Oznanila – 19. nedelja med letom ŽEGNANJSKA NEDELJA V BIZOVIKU (7.8.2022)

IZ ŽUPNIJE

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

 • SVETE MAŠE ZUNAJ: Svete maše zunaj so ob lepem vremenu ob nedeljah ob 9.15 na travniku v Štepanji vasi in ob nedeljah ob 9.15 Bizoviku pred cerkvijo.

 • MAŠE V POČITNICAH MED TEDNOM od tega petka 1. julija do 31. avgusta bodo v Štepanji vasi samo zvečer ob 19.00. Zjutraj ob 8.00 med tednom ni svete maše.

• URADNE URE V POČITNICAH bodo v ponedeljek, torek, četrtek in petek po večerni maši in večernicah to je ob 19.50.

• ZAHVALA: Za akcijo Miva za vozila slovenskih misijonarjev ste v župniji darovali 1.965,86 eur. V tej vsoti so tudi darovi, ki so se v ta namen zbrali po skavtski maši ob zaključku skupnega tabora ob 30 letnici naših skavtov, v nedeljo 24. 7. v Sela Šajda na Koroškem v Avstriji. V imenu misijonarjev Bog povrni.

VABIMO VAS

• ŽEGNANJSKA NEDELJA v Bizoviku je to nedeljo, 7. avgusta. Slovesna maša bo ob 9.15. V primeru lepega vremena bo sveta maša zunaj. Mašo v Bizoviku na ta dan bo daroval br. Bernard Jauk, ki letos obhaja biserno mašo. Maše v Štepanji vasi bodo kot ob drugih nedeljah.

• ROMANJE NA SVETE VIŠARJE ZA ŽUPNIJSKE SODELAVCE IN VSE OSTALE ŽUPLJANE

V soboto, 20. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7.15 iz Bizovika izpred Gasilskega doma in ob 7.30 iz Štepanje vasi izpred samostana. Povratek okrog 19. ure.

Lepo vabimo, da se prijavite pevci, sodelavci Karitas, mežnarji in vsi, ki čistite obe cerkvi. Župnijski sodelavci se prijavite v skupini, kjer sodelujete ali pa pri br. Mateju.

Župnijskim sodelavcem Bog povrni za vso pomoč v župniji. Ker bo gotovo ostalo še kaj prostih mest, se lahko ostali župljani za to romanje prijavite v župnijski pisarni v času uradnih ur.

Ob prijavi plačate 27 € za vožnjo in gondolo na Svete Višarje. Prispevek za kosilo, ki ga bomo imeli ob povratku nazaj, bomo pobirali na romanju.

• MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: V naši župniji imamo molitev za mir v Ukrajini vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi. Vabljeni, da v ta namen molite doma v vaših družinah. Še vedno vas vabimo, da v cerkvi v košaro darujete živila za pomoč Ukrajini.

Premestitve duhovnikov

Kot je običajno v tem času, objavljamo celoten seznam letošnjih premestitev duhovnikov po slovenskih (nad)škofijah, ki jih je bilo več kot lani, nad 150; zlasti veliko jih je bilo v celjski škofiji (40) in, kot običajno, v ljubljanski nadškofiji (46).

Naš br. Marko Senica prihaja v naše konce: Marko je bil upravitelj Župnije Breznica. Sedaj je bil razrešen te službe ter imenovan za duhovnega pomočnika v Župnijah Lipoglav, Grosuplje in Polica. Bival bo v župnišču na Lipoglavu.

Duhovniki med mašo (slika je simbolična)

Seznam vseh premestitev je dostopen na spletni strani Tednika Družina.

ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. MATERIALNA POMOČ: V posebno košaro v cerkvi, kjer piše pomoč za Ukrajino, lahko darujete hrano, ki ima daljši rok trajanja in ni zaprta v stekleni embalaži.

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (znamenita Rotunda v Selu v Prekmurju, upravljajo kapucini iz Kančevec)

/0 KOMENTARJEV/

Papež: Kako hočeš obogateti?

»Dragi bratje in sestre, dober dan! V evangeliju današnjega bogoslužja se neki človek obrne na Jezusa s tole prošnjo: ”Učitelj, reci mojemu bratu, naj deli dediščino z menoj” (Lk 12,13)«. S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 18. nedeljo med letom. Prejšnjo nedeljo namreč papež ni imel opoldanske molitve na Trgu sv. Petra temveč na letalu med letom v Kanado.

Gre za zelo razširjeno situacijo, podobni problemi se še vedno vsak dan dogajajo. Koliki bratje in sestre, koliki člani iste družine se žal prepirajo in morda med seboj več ne govorijo zaradi dediščine.

Pohlepnost je lakomnost brez zavor

Ko Jezus odgovarja temu človeku, ne vstopi v podrobnosti, temveč gre h korenini vsake delitve, ki ga povzroči posedovanje stvari. Takole pravi: »Pazíte in varujte se vsake pohlepnosti« (v. 15). Kaj je pohlepnost? Pohlepnost je lakomnost brez zavor po dobrinah, nenehno hotenje postati bogat. Gre za bolezen, ki uničuje osebe, saj lakota po posedovanju ustvarja odvisnost. Zlasti tisti, ki ima veliko, ni nikoli zadovoljen. Hoče vedno več in to samo zase. Toda tako ni več svoboden. Navezan je ter suženj tistega, kar bi mu paradoksalno moralo služiti, da bi živel svobodno in vedro. Namesto, da se poslužuje denarja, postane suženj denarja.

Pohlepnost pa je bolezen, ki je nevarna tudi za družbo. Zaradi nje smo prišli do nadaljnjih paradoksov, do krivice, kot še nikoli do sedaj v zgodovini, kjer malo jih ima veliko, in številni imajo malo ali nič. Pomislimo tudi na vojne in na spore. Skoraj vedno je vmes poželenje po naravnih virih in bogastvu. Koliko interesov je v ozadju vojne! Prav gotovo je eden od teh trgovina z orožjem. To trgovanje je pohujšanje, kateremu se ne moremo in ne smemo vdati.

Pohlepnost v srcu vsakega od nas

Jezus nas danes poučuje, da v središču vsega tega niso samo nekateri mogočniki ali določeni ekonomski sistemi, temveč je pohlepnost, ki je v srcu vsakega od nas. Če je tako, se poskušajmo vprašati: kako je z mojo nenavezanostjo na stvari, na bogastvo? Se pritožujem nad tem, kar mi manjka ali pa znam biti zadovoljen s tem, kar imam? Imam skušnjavo, da v imenu denarja in priložnosti žrtvujem odnose z drugimi ter čas za njih? In še več, se mi zgodi, da žrtvujem na oltarju pohlepnosti zakonitost in poštenost? Rekel sem »oltar«, saj materialne dobrine, denar, bogastvo, lahko postanejo kult, pravo in resnično malikovanje. Zato nas Jezus pred tem opozori s krepkimi besedami. Pravi, da ni mogoče služiti dvema gospodarjema in, bodimo pozorni, ne reče Bogu in hudiču, ali dobremu in zlu, ampak Bogu in bogastvu (prim. Lk 16,13).

Kdo bi pričakoval, da se ne more služiti Bogu in hudiču, ne, Bogu in bogastvu. Posluževati se bogastva, da; služiti bogastvu, ne. To je malikovanje ter žaljenje Boga.

Božje bogat

Če je tako, bi lahko mislili, da si ne sme želeti biti bogat? Seveda se lahko, še več, prav je, si želeti, saj je lepo postati bogat, a bogat po Božje! Bog je od vseh najbolj bogat. Bogat je s sočutjem, z usmiljenjem. Njegovo bogastvo ne osiromaši nikogar. Ne povzroča prepirov in ločitev. Gre za bogastvo, ki rado daje, razdeljuje, podeli. Bratje in sestre, za dobro življenje ne zadostuje nabiranje materialnih dobrin, ker kot pravi Jezus, življenje ni odvisno od tega, kar kdo ima (prim. Lk 12,15). Odvisno pa je od dobrih odnosov z Bogom, z drugimi in tudi s tistimi, ki imajo manj.

Vprašajmo se torej: kako hočem jaz obogateti? Po Božje ali glede na svoje poželenje? In če se vrnemo na tematiko dediščine, kakšno dediščino želim zapustiti? Denar na banki, materialne stvari, ali pa zadovoljne ljudi okoli sebe, dobra dela, ki ne gredo v pozabo ter osebe, ki sem jim pomagal rasti in zoreti?

Marija naj nam pomaga razumeti, katere so resnične dobrine življenja. Tiste, ki ostanejo za vedno.

Vir: VaticanNews

Foto: Christian Bueltemann, Pixabay

/0 KOMENTARJEV/

O hoji: Enakomerno gibanje korakov je podobno rožnemu vencu (VIDEO, PODKAST)

V januarju sta se Benjamin Siter, voditelj Družine in Življenja in naš župljan Aleš Čerin pogovarjala o hoji. Sedaj – med počitnicami – je najboljši čas, da začnete redno hoditi. In potem navado prenesete v deževno jesen. 

