Urnik svetih maš je na tej povezavi. Urnik uradnih ur v župnijski pisarni najdete na tej povezavi. Poročilo o obnovi cerkve v Štepanji vasi je na tej povezavi.

IZ ŽUPNIJE IN SLOVENSKE CERKVE

• MOLITEV ZA SVETEGA OČETA: »Sveti oče Frančišek je bolnišnici. Zaradi njegovega zdravstvenega stanja smo zaskrbljeni verniki in ljudje po vsem svetu. Vsa leta svojega pontifikata nas papež Frančišek spodbuja, naj molimo zanj, v teh težkih trenutkih pa še posebej potrebuje našo bližino. Škofje prosimo vernike, da vsi skupaj pomnožimo molitev za papeža, da bi se mu zdravje izboljšalo.« Vaši škofje

• PRIDIGO NADŠKOFA ZORETA NA ŠKOFIJSKEM ROMARNJU V OGLEJ  22. 3. lahko preberete na tej povezavi.
Hvala vsem, ki ste se udeležili romanja iz naše župnije.

• POSTNO POSLANICO SVETEGA OČETA za postni čas: Hodimo skupaj v upanju, lahko preberete na tej povezavi.

JUBILJENO LETO 2025: Več aktualnih informacij o svetem letu lahko najdete na tej povezavi.

VABIMO VAS

• MATERINSKI DAN bomo v naši župniji obhajali to nedeljo, 23. marca, pri maši ob 9.15 v Štepanji vasi in pri maši ob 9.15 v Bizoviku. Otroci bodo mamam razdelili spominek, ki so ga naredili birmanci.
• DRUŽINSKA KATEHEZA: Tretja družinska kateheza v naši župniji bo to nedeljo 23. marca. Gost tokratne kateheze bo br. Luka Modic. Vse informacije in prijavnica so na spletni strani župnije pri oznanilih. Vse družine z osnovnošolskimi otroki lepo vabljene, da se prijavite.
Prijavite se na tej povezavi.

DEKANIJSKI KRIŽEV POT PRI SV. URHU: Danes ob 15.00 lepo povabljeni na dekanijski križev pot na Sv. Urhu. V primeru lepega vremena se dobimo na spodnjem parkirišču pri sv. Urhu. V primeru slabega vremena pa v cerkvi pri sv. Urhu. Lepo vabljeni.

• POSTNA POBOŽNOST: V pripravi na veliko noč bo v Štepanji vasi vsako postno nedeljo ob 18.30. Najprej bo ob 18.30 KRIŽEV POT, po križevem potu ob 19.00 pa MAŠA s POSTNIM GOVOROM. Letos nas bodo obiskali naslednji postni pridigarji:
DATUM KRIŽEV POT OB 18.30 PRIDIGAR OB 19h
1. postna nedelja, 9. 3.

Po maši bo kratek pogovor z g. Anžetom o njegovem delu v bolnici.

člani ŽPS Anže Cunk,
bolniški župnik
2. postna nedelja, 16. 3. biblična skupina Alojzij Gerbenc,
naš dekan župnik iz Dola pri Ljubljani
3. postna nedelja, 23. 3.

Po maši bo imel p. Peter molitev za ozdravljenje in osvoboditev.

člani Karitas p. Peter Vrabec

frančiškan in eksorcist iz Novega mesta

4. postna nedelja, 30. 3. pevci iz vsek zborov p. Maksimilijan File
stiški opat
5. postna nedelja, 5. 4. mladi, skavti Milan Knep

tajnik škofijskega katehetskega urada

Cvetna nedelja, 13. 4. rožni venec po maši pasijon, ki ga pripravljajo naši mladi

• MOLITEV KRIŽEVEGA POTA V POSTU v pripravi na veliko noč v Štepanji vasi vabimo k molitvi križevega pota:
– v Štepanji vasi bo križev pot ob petkih ob 18.30 in ob nedeljah ob 18.30.
– v Bizoviku bo križev pot ob četrtkih ob 17.30 in ob nedeljah ob 9.00.- Veroučenci bodo križev pot molili v pri verouku. Seveda pa dobrodošli tudi pri molitvi križevega pota v cerkvi ob zgornjih terminih.

