glede na vse, kar poslušamo, kdo je bil osamosvojitelj in kdo ne, je dejstvo, da smo imeli sicer najprej res predsedstvo Republike Slovenije, samo eden pa je bil prvi predsednik vlade, prvi obrambni, notranji ali drugi resorni minister, le eden je bil prvi poveljnik nastajajoče Slovenske vojske itd. (J. Plut). Tega mesta jim v zgodovini slovenske države ne more nihče vzeti.

Naša pot v samostojnost in mednarodno priznanje bi bila zelo drugačna, če bi ne bilo Slovencev z velikim srcem in mogočno zavestjo, ki so bili po vseh državah, zlasti pa v najbolj odločujočih. Skupaj z duhovniki, ki so tam vodili krščansko in slovensko skupnost, so nagovarjali politike, diplomate, gospodarstvenike in druge, ter tako dali vedeti, da nastaja Slovenija. Bili so na trgih velikih mest, zbirali so se pred parlamenti držav – brez koles, pač pa z zastavami – slovenskimi zastavami in gesli, ki so promovirala Slovenijo. Ker so bili ugledni in uspešni člani družbe v teh državah, so njihovemu glasu prisluhnili. V njih se ja za našo Slovenijo ponovila zgodba svetopisemskega Jožefa, ki so ga bratje prodali v Egipt, on pa jih je v stiski reševal pred poginom.

Več

PRIDI NA NAŠO FACEBOOK STRAN IN VŠEČKAJ.

… da boš na tekočem o dogajanju v naši župniji.

br. Matej Štravs, župnik

Foto: Aleš Čerin (cerkev sv. Hieronima na Nanosu, maša na travniku), spletna stran Katoliške cerkve