Pogovarjala sta se o nečem, kar se zdi samoumevno, pa vendar dolga samotna pot človeka obogati in ga vodi bližje k sočloveku – tistemu, ki ga srečaš na poti in z njim le bežno poklepetaš, še bolj k sopotniku s katerim se v dolgih urah hoje povežeš na globlji ravni – in seveda k Bogu h kateremu se v molitvi obračaš.

Moški pridite na moške pohode v okviru Družine in Življenja: 35 km hoje, molitev, pogovor ob Svetem pismu na moške teme. VEČ in PRIJAVA na septembrski pohod (Bled-Pokljuka-Bled).

Naj bo ta pogovor tudi vabilo, da stopite na samotne poti. Lahko sami, še bolje z ljubljeno osebo.

O hoji, o poteh, o odmiku, o molitvi in o odnosih.

Video

Takole so razporejene teme, če boste želeli kaj preskočiti:

  • 00:00 Uvod
  • 04:50 Peš ne prideš oborožen k hiši
  • 08:24 Kje in kako sem se srečal z dolgimi potmi
  • 15:05 “Prilika o Ormožu” – doživetje s sinom
  • 17:07 Ko stopiš v neznano, si bolj pripravljen prepustiti vodstvo
  • 18:50 Enakomerno gibanje korakov je podobno rožnemu vencu
  • 25:56 Hoja je čas za intimen odnos z Bogom
  • 37:35 Kako sem se spopadal s hojo po bolezni
  • 41:19 Aplikacija, molitev in druge prakse
  • 43:44 Podkasti za na pot – pazi, kaj poslušaš!
  • 46:17 Pogosto grem tudi na krajše poti
  • 50:42 Kako lahko zakonci v letu 2022 stopijo na pot?
  • 53:53 Pot je kot življenje samo, nepredvidljiva
  • 58:57 Odmik za moške v divjini – več info

Podkast

Aplikacija: Za poslušanje s pomočjo telefona priporočam aplikacijo Google Podkasti (naloži aplikacijo).

Članek: Podkasti: Zakaj, kdaj, kako, kaj rabiš, katere jaz poslušam

 

 

Foto: Aleš Čerin (z Odmika za moške v divjini)

/0 KOMENTARJEV/

Oznanila – 18. nedelja med letom ŽEGNANJSKA NEDELJA (31.7.2022)

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

 • SVETE MAŠE ZUNAJ: Svete maše zunaj so ob lepem vremenu ob nedeljah ob 9.15 na travniku v Štepanji vasi in ob nedeljah ob 9.15 Bizoviku pred cerkvijo.

 • MAŠE V POČITNICAH MED TEDNOM od tega petka 1. julija do 31. avgusta bodo v Štepanji vasi samo zvečer ob 19.00. Zjutraj ob 8.00 med tednom ni svete maše.

• URADNE URE V POČITNICAH bodo v ponedeljek, torek, četrtek in petek po večerni maši in večernicah to je ob 19.50.

VABIMO VAS

• ŽEGNANJSKA NEDELJA v Štepanji vasi bo to nedeljo 31. julija pri maši ob 9.15. Sveta maša bo zunaj na travniku. Somaševanje bo vodil br. Marjan Marucelj, ki prihaja iz naše župnije. Po maši bo druženje in pogostitev. Lepo vabljeni.

Ta dan ne bo maše ob 10.30 v Štepanji vasi, maša v Bizoviku bo že ob 8.00. Pecivo za pogostitev po maši lahko prinesete še pred sveto mašo.

• ŽEGNANJSKA NEDELJA v Bizoviku bo v nedeljo, 7. avgusta. Slovesna maša bo ob 9.15. V primeru lepega vremena bo sveta maša zunaj. Mašo v Bizoviku na ta dan bo daroval br. Bernard Jauk, ki letos obhaja biserno mašo. Maše v Štepanji vasi bodo kot ob drugih nedeljah.

• Delovna akcija za ureditev okolice pred žegnanjsko nedeljo bo ta četrtek 4. avgusta ob 17.00 uri pri cerkvi v Bizoviku. Lepo vabljeni. Pecivo za pogostitev prinesite v Klančarjevo domačijo to soboto 6. avgusta od 19.00 do 20.00 ure, ali prihodnjo nedeljo pred sveto mašo.

• POČITNICE ZA MINISTRANTE bodo od 15. do 20. avgusta potekale v kapucinskem samostanu Arco di Trento ob Gardskem jezeru v Italiji.

• ROMANJE NA SVETE VIŠARJE ZA ŽUPNIJSKE SODELAVCE IN VSE OSTALE ŽUPLJANE

V soboto, 20. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7.15 iz Bizovika izpred Gasilskega doma in ob 7.30 iz Štepanje vasi izpred samostana. Povratek okrog 19. ure.

Lepo vabimo, da se prijavite pevci, sodelavci Karitas, mežnarji in vsi, ki čistite obe cerkvi. Župnijski sodelavci se prijavite v skupini, kjer sodelujete ali pa pri br. Mateju.

Župnijskim sodelavcem Bog povrni za vso pomoč v župniji. Ker bo gotovo ostalo še kaj prostih mest, se lahko ostali župljani za to romanje prijavite v župnijski pisarni v času uradnih ur.

Ob prijavi plačate 27 € za vožnjo in gondolo na Svete Višarje. Prispevek za kosilo, ki ga bomo imeli ob povratku nazaj, bomo pobirali na romanju.

• MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: V naši župniji imamo molitev za mir v Ukrajini vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi. Vabljeni, da v ta namen molite doma v vaših družinah. Še vedno vas vabimo, da v cerkvi v košaro darujete živila za pomoč Ukrajini.

• KRIŠTOFOVA NEDELJA je bila prejšnjo nedeljo. Še to nedeljo lahko zadaj v cerkvi v nabiralnik, kjer piše za MIVO oddaste svoj dar za vsak srečno prevožen kilometer. Ta vaš dar bo namenjen za vozila slovenskih misijonarjev. Bog povrni.

Premestitve duhovnikov

Kot je običajno v tem času, objavljamo celoten seznam letošnjih premestitev duhovnikov po slovenskih (nad)škofijah, ki jih je bilo več kot lani, nad 150; zlasti veliko jih je bilo v celjski škofiji (40) in, kot običajno, v ljubljanski nadškofiji (46).

Naš br. Marko Senica prihaja v naše konce: Marko je bil upravitelj Župnije Breznica. Sedaj je bil razrešen te službe ter imenovan za duhovnega pomočnika v Župnijah Lipoglav, Grosuplje in Polica. Bival bo v župnišču na Lipoglavu.

Duhovniki med mašo (slika je simbolična)

Seznam vseh premestitev je dostopen na spletni strani Tednika Družina.

ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. MATERIALNA POMOČ: V posebno košaro v cerkvi, kjer piše pomoč za Ukrajino, lahko darujete hrano, ki ima daljši rok trajanja in ni zaprta v stekleni embalaži.

Sveti oče med mašo za spravo v Kanadi: “Jezus nas vodi od poloma k upanju in ozdravljenju.”

Med darovanjem

Sveti oče se je med homilijo v narodnem svetišču Sv. Ane v bližini Quebeca zaustavil predvsem ob evangeljskem odlomku o emavških učencih. Poudaril je, da je njuna pot, ki bi jo lahko poimenovali »od poloma k upanju«, podoba naše osebne poti in poti Cerkve.

V četrtek, 28. julija, dopoldan po lokalnem času se je papež Frančišek iz Quebeca odpravil v 35 kilometrov oddaljeni kraj Sainte-Anne-de-Beaupré, kjer se nahaja najstarejše romarsko svetišče v Severni Ameriki. V narodnem svetišču, posvečenem sveti Ani, zavetnici Kanade, ki ga vsako leto obišče skoraj milijon romarjev, je vodil sveto mašo za spravo.

Homilija papeža Frančiška pri maši za spravo v Kanadi 

28. 7. 2022

Pot emavških učencev na koncu Lukovega evangelija je podoba naše osebne poti in poti Cerkve. Na poti življenja in življenja vere, ko uresničujemo sanje, načrte, pričakovanja in upanja, ki živijo v naših srcih, naletimo tudi na svoje šibkosti in slabosti, doživljamo poraze in razočaranja ter včasih ostanemo ujetniki občutka neuspeha, ki nas hromi. Evangelij nam oznanja, da prav v tistem trenutku nismo sami: Gospod nam prihaja naproti, nam stoji ob strani, hodi po isti poti kot mi z diskretnostjo nežnega popotnika, ki želi ponovno odpreti naše oči in nam znova razvneti srce. In ko polom dá prostor srečanju z Gospodom, se življenje ponovno rodi v upanje in lahko se spravimo: s seboj, s svojimi brati, z Bogom.

Sledimo poti, ki bi jo lahko poimenovali ‘od poloma k upanju’.