• TEDEN DRUŽINE: Med praznikom sv. Jožefa (19. marca) in Gospodovim oznanjenjem (25. marca) v Cerkvi v Sloveniji obhajamo teden družine. Vabljeni k obisku svete maše in družinski molitvi za družine.

• PREDAVANJE O ROMANJU V TURČIJI: Br. Matej Štravs bo imel ta četrtek 27. 3. ob 20. uri v dvorani kapucinskega samostana predavanje ob slikah o romanju v Turčiji. Predstavljeni bodo naslednji sveti kraji: Smirna (danes Izmir), Efez, Laodiceja, Pamukale, Filadelfija, Niceja, Carigrad (dan-es Istambul) Večer bomo popestrili tudi s turškim čajem. Lepo vabljeni.

SPOMLADANSKO SREČANJE ZA ŽUPNIJSKE SODELAVCE  v soboto 29. marca od 8.30 do  13.00 v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu. Osrednji nagovor bo imel nadškof Stanislav Zore. Več na tej povezavi.

Pevci, vodi g. Gregor Klančič.
Kateheti, vodijo ga. Marinka Stare, ga. Petra Tomažič in ga. Ida Praček.
Zakristani, vodita g. Gregor Gorenc in g. Igor Blažič.
Izredni delivci obhajila, vodita g. Robert Farič in g. Anže Cunk.
Gospodarski svet, vodi g. Blaž Gregorc.
Bralci, vodijo ga. Alenka H. Felc, s. Mojca Šimenc, g. Franci Bečan in s. Snežna Večko.
Kraslike, vodi g. Marjan Planinšek.
Karitas in Young Caritas, vodita g. Jože Kern in g. Luka Oven/ga. zala Rus.
Urejanje in skrb za cerkveno perilo: vodijo ga. Irena in g. Zoran Kršinar in ga. Martina Turk.
Digitalni mediji: vodita g. Tone Česen, ga. Mirjam Judež in g. Rok Mihevc.

Prijavite se na mail urad.za.laike.lj@rkc.si ali na tej povezavi.

PROSTOVOLJNI PRISPE-VKI ZA DOKONČANJE ŠOLE V BENINU: Dragi župljani, pred enim mesecem je s. Petra Mohorko predstavila Misijon Marijinih sester iz Hrvaške province v Beninu. Ob tem se je pri udeležencih porodila ideja, da bi tudi župljani naše župnije podprli dokončanje gradnje katoliške šole na tem misijonu v Beninu, ki že deluje, vendar ima samo streho in tla. Večina učencev so sirote, mnogi od njih hodijo v šolo samo zato, da enkrat na dan dobijo skromen obrok. Svoj dar boste lahko izročili Marijinim sestram v nedeljo, 30. marca, po svetih mašah pred cerkvijo v Štepanji vasi. Več na spletni strani. Že vnaprej iskrena hvala.

MOLITEV ZA DUHOVNE POKLICE, ki jo pripravljamo Marijine sestre in bratje kapucini, bo v četrtek 3. aprila po večerni maši. Vabljeni.

• PRVI ČETRTEK, PETEK IN SOBOTA so od 3. do 5. aprila. Vabljeni k prejemu zakramentov in molitvi.

• CELODNEVNO ČEŠČENJE IN SLAVILNA ADORACIJA: V petek 4. aprila bo v župnijski cerkvi celodnevno češčenje od jutranje do večerne sv. maše. Zvečer od 20.00 do 21.30 bo slavilna adoracija ob živi slavilni glasbi, ki jo pripravljajo Bena Briški in bratje kapucini. Lepo vabljeni!

• OBISK BOLNIKOV PO DOMOVIH bo v petek 4 aprila. Zelo se priporočamo, da nam v župnijsko pisarno sporočite, če veste za kakšno bolno ali starejšo osebo, ki bi pred veliko nočjo želela obisk duhovnika.

• PRIČEVANJE O ARKTIKI: Timotej Cvirn in Jaka Moškerc, ki sta zadnje leto preživela na misijonu med Inuiti na Arktiki, bosta o tem ob slikah in kratkem filmu pričevala v dvorani našega župnijskega doma v nedeljo 6. aprila ob 20. uri. Lepo vabljeni.