V srcu teh dveh učencev se po Jezusovi smrti naseli predvsem močan občutek poloma. Z navdušenjem sta sledila sanjam. V Jezusa sta položila vsa svoja upanja in želje. Sedaj, po sramotni smrti na križu, obrneta hrbet Jeruzalemu, da bi se vrnila domov, da bi živela tako kot prej. Njuna pot je pot povratka, kakor da bi hotela pozabiti izkušnjo, ki je napolnila njuni srci z grenkobo; Mesija, ki je bil kot zločinec usmrčen na križu. Domov se vračata potrta, bila sta »žalostna« (Lk 24,17): pričakovanja, ki sta jih gojila, so se razblinila; upanje, v katero sta verjela, se je razblinilo; sanje, ki sta jih želela uresničiti, so se spremenile v razočaranje in grenkobo.

To je izkušnja, ki zadeva tudi naše življenje in duhovno pot, vedno kadar smo primorani zmanjšati svoja pričakovanja in se soočiti z dvoumnostjo resničnosti, z nejasnostmi življenja in s svojimi slabostmi. To se nam zgodi vsakič, ko naši ideali naletijo na razočaranja življenja in ko naši nameni zaradi naših slabosti niso upoštevani; ko gojimo dobre načrte, a jih potem ne moremo uresničiti (prim. Rim 7,18); ko v svojih dejavnostih ali odnosih prej ali slej doživimo kakšen poraz, napako, neuspeh ali padec; ko vidimo, da propade nekaj, v kar smo verjeli ali za kar smo se trudili, ko se počutimo potlačeni zaradi svojih grehov in občutkov krivde.

In to se zgodi Adamu in Evi, kakor smo slišali v prvem berilu: njun greh ju ni oddaljil le od Boga, ampak tudi sta se tudi medsebojno oddaljila: edino, kar uspeta, je to, da obtožujeta drug drugega. To vidimo tudi pri emavških učencih, ki zaradi bolečine ob tem, ko sta videla, da je Jezusov projekt propadel, dajeta prostor samo neplodni razpravi. To se lahko zgodi tudi v življenju Cerkve, skupnosti Gospodovih učencev, ki jo predstavljata učenca iz Emavsa. Čeprav je Cerkev skupnost Vstalega, se lahko včasih znajde, da blodi izgubljena in razočarana zaradi pohujšanja zla in nasilja na Kalvariji. Skupnost takrat ne more storiti nič drugega, kot da se oklepa občutka poloma in se sprašuje: kaj se je zgodilo? Zakaj se je zgodilo? Kako se je to lahko zgodilo?

Papež med homilijo

Bratje in sestre, to so vprašanja, ki si jih zastavlja vsak izmed nas; prav tako so pereča vprašanja, ki odmevajo v srcu te romarske Cerkve v Kanadi na naporni poti ozdravljenja in sprave. Tudi mi se spričo pohujšanja zla in Kristusovega telesa, ranjenega v telesu naših domorodnih bratov in sester, pogrezamo v grenkobo in čutimo težo neuspeha. Dovolite mi torej, da se duhovno združim s številnimi romarji, ki tukaj hodijo po »Svetih stopnicah«, ki spominjajo na tiste, po katerih se je Jezus povzpel v Pilatov pretorij; in da vas kot Cerkev spremljam pri teh vprašanjih, ki izhajajo iz srca, polnega bolečine: zakaj se je vse to zgodilo? Kako se je to lahko zgodilo v skupnosti tistih, ki sledijo Jezusu?

Vendar pa moramo biti tukaj pozorni na skušnjavo bega, ki je prisotna v učencih iz evangelija: da bi se vrnila nazaj, pobegnila s kraja, kjer so se zgodili dogodki, jih poskušala odstraniti, poiskati »miren kraj«, kot je Emavs, da bi pozabila. Ob življenjskih polomih ni hujšega kot da pred njimi pobegnemo, da se nam ne bi bilo potrebno soočiti z njimi. To je sovražnikova skušnjava, ki ogroža našo duhovno pot in pot Cerkve: hoče nas prepričati, da je polom dokončen; hoče nas ohromiti v grenkobi in žalosti, nas prepričati, da ni več mogoče ničesar storiti in da zato ni vredno iskati poti za nov začetek.

Evangelij pa nam razodeva, da prav v situacijah razočaranja in bolečine, prav kadar osupli doživljamo nasilje zla in sramoto krivde, ko reka našega življenja presahne v grehu in polomu, ko smo oropani vsega in se nam zdi, da nimamo ničesar več, prav tam nam Gospod pride naproti in hodi z nami. Na poti v Emavs se diskretno približa, da bi spremljal resignirane korake teh žalostnih učencev. In kaj naredi? Ne ponudi splošnih besed spodbude ali lahkotnih tolažb, ampak z razkrivanjem skrivnosti svoje smrti in vstajenja v svetih spisih osvetljuje njuno zgodovino in dogodke, ki sta jih doživela. Tako jima odpre oči za nov pogled na stvari. Tudi mi, ki v tej baziliki obhajamo evharistijo, lahko na novo preberemo številne zgodovinske dogodke. Na tem mestu so bila v preteklosti tri svetišča; in bili so tisti, ki niso bežali pred težavami, še naprej so sanjali kljub lastnim in tujim napakam; niso dopustili, da bi jih premagal uničujoč požar pred stotimi leti in so s pogumom in ustvarjalnostjo zgradili to svetišče. Tisti, ki sodelujejo pri evharistiji na bližnjih Abrahamovih ravninah, lahko zaznajo tudi duha tistih, ki se niso pustili zasužnjiti sovraštvu vojne, uničenju in bolečini, ampak so znali znova načrtovati mesto in državo.

Svetišče Svete Ane

Nazadnje Jezus pred emavškima učencema razlomi kruh, jima ponovno odpre oči in se pokaže kot Bog ljubezni, ki daruje življenje za svoje prijatelje. Na ta način jima pomaga, da se z veseljem ponovno odpravita na pot, da začneta na novo, da preideta od poloma k upanju. Bratje in sestre, Gospod želi enako storiti z vsakim izmed nas in s svojo Cerkvijo. Kako je mogoče ponovno odpreti naše oči, kako lahko naše srce še vedno gori v nas zaradi evangelija? Kaj storiti, ko nas pestijo različne duhovne in materialne preizkušnje, ko iščemo pot k pravičnejši in bolj bratski družbi; ko si želimo opomoči od razočaranj in utrujenosti, ko upamo, da bomo ozdravili rane iz preteklosti ter se spravili z Bogom in drug z drugim?

Obstaja samo ena pot: to je Jezusova pot, pot, ki je Jezus (prim. Jn 14,6).

Verujmo, da Jezus spremlja našo pot, dopustimo, da nas On sreča; dopustimo, da njegova Beseda interpretira zgodovino, ki jo živimo kot posamezniki in kot skupnost, ter nam pokaže pot ozdravljenja in sprave; skupaj v veri lomimo evharistični kruh, da bi ob tej oltarni mizi ponovno odkrili, da smo ljubljeni otroci Očeta, poklicani, da bi bili vsi bratje. Ko Jezus razlomi kruh, potrdi, kar so učenci že prejeli kot pričevanje od žena in česar niso hoteli verjeti: da je vstal! V tej baziliki, kjer se spominjamo Marijine matere in kjer je tudi kripta, posvečena Brezmadežnemu spočetju, moramo poudariti vlogo, ki jo je Bog želel dati ženam v svojem načrtu zveličanja. Sveta Ana, Devica Marija, žene velikonočnega jutra nam kažejo novo pot sprave: materinska nežnost tolikih žena nas lahko spremlja – kot Cerkev – k ponovno plodnim časom, v katerem lahko pustimo za seboj toliko nerodovitnosti in smrti ter v središče ponovno postavimo Jezusa, vstalega Križanega.

Verniki med mašo

V središče vprašanj, naporov, ki jih nosimo v sebi ter pastoralnega življenja ne smemo postaviti sebe in svojega neuspeha, ampak moramo postaviti Njega, Gospoda Jezusa. V središče vsega postavimo njegovo Besedo, ki osvetljuje dogodke in nam vrača oči, da vidimo delujočo navzočnost Božje ljubezni in možnost dobrega tudi v navidezno izgubljenih situacijah; postavimo v središče Kruh evharistije, ki ga Jezus tudi danes lomi za nas, da bi delil svoje življenje z našim, da bi objel naše slabosti, podpiral naše utrujene korake in nam dal ozdravljenje srca. In da bi mogli spravljeni z Bogom, z drugimi in s seboj tudi mi postati sredstvo sprave in miru v družbi, v kateri živimo.

Gospod Jezus, naša pot, naša moč in naša tolažba, nate se obračamo kakor emavška učenca: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre.« (Lk 24,29). Ostani z nami, Gospod, ko upanje zatone in se spusti temna noč razočaranja. Ostani z nami, kajti s teboj, Jezus, se smer poti spremeni in iz slepih ulic nezaupanja se ponovno rodi osuplost veselja. Ostani z nami, Gospod, kajti s teboj se noč žalosti spremeni v sijoče jutro življenja. Preprosto recimo: Ostani z nami, Gospod, kajti če hodiš ob nas, se polom odpre upanju na novo življenje. Amen.

Vir: Vatican News

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (Sveti Ožbolt v Stržišču pod Črno prstjo), Vatican News (papež Frančišek v Kanadi), Johann Jaritz – Lastno delo; licenca CC BY-SA 3.0 (Svete Višarje)

/0 KOMENTARJEV/

ZAKLJUČIL SE JE ORATORIJ 2022

V sredo  29.  junija smo se, tako kot Ignacij, odpravili na ROMANJE. Ogledali smo si ruševine na Rifniku in obiskali kapucine v Celju, kjer smo imeli sveto mašo.