• KAJŽARSKA KAVICA, srečanje za starejše, bo v sredo, 9. aprila ob 10.00 v Klančarjevi domačiji v Bizoviku. Br. Matej Štravs bo ob slikah predstavil romanje v Turčiji. Lepo vabljeni.

• RADIJSKI MISIJON NA RADIU OGNJIŠČE »Gospod, pomnoži nam vero! (Lk 17,5)« bo od 6. aprila do 12. aprila 2025. Glavne nagovore bodo imeli slovenski škofje.

• ROMANJE V ASSISI za mlade in odrasle bo od 27. aprila do 1. maja 2025. Romanje bosta vodila br. Primož Kovač in br. Jože Smukavec v sodelovanju s turistično agencijo Aritours. Na mizici za verski tisk je prospekt o romanju, kjer je natančen opis, kako bo romanje potekalo. Zraven je tudi formular za prijavo. Informacije so tudi na spletni strani župnije. Podroben potek romanja najdete na tej povezavi. Prijavnico za romanje najdete na tej povezavi.

POST JE ČAS MOLITVE, DOBRIH DEL IN SOLIDARNOSTI

Več o postnem času lahko preberete na tej povezavi.

Post nas nagovarja k poglobitvi našega odnosa z Bogom, k odpovedi in sočutju z ljudmi v stiskah. Slovenska Karitas nas v letošnjem postu, enako kot v preteklih letih, vabi na naslednje postne akcije: Več informacij in gradiva najdete na tej spletni strani.

1. POSTNA AKCIJA V NAŠI ŽUPNIJI
Denarne darove za Župnijsko Karitas boste lahko oddali v nabiralnika Karitas v obeh cerkvah. V zadnjem letu so se sredstva naše  župnijske Karitas kar precej zmanjšala, zato smo za vsak dar iskreno hvaležni. Lahko pa boste za potrebne darovali tudi živila. V obeh cerkvah sta v ta namen postavljeni košari. Otroci bodo pri verouku lahko darovali v posebne kuverte, v katere bodo lahko zbirali v korist socialno ogroženim družinam.

2. 40 dni brez alkohola: Sodelujete lahko sami, z družino, kot skupina in v času akcije ne uživate in ne ponujate alkohola. Več informacij na tej povezavi.

3. Postni čas je čas solidarnosti: V postnem času vas z akcijo Ne pozabimo… Na mizici zadaj v obeh cerkvah lahko vzamete položnico, ali pa na tej povezavi.

4. Pomoč za medicinsko odpravo v Keniji: Na našo župnijo se je za pomoč obrnila ekipa mladih zdravnikov, ki se letos poleti za 3 mesece odpravlja na humanitarno medicinsko odpravo na jug Kenije. Kdor jim želi pomagati vse informacije dobi na tej povezavi. Hvala lepa.

5. Poglobimo postni čas: POSTNA MOLITEV

POROČILO IZ NAŠE ŽUPNIJSKE KARITAS ZA LETO 2024

Socialni program: V sklopu tega progama, ki poteka vsako sredo od 16.30 do 18.00. Vsak torek imamo program za brezdomce, ki pri nas dobijo topel obrok, paket hrane za sabo ter obleko. V letu 2024 je pomoč na naši Karitas koristilo 158 brezdomcev. Čez celo leto je bilo 2302 obiskov brezdomcev. V zadnjem času po pomoč prihaja vsak torek več kot 50 brezdomcev.

Vsako sredo imamo program za socialno ogrožene družine. Na nas se je v letu 2024 obrnilo 150 socialno ogroženih prosilcev, ki imajo 372 članov. Ti prosilci so nas obiskali v preteklem letu 573 krat  in je tako prejelo pomoč  1454 oseb. Običajno pride vsaka družina oziroma prosilec po paket pomoči vsakih 8 tednov. Pomagali smo 63 starejšim in invalidom, ter 30 socialno ogroženim posameznikom. Za pomoč pri plačilu položnic so se na nas obrnile družine, starejši in posamezniki, kar je vključevalo 60 oseb, ki so prejele tovrstno pomoč. Pomoč pri nakupu šolskih potrebščin smo nudili 59 otrokom. Trem prosilkam smo pomagali pri plačilu ogrevanja. V okviru akcije Božiček za en dan smo razdelili 99 paketov za otroke in 16 za starejše.

Zbran material in hrana: Zbrali in razdelili smo okrog 9000 kilogramov obleke. Na naši Karitas letno razdelimo okrog 30 ton hrane. Nekaj jo zberemo v cerkvi, nekaj jo ob zbiralnih akcijah zberemo pred Hoferjem, nekaj jo je od evropskega sklada, nekaj pa od nadškofijske Karitas, nekaj pa jo kupimo s sredstvi, ki jih prejmemo od četrtne skupnosti. Naši prostovoljci so v lanskem letu na naši Karitas opravili več kot 7.100 ur prostovoljnega dela. Bog povrni vsem prostovoljcem in vsem, župljanom, ki darujete za našo Karitas.

Fotografije: Osebni arhiv br. Matej Štravsa (naslovna fotografija), br. Matej Štravs (družinska kateheza), romanje v Oglej (Gabrijel Kavčič), Jure Sojč (romanje v Turčijo) 

• BOŽJI GROB: Vse postne nedelje bo v Štepanji vasi odprt božji grob (nahaja se na desni strani pred vhodom v cerkev). Vabljeni da ga obiščete in v njem molite.

POSTNA POBOŽNOST: V pripravi na veliko noč bo v Štepanji vasi vsako postno nedeljo ob 18.30. Najprej bo ob 18.30 KRIŽEV POT, po križevem potu ob 19.00 pa MAŠA s POSTNIM GOVOROM. Letos nas bodo obiskali naslednji postni pridigarji:

DATUM KRIŽEV POT OB 18.30 PRIDIGAR OB 19h
1. postna nedelja, 9. 3.

Po maši bo kratek pogovor z g. Anžetom o njegovem delu v bolnici.

člani ŽPS Anže Cunk,
bolniški župnik
2. postna nedelja, 16. 3. biblična skupina Alojzij Grebenc,
naš dekan župnik iz Dola pri Ljubljani
3. postna nedelja, 23. 3.

Po maši bo imel p. Peter molitev za ozdravljenje in osvoboditev.

člani Karitas p. Peter Vrabec

frančiškan in eksorcist iz Novega mesta

4. postna nedelja, 30. 3. pevci iz vsek zborov p. Maksimilijan File
stiški opat
5. postna nedelja, 5. 4. mladi, skavti Milan Knep

tajnik škofijskega katehetskega urada

Cvetna nedelja, 13. 4. rožni venec po maši pasijon, ki ga pripravljajo naši mladi

• MOLITEV KRIŽEVEGA POTA V POSTU v pripravi na veliko noč v Štepanji vasi vabimo k molitvi križevega pota:
– v Štepanji vasi bo križev pot ob petkih ob 18.30 in ob nedeljah ob 18.30.
– v Bizoviku bo križev pot ob četrtkih ob 17.30 in ob nedeljah ob 9.00.- Veroučenci bodo križev pot molili v pri verouku. Seveda pa dobrodošli tudi pri molitvi križevega pota v cerkvi ob zgornjih terminih.

POST JE ČAS MOLITVE, DOBRIH DEL IN SOLIDARNOSTI

Post nas nagovarja k poglobitvi našega odnosa z Bogom, k odpovedi in sočutju z ljudmi v stiskah. Slovenska Karitas nas v letošnjem postu, enako kot v preteklih letih, vabi na naslednje postne akcije: Več informacij in gradiva najdete na tej spletni strani.

1. POSTNA AKCIJA V NAŠI ŽUPNIJI
Denarne darove za Župnijsko Karitas boste lahko oddali v nabiralnika Karitas v obeh cerkvah. V zadnjem letu so se sredstva naše župnijske Karitas kar precej zmanjšala, zato smo za vsak dar iskreno hvaležni. Lahko pa boste za potrebne darovali tudi živila. V obeh cerkvah sta v ta namen postavljeni košari. Otroci bodo pri verouku lahko darovali v posebne kuverte, v katere bodo lahko zbirali v korist socialno ogroženim družinam.

POSTNA POSTAVA Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 5. marca) in na veliki petek (letos 18. aprila). Ta dva dneva se enkrat do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta starosti.
Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta starosti.
Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb…), post in zdržek odpadeta.