V četrtek smo spoznavali pomen ŠOLANJA in zavzeto nabirali točke na veliki igri – čestitamo 1. skupini za skupno zmago!

V petek je Ignacij skupaj z drugimi duhovniki ustanovil Družbo Jezusovo – Jezuite, katerih vrednota je SLUŽENJE. Jezuiti so se širili po svetu, Ignacij pa je z njimi vzdrževal stik preko pisem, teh je do smrti napisal več kot 7000.

Vsak dan oratorija sta animatorki med skupno katehezo predstavili novo vrednoto in nov del viteške oprave: oklep, meč, škornje, čelado in ščit. Deli viteške oprave nam predstavljajo vrednote, ki smo jih spoznavali.

Oratorij smo zaključili v petek 1. julija s skupno sveto mašo in sladoledom.

Animatorji

[modula id=”8346″]

/0 KOMENTARJEV/

Oratorij 2022

Včeraj smo se prvič srečali z Ignacijem Lojolskim in bili priča njegovi NEUSTRAŠNOSTI ter poškodbi v bitki za Pamplono. Danes pa se je zaradi prestreljene noge dolgočasil v dvorcu svojega brata, zato je začel prebirati knjige o Jezusu in svetnikih. Te so ga nagovorile za RAZLOČEVANJE – opustil je viteško življenje in se odločil za svetniškega.

Z vodnimi igrami smo poustvarili bitko pri Pamploni, ki je bila zelo napeta. Dan smo zaključili v prijetnem pričakovanju jutrišnjega izleta.

Animatorji

[modula id=”8305″]

/0 KOMENTARJEV/

Oznanila Binkošti 4.6.2022

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

SVETE MAŠE ZUNAJ: Svete maše zunaj so ponovno ob lepem vremenu ob nedeljah ob 9.15 na travniku v Štepanji vasi in ob nedeljah ob 9.15 Bizoviku pred cerkvijo.

ODPRAVA OMEJITVENIH UKREPOV PROTI COVID-19 V CERKVAH (31. 5. 2022)

Ministrstvo za kulturo RS je 31. maja 2022 obvestilo Slovensko škofovsko konferenco, da je Vlada RS z 31. majem 2022 odpravila vse omejitve iz področja omejevanja širjenja bolezni COVID-19. S tem so odpravljeni vsi še preostali ukrepi znotraj verskih objektov (razkuževanje rok in razdalja med osebami).

IZ NAŠE ŽUPNIJE

• PRVO SVETO OBHAJILO v Bizoviku je bilo v soboto 4. junija ob 9.00 uri. Prvo sveto obhajilo je prejelo osem prvoobhajancev. Prvo sveto obhajilo v Štepanji vasi je bilo v soboto 4. junija ob 11.15. Prvo sveto obhajilo je prejelo 12 prvoobhajancev. Prvoobhajance priporočamo v vaše molitve. Iskrena hvala vsem, ki ste pomagali pri obeh slovesnosti.

• ZAHVALA: Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali pri pripravi praznovanja 60 letnice naše župnije, ki smo jo obhajali ob koncu maja. Hvala vsem, ki ste uredili cerkev. Hvala pevcem, ministrantom in ostalim bogoslužnim sodelavcem. Iskrena hvala Bizoviškim gasilcem, ki ste postavili oba šotora in poskrbeli za kosilo. Vsem Bog povrni.

• ZAHVALA: Iskreno se zahvaljujemo Urši Šega, ki je na novo oblikovala nova tiskana oznanila, ki jih lahko dobite zadaj v cerkvi.

PRIJAVNICA ZA ORATORIJ – OD 27. 6. DO 1. 7. 2022

Letos se bomo na oratoriju srečali s sv. Ignacijem Lojolskim, neustrašnim vitezom, ki je tudi ustanovil Družbo Jezusovo – Jezuite. Skozi Ignacijevo zgodbo, igre, kateheze, delavnice in molitev bomo spoznali vrednote: neustrašnost, razločevanje, romanje, šolanje in služenje.

Oratorij bo potekal od ponedeljka, 27. 6., do petka, 1. 7. 2022, ko bomo aktivnosti zaključili s skupno sveto mašo.

Program je namenjen otrokom, ki letos zaključujejo 1. – 7. razred osnovne šole.

Prijave so odprte do nedelje, 5. 6. 2022.

Prijavite se na tej povezavi

VABIMO VAS

• MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: V naši župniji imamo molitev za mir v Ukrajini vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi. Vabljeni, da v ta namen molite doma v vaših družinah. Še vedno vas vabimo, da v cerkvi v košaro darujete živila za pomoč Ukrajini.

• SKLEP VEROUČNEGA LETA bo v nedeljo 5. junija. Spričevala bomo delili pri maši ob 9.00 v Bizoviku in pri maši ob 10.30 v Štepanji vasi.

• ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA za skavtsko hišo bo potekalo v soboto 11. junija in nedeljo 12. junija. Kontejner za papir bo stal pred cerkvijo v Štepanji vasi. Že vnaprej hvala za sodelovanje.

• ZAHVALNA MAŠA OB 50 LETNICI VRTCA NAZARET: Ta petek 10. junija 2022 bo ob 16.30 na župnijskem travniku v Štepanji vasi zahvalna sv. maša; daroval jo bo br. Stane Bešter, kapucin, ob somaševanju ostalih duhovnikov. Lepo vabljeni.

• SKLEP SKAVTSKEGA LETA bo v nedeljo 12. junija pri sveti maši v Štepanji vasi. Kot običajno bo ob lepem vremenu sveta maša zunaj na travniku, ob slabem vremenu pa v cerkvi. Letos naši skavti praznujejo 30 let svojega delovanja.

• KAŽARSKA KAVICA: srečanje za starejše bo v sredo, 15. junija, ob 10. uri pri Klančarjevi domačiji v Bizoviku. Lepo vabljeni.

• SLOVESNI IN ZAPOVEDANI PRAZNIK SVETEGA REŠNJEGA TELESA bo v četrtek, 16. junija. Glavna slovesnost s TELOVSKO PROCESIJO bo ob 19.00. V primeru lepega vremena bo ta sveta maša zunaj na travniku. K večerni maši in procesiji vabljeni iz vse župnije in iz vseh skupin. Maši dopoldne sta: v Štepanji vasi ob 8.00, v Bizoviku ob 9.15.

• DEKANIJSKO SREČANJE DRUŽIN bo v nedeljo 19. junija ob 15. uri pri cerkvi v Šentjakobu. 15. maja smo praznovali svetovni dan družine, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 1993 in s tem želela povečati zavedanje družbe o pomenu družine. V Cerkvi pa se v tem času izteka leto družine, ki ga je papež razglasil lani ob prazniku sv. Jožefa. Končalo se bo s svetovnim srečanjem družin v Rimu od 22. do 26. junija. V tem tednu se bo tudi papež v Rimu srečal s predstavniki družin z vsega sveta.

Papež Frančišek je že prej za svetovno srečanje družin izbral geslo: »Družinska ljubezen: poklicanost in pot svetosti«. V tem geslu se skrivata naslova papeževe okrožnice, Radost ljubezni in apostolske spodbude o poklicanosti vseh k svetosti Veselite in radujte se. S tem je jasno nakazal željo, da se družine še enkrat poglobijo v sporočilo teh dveh okrožnic predvsem s tega vidika, kako živeti družinsko ljubezen kot poklicanost in kot pot svetosti v vsakdanjem življenju.

Srečanje družin naše dekanije Ljubljana Moste – Polje bo v nedeljo 19. junija ob 15.00 v župniji Sveti Jakob ob Savi. V cerkvi bo predavanje profesorja dr. Stanka Gerjolja za starše. Za otroke pa bodo naši skavti pripravili program na igrišču. Po dobri uri se bomo skupaj odpravili na Oljsko goro, kjer bomo imeli skupno molitev ter prejeli blagoslov. Srečanje bomo zaključili do 18. ure. Družine in posamezniki lepo povabljeni!

• VEČER Z dramskim igralcem GREGORJEM ČUŠINOM, ki ja ta četrtek odpadel bo, v ponedeljek 20. junija ob 19.30, v cerkvi v Štepanji vasi. Lepo vabljeni.

• ROMANJE ZA ŽUPNIJSKE SODELAVCE NA SVETE VIŠARIJE bo predvidoma v SOBOTO 20. avgusta. Ker bo na avtobusu gotovo še kaj prostih mest, se boste lahko pridružili še ostali. Več informacij bo objavljeno v kratkem. Vsem župnijskim sodelavcem Bog povrni za vso pomoč v župniji.

VRTEC NAZARET PRAZNUJE 50 LET DELOVANJA

V kroniki Marijinih sester beremo, da je 1. septembra 1971 s. Kolumba Pugelj v Štepanji vasi začela z varstvom otrok. Tako je to leto za sestre in za vrtec zelo pomembno leto, saj se spomin-jamo petdesetletnice neprekinjenega dela z otroki, danes poznanega kot Vrtec Nazaret.