2. 40 dni brez alkohola: Sodelujete lahko sami, z družino, kot skupina in v času akcije ne uživate in ne ponujate alkohola. Več informacij na tej povezavi.

3. Postni čas je čas solidarnosti: V postnem času vas z akcijo Ne pozabimo… Na mizici zadaj v obeh cerkvah lahko vzamete položnico, ali pa na tej povezavi.

4. Pomoč za medicinsko odpravo v Keniji: Na našo župnijo se je za pomoč obrnila ekipa mladih zdravnikov, ki se letos poleti za 3 mesece odpravlja na humanitarno medicinsko odpravo na jug Kenije. Kdor jim želi pomagati vse informacije dobi na tej povezavi. Hvala lepa.

5. Poglobimo postni čas: POSTNA MOLITEV

Naslovna fotografija: Pixabay

V soboto 8. februarja ob 17.00 je bila v kulturnem domu na Hrušici Prešernova proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Iskrena hvala vsem, ki ste sodelovali pri pripravi in izvedbi proslave. Na tem mestu objavljamo govor br. Dominika Papeža. Spodaj pa si lahko ogledate še nekaj foto utrinkov.

NAGOVOR BRATA DOMINIKA PAPEŽA NA PREŠERNOVI PRIREDITVI V HRUŠICI

Spoštovani zbrani, dragi brat draga sestra, dragi romar, draga romarka po tej naši slovenski zemlji, Gospod Jezus Kristus naj ti da svoj mir.
Na današnji dan, ko obeležujemo Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, se spominjamo veličastne dediščine našega največjega pesnika, Franceta Prešerna. Njegove besede so živele skozi stoletja in v njih še danes prepoznavamo univerzalne vrednote ljubezni, svobode, sočutja, pa tudi duhovnosti slovenskega naroda.
Ko premišljujemo o Prešernovem sporočilu, se v njegovih verzih jasno razkriva tudi klic k miru in odpuščanju. Kdo bi mogel pozabiti Prešernovo obljubo: “Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat’ dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan”? Te besede so danes morda še bolj aktualne kot takrat, ko so bile zapisane.


Kot kapucin se vsak dan soočam z vprašanji, kako v naših srcih in družbi sejati mir. Prešeren nam pri tem lahko služi kot navdih. Njegova poezija nas vabi k preseganju razlik med nami,
k prepoznavanju skupnega človeškega dostojanstva in k dejavni ljubezni do bližnjega ter iskanju skupnega dobrega. Mir ni zgolj odsotnost vojne. Mir se začne v naših srcih, med nami. Mir pomeni, da smo pripravljeni odpuščati sebi in drugim, sprejemati različnosti in iskati poti sožitja.
Odpuščanje ni preprosto. Je dejanje poguma in globoke vere. V svoji magistrski tezi sem zapisal, da je odpuščanje vrhunec duhovnosti vsakega človeka. Torej ni človeka, ki ne bi vsaj ob smrtni uri iskal odpuščanja bližnjih, ne glede na njegovo versko pripadnost. Tako kot Prešeren v svojih pesmih izraža globok notranji boj, tudi mi pogosto bijemo bitke sami s seboj, z ranami, ki so nam jih zadali drugi, in s krivicami, ki smo jih morda doživeli.
Toda brez odpuščanja ni pravega miru. Odpuščanje je most, ki nas povezuje z Bogom in z bližnjim, in je pogoj za našo notranjo svobodo.
Naš slovenski narod je skozi zgodovino prestal mnoge težke preizkušnje. A prav v teh preizkušnjah smo se naučili, da naše preživetje ne določa zgolj moč, ampak tudi naša zmožnost, da stopimo skupaj, da odpustimo in da zgradimo nekaj novega, nove mostove do drugega. Prešeren nas uči, da sta ljubezen in človekovo dostojanstvo temelj vsake resnične kulture.
Na današnji praznik naj torej Prešernove besede postanejo ne le del našega spomina, ampak tudi našega delovanja. Naj nam bo Prešernova dediščina navdih, da bomo gradili mostove in ne zidov, da bomo posejali seme miru in odpuščanja ter ga negovali s sočutjem in vztrajnostjo.
Ker smo v svetem letu popotniki in romarji upanja, ki iščemo resnično spravo in odpuščanje med nami, naj sklenem ta svoj govor z mislijo o upanju. Upanju, da bo Prešernov ideal miru in sloge nekoč v polnosti zaživel med nami. Kajti, kot pravi evangelij: “Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovali se bodo Božji otroci.”
Dragi brat, draga sestra, dragi državljan, draga državljanka Republike Slovenije, tudi ti si povabljen, povabljena, da delaš za mir, kjerkoli že si. Zato ker smo si blizu, smo sosedje, nam Prešeren pravi, naj ne bo moj mejak vrag, ampak le pravi sosed, ki odpušča in išče mir in sožitje s sosedom.
Naj vas vse spremljata Božji blagoslov in Prešernov pesniški navdih. Hvala.
Hrušica, 8. 2. 2025