Vabimo vas, da z nami praznujete in se veselite prehojene poti tudi tako, da se udeležite dogodkov, ki jih ob tej priložnosti pripravljamo.

• ZAHVALNA MAŠA: V petek 10. junija 2022 bo ob 16.30 na vrtčevskem igrišču zahvalna sv. maša; daroval jo bo br. Stane Bešter, kapucin, ob somaševanju ostalih duhovnikov.

• KONCERT: V sredo, 15. junija 2022 ob 18.00, bo v dvorani Hrušica koncert, na katerem bodo nastopili otroci, ki so obiskovali Vrtec Nazaret.

• RAZSTAVA: Od ponedeljka 13. do nedelja 19. junija 2022 bo v dvorani župnijskega doma, Mekinčeva ulica 3, razstava, ki bo prikazovala prehojeno pot Vrtca Nazaret od začetkov do danes. Otvoritev razstave bo v ponedeljek 13. 6. ob 16.00 uri. Razstava bo odprta od torka 14. junija do petka 17. junija od 15.00 do 16.00.

Prisrčno vabljeni: Marijine sestre in kolektiv Vrtca Nazaret, s. Zdenka Prevolšek, direktorica, s. Petra Anica Mohorko, pedagoška vodja

MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!

ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:

  • Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
  • Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
  • Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.

KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:

  • suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
  • higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice.

PAPEŽ FRANČIŠEK ZA BINKOŠTI: SVETI DUH JE BOŽJA MOČ, KI SPREMINJA SVET

Sveti Duh je Božja moč, ki spreminja svet

»Prvo berilo prihod Svetega Duha na binkošti primerja s šumom silovitega viharja (Apd 2,2). Kaj nam pove ta podoba? Silovit vihar nas spominja na veliko moč, vendar pa le-ta ni sama sebi namen: gre za moč, ki spreminja stvarnost. Veter namreč prinaša spremembo: tople tokove, kadar je mrzlo, hladne, kadar je vroče, dež, kadar je suša … Tudi Sveti Duh, na popolnoma drugi ravni, dela tako: On je Božja moč, ki spreminja svet. Na to nas je spomnila Pesem slednica: Duh je “v hudem trudu mir; tolažba v žalosti”; in zato ga prosimo: “Duši madeže izmij, kar je súho, spet zalij in ozdrávi rane vse!” On vstopa v situacije in jih preoblikuje; spreminja srca in spreminja dogodke.

Sveti Duh spreminja srca

Spreminja srca. Jezus je rekel svojim apostolom: “Prejeli boste moč Svetega Duha … in boste moje priče”. (Apd 1,8) In prav tako se je zgodilo: tiste učence, ki so bili prej prestrašeni in so se skrivali za zaprtimi vrati tudi po Učiteljevem vstajenju, Sveti Duh preoblikuje. Kakor pravi Jezus v današnjem evangeliju, “so pričevali zanj” (prim. Jn 15,27). Če so bili prej neodločni, postanejo pogumni in gredo iz Jeruzalema na skrajne konce sveta. Ko je bil Jezus med njimi, so bili prestrašeni, zdaj so brez Njega neustrašni, saj je Duh spremenil njihova srca.

Duh ohranja srce mlado

Duh odpravlja ovire v srcih, ki so zapečatena s strahom. Premaga upiranja. Tistemu, ki se zadovolji s povprečnostjo, predoča dar zanosa. Razširja zaprta srca. Spodbuja k služenju tistega, ki se prepušča lagodnosti. Tistega, ki misli, da je dosegel svoj cilj, spodbuja k hoji. Tistemu, ki je okužen z mlačnostjo, pomaga sanjati. To je sprememba srca. Mnogi obljubljajo obdobja sprememb, nove začetke, izjemne prenove, vendar pa nas izkušnja uči, da noben zemeljski poskus spreminjanja stvari ne more popolnoma zadovoljiti človeškega srca. Sprememba Duha je drugačna: ne preobrazi življenja okoli nas, ampak spreminja naše srce; ne osvobaja nas naših težav nenadoma, ampak nas osvobaja znotraj, da se moremo z njimi soočiti; ne da nam vsega takoj, ampak nam pomaga, da hodimo polni zaupanja, ne da bi se kadarkoli naveličali življenja. Duh ohranja srce mlado. Mladost kljub vsem prizadevanjem, da bi jo podaljšali, prej ali slej mine; Duh pa je tisti, ki preprečuje edino nezdravo staranje, tisto notranje. In kako to stori? Tako, da prenavlja srce, ga spreminja iz grešnega v tistega, ki mu je bilo odpuščeno. To je velika sprememba: iz krivcev nas naredi za pravične in tako se vse spremeni, saj iz sužnjev greha postanemo svobodni; iz sužnjev sinovi, iz škartiranih dragoceni, iz razočarancev polni upanja. Tako Sveti Duh stori, da se ponovno rodi veselje, tako stori, da v srcu cveti mir.

Duh je tisti, ki oživlja

Danes se torej naučimo, kaj storiti, ko potrebujemo resnično spremembo. Kdo izmed nas je ne potrebuje? Posebej takrat, ko smo na tleh, ko se trudimo pod težo življenja, ko nas naše slabosti pritiskajo k tlom, ko je težko iti naprej in se zdi nemogoče ljubiti. Takrat bi potrebovali močno “krepčilo”: to je On, Božja moč. On je tisti, ki, kakor izpovedujemo v veroizpovedi, “oživlja”. Kako dobro bi nam delo, če bi vsak dan vzeli to življenjsko krepčilo! Če bi vsak dan, ko se zbudimo, rekli: “Pridi, Sveti Duh, pridi v moje srce, pridi v moj dan.”

Duh spreminja dogodke

Duh, po srcih, spreminja dogodke. Kakor veter verje kjerkoli, tako On dosega tudi najbolj nepredvidene situacije. V Apostolskih delih, kjer je Duh protagonist, smo priče nenehni dinamičnosti, ki je polna presenečenj. Ko apostoli ne pričakujejo, jih Sveti Duh pošlje k poganom. Odpira nove poti, kakor v prizoru, ki opisuje diakona Filipa. Duh ga je spodbudil, da je šel k zapuščeni cesti, ki pelje iz Jeruzalema v Gazo – kako žalostno zveni danes to ime! Naj Duh spremeni srca in dogodke ter prinese mir v Sveto deželo. – Na tisti cesti Filip pridiga etiopskemu dvorjanu in ga krsti; zatem ga Duh vodi v Azoto, nato v Cezarejo: vedno v nove situacije, da bi širil novost Boga. Potem je Pavel, ki “zavezan Duhu” (Apd 20,22) potuje do skrajnih meja, prinaša evangelij ljudstvom, ki jih ni nikoli videl. Kadar je Duh, se vedno nekaj dogaja, kadar veje On, ni nikoli brezvetrja.

Cerkev je vedno mlada Nevesta, v katero je Gospod na smrt zaljubljen

Ko gre življenje naših skupnosti skozi obdobja “mlahavosti”, kjer se ima raje domače zatišje kakor novost Boga, gre za slabo znamenje. Pomeni, da se išče zatočišče pred vetrom Duha. Kadar se živi za samoohranitev in se ne gre k tistim, ki so daleč, to ni lepo znamenje. Duh veje, vendar pa mi spuščamo jadra. In vendar smo ga tolikokrat videli delati čudovite stvari. Pogosto je Duh prav v najtemnejših obdobjih zbudil najsvetlejšo svetost! On je duša Cerkve, vedno znova jo oživlja z upanjem, napolnjuje z veseljem, oplaja z novostjo, ji podarja poganjke življenja. Tako kot takrat, ko se v družini rodi otrok: zameša urnike, prikrajša za spanec, vendar pa prinaša veselje, ki prenavlja življenje, ga priganja naprej, da se razširi v ljubezni. Duh v Cerkev prinaša t.i. “okus otroštva”. Preko njegovega delovanja se neprenehoma dogajajo prerorenja. Poživlja začetno ljubezen. Duh spominja Cerkev, da je kljub stoletjem svoje zgodovine vedno dvajsetletnica, mlada Nevesta, v katero je Gospod na smrt zaljubljen. Ne naveličajmo se torej vabiti Svetega Duha v naša okolja, ga klicati preden začnemo s svojimi dejavnostmi: “Pridi, Sveti Duh!”

Sila Duha je hkrati centripetalna in centrifugalna

On bo prinesel svojo moč spremembe, edinstveno silo, ki je tako rekoč istočasno centripetalna in centrifugalna. Je centripetalna, oziroma vleče proti središču, ker deluje v notranjosti srca. Prinaša enost v razdrobljenost, mir v bridkostih, moč v skušnjavah. Na to spominja Pavel v drugem berilu, ko piše, da je sad Duha veselje, mir, zvestoba, samoobvladanje (prim. Gal 5,22). Duh podarja zaupnost z Bogom, notranjo moč, da gremo naprej. Vendar pa je On hkrati tudi centrifugalna sila, oziroma potiska navzven. Tisti, ki vodi v središče, je isti, ki pošilja na periferijo, proti vsakršni človeški periferiji. On, ki nam razodeva Boga, nas spodbuja, naj gremo k bratom. Pošilja nas, dela nas za priče in zato vliva – še piše Pavel – ljubezen, dobrotljivost, krotkost. Le v Duhu Tolažniku izrekamo besede življenja in resnično spodbujamo druge. Kdor živi po Duhu, je v tej duhovni napetosti: istočasno je iztegnjen k Bogu ter k svetu.«

Pridi, Sveti Duh, spremeni nas od znotraj in prenovi obličje zemlje

Prosimo ga, da bi bili takšni. Sveti Duh, silovit Božji veter, vej nad nami. Vej v naših srcih in daj nam dihati Očetovo nežnost. Vej nad Cerkvijo in jo priganjaj, naj gre vse do skrajnih meja, da ne bi prinašala ničesar drugega kot Tebe, saj jo nosiš Ti. Vej nad svetom tenkočutno toplino miru in sveže okrepčilo upanja. Pridi, Sveti Duh, spremeni nas od znotraj in prenovi obličje zemlje. Amen.

Vir: Vatikan News

br. Matej Štravs

Foto: Lojze Mušič (fotografije s praznovanja 60-letnice), Aleš Čerin (cerkev Sv. Marka v Spodnjih Danjah)

/0 KOMENTARJEV/

Gabrijel Kavčič: Iskanje Božjega pogleda na konkretno človeško življenje je najkrajši povzetek dela moralnega teologa (INTERVJU)

Duhovnik koprske škofije Gabriel Kavčič je sredi maja na papeški akademiji za moralno teologijo Alphonsianum, uspešno zagovarjal doktorsko nalogo z naslovom »Doktrina intrinsece malum pod lučjo Amoris Laetitia«.

V tedniku Družina so z njim opravili odličen intervju o moralnih vprašanjih današnjega časa. Hvala mladenič za te modrosti. In hvala Družini za tako kakovostne članke.

Celoten intervju si preberite v prejšnji številki tednika Družina (21/2022).

Cerkev zagovarja svetost življenja od spočetja do smrti (nasprotovanje splavu in evtanaziji). Kako lahko katoličani to uveljavljamo v vsakdanjem življenju, ne le na neki teološki ravni?

Katoličani moramo po mojem mnenju vedno in vselej zagovarjati, da naš odnos, naš pogled na spočetje in naravno smrt ni katoliški pogled, v smislu, da tako razmišljamo, ker smo katoličani. Ne, mi imamo takšen pogled na življenje ne zaradi vere, temveč zaradi tega, ker smo razumski ljudje.

Razum in znanost nam govorita, da je embrio oziroma »skupek celic« (pa še mnoga druga poimenovanja obstajajo, samo da ne bi povedali da gre za človeško bitje) človeško življenje s potencialom. Pozor: ni »potencialno človeško življenje«, v smislu, da bo življenje šele postalo, ampak je že človeško življenje, je »človeško življenje s potencialom«.

Če se ob teh dveh besednih zvezah nekoliko zamislimo, ugotovimo, da za odgovor na vprašanje glede zaščite človeškega življenja ne potrebujemo Svetega pisma – Biblija naše stališče seveda potrjuje, ni pa to bistvo –, temveč je treba enostavno zadevo razumsko razmisliti, da vemo, kje smo.

Na področju moralne teologije se pač »dogaja«. Dogaja se življenje, dogaja se svet, dogaja se Slovenija. Ne gre torej toliko za specifična področja, ampak za to, kar se dogaja konkretnemu človeku.

Ko to razmislimo, je naslednji korak vprašanje: mar ima katerokoli človeško bitje pravico dvigniti roko nad drugo človeško bitje? Katoličani pravimo, da ne, ker je to »notranje zlo dejanje«. Že ko dvigneš roko, si na poti v greh.

In na tak razumski način je treba nadaljevati, da stvari postavimo na svoja mesta in jih »odvijemo iz celofana« govora o pravicah, o intimi, o fetusih in podobno. Tak jezik je bil izumljen oziroma prinesen iz medicine v področje človeških odnosov, in sicer zato, da nas tak jezik posredno prepričuje, da gre za tehniko in ženske pravice.

V resnici pa gre za temeljno vprašanje etike in družbe, ker uboj človeškega življenja spada med t. i. moralne absolute, torej nikoli dovoljenja dejanja. Tam se odloča naša človečnost.

Kaj lahko v prihodnje pričakujemo na podlagi trenutno najbolj perečih tematik (splav, evtanazija, LGBTQ skupnosti) v svetu in v Sloveniji? Kako mislite, da se bodo stvari spreminjale tudi z nedavno spremembo na našem političnem parketu?

Da smo z vseh strani deležni poskusov večje liberalizacije odnosa do življenja in sploh strukture človeka, je jasno. Nič drugega ne pričakujem niti od nove zasedbe v našem parlamentu, ki je pač večinsko revolucionarnega kova.

Imajo pa težavo, ker dandanes za delavce običajno bolje poskrbi pomladna politična opcija. Ker torej delavska revolucija ne pride več v poštev, se išče drugo revolucijo, s katero se ljudi »farba« in vodi v »nov družbeni red«, ker da »ta bo pa res najboljši«.

Zato zdaj govorimo o nekih drugih pravicah in o nekih drugih zatiranih skupinah, ampak forma mentis, način mišljenja, pa ostaja enak, revolucionaren.

Naloga moralne teologije je, da iz zakladnice katoliške zgodovine z eno roko jemlje modrosti, z drugo roko pa jih poskuša predati v današnji čas.

V primeru takšnega »revolucionarnega« odnosa do življenja in ideologije LGBTQ sicer prihaja do velikega paradoksa, saj je Katoliška cerkev običajno v tem svetu zadnji branik znanstvenosti in osnovnih podatkov o človeku in človeškem telesu.

Paradoks je v tem, da se prav Cerkvi rado meče pod noge nasprotje med vero in znanostjo, in je zaradi vere v Gospoda Jezusa največkrat obtožena nerazumnosti. Cerkev pa je vendarle izkušena, modra gospa, ki točno ve, da moda časa preide, ostane pa to, kar je res od Gospoda, in trenutne ideologije to vsekakor niso.

Jaz se z upanjem oziram v ZDA, kjer se prav te dni vidi, kako bitka za obrambo človeškega življenja ne poteka več toliko na tleh Senata in Vrhovnega sodišča, ampak so se celotne zvezne države same od sebe obrnile v prid zaščite človeškega življenja, pa čeprav zvezna zakonodaja in sodniške odločitve pravijo drugače.

Iskanje »Božjega pogleda na konkretno človeško življenje« je najkrajši povzetek dela moralnega teologa, kar zahteva hitro odzivanje na vedno nove konkretne situacije naših življenj.

To je nasprotje revolucije: počasno zorenje nekega naroda na boljše, in to daje upanje našemu vztrajanju pri poučevanju in katehezi. V ZDA si na primer škofje že desetletja prizadevajo za izobraževanje o teh temah, in neumorno ponavljajo ene in iste razumske argumente.

V petdesetih letih so se zamenjali vsi škofje, pa še vedno večinsko »gonijo« isto zgodbo, in rezultati so danes vidni v preko dvajsetih zveznih državah. To je lep primer tega, da se da največ – na dolgi rok – storiti mimo vseh sodišč in neredko skvarjenih državnih struktur, če se dela na formaciji človeške vesti in vztraja na razumskih argumentih.

To bo naša rešitev, pa četudi bodo morda na kratek rok uveljavljene pogubne zakonske rešitve

Več: poiščite tiskano izdajo tednika Družina.

Foto: Fotografija tednika Družina

/0 KOMENTARJEV/

OZNANILA 7. VELIKONOČNA NEDELJA (29. 5. 2022)

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

NOVA COVID NAVODILA ZA NAŠO ŽUPNIJO

RAZKUŽEVANJE ROK: Pri vstopu v cerkev si obvezno razkužite roke.

NOŠENJE MASK V CERKVI: Na podlagi spodnjih navodil slovenskih škofov toplo priporočamo, da v obeh cerkvah v naši župniji še nosite maske, ker sta naši cerkvi majhni.

Za ostala področja veljajo spodnja navodila škofov, ki so objavljena tukaj.

SVETE MAŠE ZUNAJ: Ob lepem vremenu imamo svete maše zunaj ob nedeljah ob 9.15 na župnijskem travniku v Štepanji vasi in ob 9.15 na trgu pred cerkvijo v Bizoviku.

DUHOVNA OBNOVA OB 60-LETNICI ŽUPNIJE: ŠTEFANOVIH 60 – Z VESELJEM ZVESTI KRISTUSU

23. maj – 2. junij

Prvega januarja letos je poteklo 60 let od ustanovitve naše župnije. Ob tej priložnosti bomo v naši župniji zadnji teden v maju pripravili duhovno obnovo, ki bo sestavljena iz naslednjih dogodkov:

• PEŠ ROMANJE NA RAKOVNIK
Zaradi slabe vremenske napovedi peš romanja na Rakovnik ne bo. Bo pa to soboto 28. 5. ob 10.30 na Rakovniku sveta maša, h kateri pridite z lastnimi prevozi. Če kdo nima prevoza se lahko obrne brate kapucine. Lepo vabljeni, da se udeležite te svete maše.