Foto: Lucija Kastelic, Samo Čarman in br. Matej Štravs

 

H Gospodu je odšel kapucin br.  Metod Benedik, pri Slovenski škofovski konferenci postulator postopka mučencev XX. stoletja

INFORMACIJE O NJEGOVEM  POGREBU

V nedeljo 26. januarja bo od 13. ure ležal v cerkvi sv. Cecilije v Celju.
Ob 18. uri bo sveta maša, h kateri vabljeni duhovniki celjske škofije.
V cerkvi bo ostal še do ponedeljka do 10. ure.Pogreb bo v torek 28. januarja v Šmartinu pri Kranju.
Od 10. ure bo ležal v župnijski cerkvi.
Ob 15. uri bo pogrebna sveta maša in nato pogreb.

O ŽIVLEJNJU BR. METODA

Članek, ki ga je ob Metodu objavila spletna stan Družine, lahko preberete na tej povezavi.
 V 82. letu je odšel h Gospodu kapucin br. Metod Benedik. Bil je teolog, zgodovinar, profesor in brat kapucinske skupnosti ter pri Slovenski škofovski konferenci postulator postopkov za beatifikacijo slovenskih mučencev XX. stoletja. Br. Metod je kar nekaj časa deloval tudi v našem kapucinskem samostanu v Ljubljani.

Br. Metod se je rodil 30. julija 1943 v župniji Kranj-Šmartin. V kapucinski red je vstopil leta 1960 v Vipavskem Križu z začetkom noviciata in eno leto kasneje tam naredil prve redovne zaobljube. Večne zaobljube je naredil leta 1965 in bil posvečen v duhovnika leta 1968 v ljubljanski stolnici. Leta 1974 je na papeški univerzi Gregoriana v Rimu doktoriral iz cerkvene zgodovine. Njegova pot se je nato odvila po samostanih v Ljubljani, Škofji Loki in Celju.

V kapucinskih samostanih je bil predstojnik in vzgojitelj študentov teologije. Ves čas se je posvečal znanstvenemu delu na področju cerkvene zgodovine, bil je redni profesor zgodovine Cerkve na Teološki fakulteti v Ljubljani, tudi njen dekan. Napisal je številne razprave in knjige o zgodovini Cerkve ter bil urednik znanstvene revije Acta Ecclesiastica Sloveniae. V zadnjem času je sodeloval pri zbiranju gradiva za slovenske mučence in še druge kandidate za blažene. Slovenska škofovska konferenca ga je imenovala za postulatorja pri beatifikaciji mučencev 20. stoletja. “Naj sedaj skupaj z njimi slavi dobrega Boga,” je še zapisal p. Primož Kovač.

Leta 2023 je prejel Trubarjevo priznaje NUK za prispevke k varovanju, ohranjanju in predstavljanju nacionalne pisne kulturne dediščine, predvsem za ureditev Kapucinske knjižnice v Škofji Loki.

Naj mu bo Gospod bogat plačnik. Naj počiva v miru.