• SLOVESNA SVETA MAŠA V NEDELJO 29. MAJA OB 9.15 V ŠTEPANJI VASI. ČE BO VREME PRIMERNO BO SVETA MAŠA NA ŽUPNIJSKEM TRAVNIKU. V PRIMERU SLABEGA VEMENENA BO MAŠA V CERKVI.

Somaševanje bo vodil br. Luka Modic.
Pri maši bodo peli združeni pevci iz vseh zborov v župniji.
Po maši bo druženje in kosilo za vse, ki ga bodo pripravili Bizoviški gasilci. Pred cerkvijo bo postavljen večji šotor, ker bo potekala pogostitev.

Ta dan zato ne bo svete maše ob 10.30 v Štepanji vasi, prav tako Bizoviku ne bo svete maše ob 9.15. Zato vse vabimo, da se ta dan udeležite svete maše ob 9.15 v Štepanji vasi.

Vsi prav lepo povabljeni na kosilu po sveti maši.

• VEČER Z GREGORJEM ČUŠINOM ta  četrtek 2. junija ob 19.30 v cerkvi sv. Štefana v Štepanji vasi ODPADE IN JE PRESTAVLJEN NA PONEDELJEK 20. JUNIJA OB 19.30 (v cerkvi v Štepanji vasi).  Hvala za razumevanje.

IZ NAŠE ŽUPNIJE

• SVETE MAŠE ZUNAJ: Svete maše zunaj so ponovno ob lepem vremenu ob nedeljah ob 9.15 na travniku v Štepanji vasi in ob nedeljah ob 9.15 Bizoviku pred cerkvijo.

• SINODA 2021-2023: Še to nedeljo po maši boste pri izhodu iz cerkve lahko dobili poseben delovni list o sinodi, ki poteka v vesoljni cerkvi. Vabljeni, da se po družinah pogovorite ob tem delovnem listu in pošljete zapisnik s svojimi predlogi do konca maja na pastoralno službo na sledeči naslov sinoda.lj@rkc.si. Vsa gradiva v elektronski obliki najdete tudi na sledečem naslovu, kjer lahko izbirate med 11. različnimi temami.

• NABIRKA ZA OBNOVO SKLADIŠČA NAŠE ŽUPNIJSKE KARITAS je bila prejšnjo nedeljo. Zbralo se je 974,67 €. Bog povrni.

Na naši župnijski karitas razdelimo blizu 30 ton hrane na leto. Naša župnijska karitas je imela skladišče za hrano v leseni garaži na prostoru, kjer je sedaj zgrajena hiša, v kateri bo sedež slovenskih skavtov. To skladišče smo zaradi gradnje hiše morali podreti. Poleg tega lesena garaža ni bila najbolj primerna za skladiščenje (previsoka ali prenizka temperatura) in bi bilo v vsakem primeru potrebno najti drugo rešitev. Sedaj smo se odločili, da bomo hrano skladiščili v eni od sob v pritličju naše hiše Karitas. Da bo prostor zdržal večje količine hrane, bomo pod tem prostorom v kleti naredili ustrezno podporo. Obenem bomo z strani balkona razširili vrata, da bomo v prostor lahko dostavili cele palete hrane.

Pred hišo Karitas bomo razširili pot in naredili širša drsna vrata iz strani Mekinčeve ulice, da bo tovornjak lahko hrano pripeljal do vhoda v skladišče. Ta dela se bodo izvedla v letošnjem poletju. Prav tako bomo poleg hiše Karitas naredili tudi leseno skladišče za potrebe naših skavtov iz stega Ljubljana 4.

PRIJAVNICA ZA ORATORIJ – OD 27. 6. DO 1. 7. 2022

Letos se bomo na oratoriju srečali s sv. Ignacijem Lojolskim, neustrašnim vitezom, ki je tudi ustanovil Družbo Jezusovo – Jezuite. Skozi Ignacijevo zgodbo, igre, kateheze, delavnice in molitev bomo spoznali vrednote: neustrašnost, razločevanje, romanje, šolanje in služenje.

  • Oratorij bo potekal od ponedeljka, 27. 6., do petka, 1. 7. 2022, ko bomo aktivnosti zaključili s skupno sveto mašo.
  • Program je namenjen otrokom, ki letos zaključujejo 1. – 7. razred osnovne šole.
  • Prijave so odprte do nedelje, 5. 6. 2022.

Prijavite se na tej povezavi

VABIMO VAS

• MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: V naši župniji imamo molitev za mir v Ukrajini vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi. Vabljeni, da v ta namen molite doma v vaših družinah. Še vedno vas vabimo, da v cerkvi v košaro darujete živila za pomoč Ukrajini.

• SKLEP ŠMARNIC bo v torek 31. maja ob pri maši ob 19.00 v Štepanji vasi in v Bizoviku. Otroci bodo po maši dobili nagrado.

• SESTANEK ZA STARŠE VSEH BIRMANCEV bo v torek 31. maja ob 20. 15 uri v 2. nadstropju župnijskega doma (kuhinja).

• CELODNEVNO ČEŠČENJE IN SLAVILNA ADORACIJA NA PRVI PETEK: Na prvi petek 3. junija bo v župnijski cerkvi celodnevno češčenje za mir v Ukrajini in za blagoslov v naših življenjih. Češčenje bo od 8.30 do 19.00. Vabimo tudi posameznike, ki bi čez dan kakšno uro molili pred Najsvetejšim. Javite se br. Mateju.
Češčenje ob živi slavilni glasbi bo ta dan tudi ob 20.00 do 21.00 uri. Nato bo sledila še tiha molitev od 21.00 do 21.30 ure. Vabimo glasbenike, ki bi bili pripravljeni pomagati pri slavilnem večeru. Lepo vabljeni.
• PRVO SVETO OBHAJILO v Bizoviku bo to soboto 4. junija ob 9.00 uri, prvo sveto obhajilo v Štepanji vasi bo to soboto ob 11.15. uri. Vabljeni. Prvoobhajance priporočamo v vaše molitve.

• SKLEP VEROUČNEGA LETA bo v nedeljo 5. junija. Spričevala bomo delili pri maši ob 9.00 v Bizoviku in pri maši ob 10.30 v Štepanji vasi.

• PRVO SVETO OBHAJILO v naši župniji bo to soboto 4. junija dopoldne ob 9.00 v Bizoviku in isti dan ob 11.15 v Štepanji vasi. V Bizoviku bo sveta maša za prvo obhajilo v primeru lepega vremena zunaj, ob slabem vremenu pa v cerkvi. V Štepanji vasi bo prvo sveto obhajilo potekalo v Cerkvi.

• ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA za skavtsko hišo bo potekalo v soboto 11. junija in nedeljo 12. junija. Kontejner za papir bo stal pred cerkvijo v Štepanji vasi. Že vnaprej hvala za sodelovanje.

• SKLEP SKAVTSKEGA LETA bo v nedeljo 12. junija pri sveti maši v Štepanji vasi.

• DEKANIJSKO SREČANJE DRUŽIN bo v nedeljo 19. junija ob 15. uri pri cerkvi v Šentjakobu. 15. maja smo praznovali svetovni dan družine, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 1993 in s tem želela povečati zavedanje družbe o pomenu družine. V Cerkvi pa se v tem času izteka leto družine, ki ga je papež razglasil lani ob prazniku sv. Jožefa. Končalo se bo s svetovnim srečanjem družin v Rimu od 22. do 26. junija. V tem tednu se bo tudi papež v Rimu srečal s predstavniki družin z vsega sveta.

Papež Frančišek je že prej za svetovno srečanje družin izbral geslo: »Družinska ljubezen: poklicanost in pot svetosti«. V tem geslu se skrivata naslova papeževe okrožnice, Radost ljubezni in apostolske spodbude o poklicanosti vseh k svetosti Veselite in radujte se. S tem je jasno nakazal željo, da se družine še enkrat poglobijo v sporočilo teh dveh okrožnic predvsem s tega vidika, kako živeti družinsko ljubezen kot poklicanost in kot pot svetosti v vsakdanjem življenju.

Srečanje družin naše dekanije Ljubljana Moste – Polje bo v nedeljo 19. junija ob 15.00 v župniji Sveti Jakob ob Savi. V cerkvi bo predavanje profesorja dr. Stanka Gerjolja za starše. Za otroke pa bodo naši skavti pripravili program na igrišču. Po dobri uri se bomo skupaj odpravili na Oljsko goro, kjer bomo imeli skupno molitev ter prejeli blagoslov. Srečanje bomo zaključili do 18. ure. Družine in posamezniki lepo povabljeni!

• ORATORIJ v naši župniji bo od 27. junija do 1. julija. Prijavnice z vsemi informacijami dobite na spletni strani naše župnije. Na oratorij se lahko vpišejo otroci od 1. do 7. razreda. Prijavnice z vsemi informacijami bodo zelo v kratkem objavljene na spletni strani.