Slovenska kapucinska provinca in agencija Aritours vas vabita na romanje ASSISI po poteh sv. Frančiška

 27. april do 1. maj 2025

duhovno vodstvo: br. Primož Kovač in br. Jožko Smukavec

1. dan: Slovenija Sansepolcro – Assisi

Odhod avtobusa v jutranjih urah iz dogovorjenih krajev. Vožnja v Italijo in naprej mimo Benetk in Bologne proti slikoviti Toskani. Naš prvi postanek naredimo v samostanu EREMO DI MONTECASALE, enega najbolj fascinantnih Frančiškovih krajev, majhen dragulj v zelenju toskanskih Apeninov. Prvotno je bil zgrajen kot grad, skozi katerega je leta 1213 prvič šel sv. Frančišek Asiški, ki ga je prejel kot darilo od kamaldolenskih menihov. Tu so manjši bratje ostali do leta 1268, ko jih je nadomestila majhna skupnost puščavnikov, ki so sledili pravilu sv. Avguština. V začetku 16. stol. so se tam naselili manjši bratje kapucini, ki so leta 1537 prejeli pravilo za puščavniško življenje od papeža Pavla III. (bula Exponi vobis) in tam prebivajo še danes. Na navzočnost sv. Frančiška nas v samostanu spominja kamen, ki ga je uporabljal za svojo posteljo. Dragocene so tudi različne umetnine, kot je razpelo iz 15. stol., večbarvni lesen kip Device z otrokom, … Nagovorila pa nas bo preprostost. Po maši pot nadaljujemo v slikovito mestece ASSISI, ki obdano z mogočnim obzidjem stoji na enem izmed umbrijskih gričev. Večerja in nočitev v hotelu.

2. dan: Assisi – Greccio – Fontecolombo – Poggio Bustone – Assisi

Po zajtrku vožnja v GRECCIO. Votlino v bližini te gorske vasice, si je sv. Frančišek Asiški izbral za kraj kamor je leta 1223 postavil prve žive jaslice, k njim privezal vola in osla, nad njimi pa si je postavil oltar, kjer je imel polnočnico. Njegov namen je bil ponuditi romarjem, željnim obiskati Sveto deželo, varnejšo različico poti, saj so današnjemu Izraelu takrat vladali Turki. Greccio je postal »nov Betlehem«, tradicija pa se je ohranila do danes in se seveda prenesla v kraje širom sveta. Maša. Pot nadaljujemo do svetišča FONTECOLOMBO, ki je ime dobilo po studencu, ki se nahaja globoko v gozdu in ga je sam Frančišek imenoval Fons Columbarum (Studenec golobov). Leta 1223 se je v puščavniški jami Sacro Speco, ki se nahaja pod sedanjim samostanom, 40 dni postil in zbrano molil ter v votlini po Božjem navdihu napisal Vodilo, ki ga je papež Honorij III. potrdil 29. novembra 1223. Zaradi tega dogodka je Fonte Colombo imenovan Frančiškov Sinaj. Tukaj bo tudi čas za kosilo iz popotne torbe – kar si prinesemo s seboj. Pot nadljujemo v kraj POGGIO BUSTONE, kamor je sv. Frančišek prispel s svojimi spremljevalci poleti 1208. Svetnik je prebivalcem kraja naslovil znameniti pozdrav: “Dobro jutro, dobri ljudje!”. V iskanju skritega prostora za meditacijo se je Frančišek zatekel v gore nad mestom, kjer se mu je po legendi prikazal angel, ki je naznanil božje odpuščanje njegovih grehov in napovedal svetlo prihodnost njegovega reda. Proti večeru se vrnemo v Assisi, večerja in nočitev v hotelu. 

3. dan: Assisi

Zajtrk. Dan namenimo ogledu asiških cerkva. Najprej obiščemo cerkev Chiesa Nuova, ki je postavljena na temeljih, kjer je nekoč stala Frančiškova rojstna hiša. V nadaljevanju obiščemo stolnico sv. Rufina, v kateri je shranjen krstni kamen, pri katerem sta bila krščena Frančišek in Klara. V bližini je stala tudi rojstna hiša sv. Klare. Sprehod po ozkih mestnih ulicah mimo glavnega trga, mnogih lepih palač, ostankov Minervinega templja do cerkve Marije Velike, kjer se nahaja grob blaženega Karla Acutisa, zavetnika mladih in računalniških programerjev, prvega t.i. milenijskega svetnika. Maša. Prosto za nakup spominkov, kosilo, kavico, … Popoldne najprej obiščemo baziliko sv. Klare s svetničinim grobom in originalnim križem sv. Damijana. Oglede nadaljujemo izven mestnega obzidja v cerkvi sv. Damijana, kjer je sv. Frančišek slišal Kristusove besede s križa: »Pojdi in popravi mojo hišo, ki se, kot vidiš podira.« Tukaj je bil tudi prvi samostan sv. Klare, ki so ga kasneje preselili v nov samostan znotraj mestnega obzidja. Vrnitev v hotel, večerja in nočitev.