• SVETA BIRMA je predvidena v soboto, 24. septembra ob 10. uri. Birmovalec bo škof Anton Stres. V primeru lepega vremena bo birma zunaj na župnijskem travniku v Štepanji vasi.

VRTEC NAZARET PRAZNUJE 50 LET DELOVANJA

V kroniki Marijinih sester beremo, da je 1. septembra 1971 s. Kolumba Pugelj v Štepanji vasi začela z varstvom otrok. Tako je to leto za sestre in za vrtec zelo pomembno leto, saj se spomin-jamo petdesetletnice neprekinjenega dela z otroki, danes poznanega kot Vrtec Nazaret.

Vabimo vas, da z nami praznujete in se veselite prehojene poti tudi tako, da se udeležite dogodkov, ki jih ob tej priložnosti pripravljamo.

• ZAHVALNA MAŠA: V petek 10. junija 2022 bo ob 16.30 na vrtčevskem igrišču zahvalna sv. maša; daroval jo bo br. Stane Bešter, kapucin, ob somaševanju ostalih duhovnikov.

• KONCERT: V sredo, 15. junija 2022 ob 18.00, bo v dvorani Hrušica koncert, na katerem bodo nastopili otroci, ki so obiskovali Vrtec Nazaret.

• RAZSTAVA: Od ponedeljka 13. do nedelja 19. junija 2022 bo v dvorani župnijskega doma, Mekinčeva ulica 3, razstava, ki bo prikazovala prehojeno pot Vrtca Nazaret od začetkov do danes. Razstava bo odprta po večernih mašah in v nedeljo 19. junija po vseh mašah.

Prisrčno vabljeni: Marijine sestre in kolektiv Vrtca Nazaret, s. Zdenka Prevolšek, direktorica, s. Petra Anica Mohorko, pedagoška vodja

MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!

ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:

  • Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
  • Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
  • Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.

KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:

  • suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
  • higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice.

PAPEŽ FRANČIŠEK: CERKEV NI CARINA, AMPAK BOŽJE LJUDSTVO, KI GA VODI SVETI DUH

Sveti oče je udeležencem plenarnega zasedanja Papeške komisije za Latinsko Ameriko, ki poteka od 24. do 27. maja, poslal video sporočilo. V njem je med drugim poudaril, da sinodalnost brez občestvenosti lahko postane cerkveni populizem. Prav tako je spomnil, da smo soodgovorni za skupno dobro in svetost Cerkve.

Sveti oče je najprej spregovoril o »občestvenosti« in »soudeležbi«, ki sta ključnega pomena za razumevanje in udejanjanje sklepov III. generalne konference latinskoameriških škofov v Puebli, tako kot je bil koncept »pastoralnega spreobrnjenja« v središču pozornosti IV. generalne konference v Santu Domingu in V. generalne konference v Aparecidi. Papež se je v sporočilu zaustavil predvsem ob sinodalni poti: le-ta po njegovih besedah ni nova, vendar pa potrebuje nov zagon, ki je mogoč s tem, da se prisluhne Svetemu Duhu in se mu da prostor.

Ponovno se naučiti hoditi skupaj, po sledeh koncila

Sveti oče je nadalje dejal, da je sinodalna pot, ki je bila značilna za prvo Cerkev, v latinski Cerkvi izginila, medtem ko so jo vzhodne Cerkve ohranile. Pavel VI. jo je ponovno uvedel ob koncu drugega vatikanskega koncila, ko je ustanovil tajništvo škofovske sinode. Začetek tega procesa, v katerem se nahaja Cerkev, je papež Frančišek primerjal z otrokom, ki dela majhne, plahe in včasih tudi nerodne korake, ko se uči hoditi. Dejal je, da gre za sposobnost, ki jo je treba ponovno pridobiti: ob tem po eni strani odkrivamo svojo majhnost, po drugi strani pa dejstvo, da je ta priložnost ugoden čas (veliki kairós), ki ga je potrebno izkoristiti za polno »osebno in pastoralno spreobrnjenje«. Ta vidik po besedah svetega očeta ostaja eden izmed vodilnih motivov. Pomembno je dajati prostor Svetemu Duhu, ne da bi si domišljali, da vemo vse vnaprej.

Papež alergičen na zaključeno in zaprto miselnost

Papež Frančišek je nato jasno spregovoril o tem, da je »alergičen na miselnost, ki je zaključena in zaprta«. Pri tem je spomnil na začetke teologije osvoboditve, ko je marksistična analiza, na katero sta se tedaj zelo ostro odzvala papež in general jezuitov, doživela ideologizacijo tega, kar je »latinskoameriška telurična pot«. Pojasnil je, da je uporabil pridevnik »teluričen« zato, ker je »latinskoameriška duhovnost povezana z zemljo in je ni mogoče ločiti od nje.« Sveti oče je prepričan, da je Cerkev v Latinski Ameriki in na Karibih »prehodila pot;« pot, ki jo gradi Sveti Duh takrat, ko »naše mišljenje ni zaključeno; kadar je zaključeno, ne deluje.«

Odprtost za Svetega Duha, ki ustvarja harmonijo

Brez te odprtosti Svetemu Duhu »nas dar ne vzgaja, ker ne more vstopiti v srce.« Dar se namreč ne vsiljuje, temveč želi vstopiti z blagostjo. Vendar pa je pomembno, da mu omogočimo, da deluje. Papež je ob tem spomnil, da gre za dar, ki je nepredvidljiv, zastonjski, nezaslužen in nas vedno preseneča. Prav tako se je navezal na binkošti in opozoril, da ne gre za dogodek, ki bi bil omejen na preteklost, saj je Sveti Duh (»Veliki Neznanec«) vedno sodoben. Kadar zaradi »zaprtega poznavanja« ali ambicij mislimo, da vse obvladujemo, »zlahka zapademo v skušnjavo, da bi imeli popoln nadzor, zavzeli prostore, prišli do navidezne pomembnosti tistega, ki želi biti protagonist, kot v televizijski nadaljevanki. Namesto tega pa moramo odpreti procese. Papež prizna, da Sveti Duh sprva povzroči »neke vrste nered«, in predlaga, naj si predstavljamo, kaj se je zgodilo na binkoštno jutro, ko so priče mislile, da so se znašle med opitimi učenci. Zatem pa citira svetega Bazilija, ki je govoril o »harmoniji«.

Sinodalnost ni organizacijska moda

Sveti oče je poudaril tudi evharistično razsežnost, ki je temelj pristne sinodalnosti. Brez nje bi bilo naše sodelovanje »zgolj parlamentarizem«, medtem ko gre za »izraz cerkvenega občestva, ki si prizadeva, da bi se spravilo v gibanje. Vsi krščeni so synodoi, prijatelji, ki spremljajo Gospoda na njegovi poti.« Sinodalnost po papeževih besedah prav tako ni »organizacijska moda ali projekt človeškega ponovnega izumljanja Božjega ljudstva,« ampak »dinamična in zgodovinska razsežnost cerkvenega občestva, ki je utemeljeno na trinitaričnem občestvu in mora ob hkratnem spoštovanju sensus fidei celotnega svetega Božjega ljudstva, apostolske kolegialnosti in enosti s Petrovim naslednikom spodbujati spreobrnjenje in reformo Cerkve na vseh ravneh.«

Cerkev ni carina, ki nadzira

Komisijo za Latinsko Ameriko je papež povabil, naj bo diakonija, ki pomaga različnim dikasterijem, da bodo delovali v sinergiji in bolje razumevali družbeno in cerkveno stvarnost tega področja. Ne sme se je razumeti kot neke vrste »carino, ki nadzira«, ampak mora spodbujati lastno identiteto in bratstvo, ki ju živijo ljudstva Latinske Amerike.

Varujmo se klerikalizma in osebnega protagonizma

Ob koncu video sporočila je sveti oče spomnil, da mora biti protagonist Sveti Duh in ne mi. V okviru reforme rimske kurije pa papež upa, da bo Komisija za Latinsko Ameriko ustvarila »novo dinamiko in odpravila nekatere klerikalne navade«. Dodal je, da je klerikalizem »kvietistična« sprevrženost. Občestvenost brez sinodalnosti lahko po njegovih besedah »zlahka prepusti prostor nezaželeni ustaljenosti in centralizmu. Sinodalnost brez občestvenosti pa lahko postane cerkveni populizem.« Papež še povabi, da bi z večjo intenzivnostjo živeli cerkveno občestvenost v raznolikosti karizem, poklicev in služb ter bi se varovali pred individualističnimi protagonizmi. Spomni na zavzemanje za »spodbujanje procesov, ki bodo Božjemu ljudstvu, ki hodi v zgodovini, omogočili, da bolj in bolje sodeluje pri skupni odgovornosti, ki jo imamo vsi za to, da smo Cerkev. Vsi smo Božje ljudstvo. Vsi smo učenci, poklicani, da se učimo in sledimo Gospodu. Vsi smo soodgovorni za skupno dobro in svetost Cerkve,« je sklenil sveti oče video sporočilo udeležencem plenarnega zasedanja Papeške komisije za Latinsko Ameriko.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Vir: Vatican News

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (cerkev in del samostana v Olimju)

/0 KOMENTARJEV/