4. dan: Rivotorto – Assisi

Po zajtrku se zapeljemo v tri kilometre oddaljeni RIVOTORTO, kjer je bila bolnišnica za gobavce in tukaj je sv. Frančišek ustanovil prvo naselbino svoje redovne skupnosti. Ko se je sv. Frančišek odločil, da zapusti udobno življenje, je nekaj časa s svojimi učenci preživel v nizki kamniti stavbi, pokriti z vejami. Po letu 1500 so nad preprosto kolibo postavili cerkev, ki naj bi varovala prvo prebivališče Frančiškovih bratov. Ko jo je leta 1854 porušil potres, so na njenih temeljih v gotskem slogu sezidali današnjo cerkev. Nizka kamnita zgradba znotraj te cerkve pa je rekonstrukcija Frančiškove kolibe. Izjemne so notranje poslikave v cerkvi, delo umetnika Cesare Permeia, in predstavljajo ključne trenutke v življenju sv. Frančiška v času bivanja v Rivotortu. Nato bomo obiskali veličastno cerkev Angelske Matere Božje, zgrajeno leta 1569. Pod njeno kupolo se nahaja kapelica PORCIJUNKULA, Frančiškov najljubši prostor, saj je tukaj največ molil in premišljeval. V bližini bazilike je skupaj s sobrati zgradil skromno bivališče, iz katerega se je kasneje razvil prvi frančiškanski samostan. V samostanu hranijo številne predmete iz svetnikovega življenja, v njem se nahaja tudi kapela Frančiškove smrti. Popoldne obiščemo še najimenitnejšo in najlepšo stavbo v mestu – baziliko sv. Frančiška. Dve mogočni gotski cerkvi sta zgrajeni ena nad drugo, z lepimi freskami pa so ju obogatili znameniti umetniki: Giotto, Simeone Martini, Giunto, Pisano in drugi. V kripti pod glavno ladjo se nahaja Frančiškov grob z njegovimi posmrtnimi ostanki, kamor jih je položil brat Elija. V njegovi bližini pa se nahajajo relikvije njegovih prvih bratov. Maša. Vrnitev v hotel, večerja in nočitev.

 5. dan: Assisi – gora La Verna – Slovenija

Po zajtrku vožnja na GORO LA VERNA, kraj miru in tišine, kamor se je večkrat vračal in tu preživel veliko časa v molitvi in postu. Leta 1224 je Frančišek tukaj prejel Kristusove rane. Na nadmorski višini 1128 m, od koder je čudovit razgled po dolini in na Apenine, vidimo trg, obdan z več zgradbami, ki so nastale večinoma v 15. in 16. stol. Obiščemo veliko skalno razpoko, ki je bila Frančiškovo zavetišče; kapelo Angelske Matere Božje iz sredine 13. stol.; baziliko, kjer se nahaja kapela, v kateri hranijo relikvijo sv. Frančiška, ter postanemo pri lesenem križu, glavnem znamenju Frančiškovih molitev. Maša. Še nekaj prostega časa in že smo na poti proti domu. Kosilo iz popotne torbe. Mimo Bologne in Benetk se vrnemo v kraje odhoda v poznih večernih urah.

CENA: 369 EUR (za 45 oseb), 389 EUR (za 40 oseb), 419 EUR (za 35 oseb); sklic: 25161

Cena je izračunana decembra 2024.

V ceno je vključeno: Avtobusni prevoz po programu, cestnine in parkirnine, 4 polpenzioni v hotelu 3*, vstopnina v baziliko in lokalno vodenje po baziliki, duhovno in strokovno vodstvo, organizacija in izvedba romanja, nezgodno zavarovanje in DDV.

Možna doplačila: Enoposteljna soba 100 EUR, zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini: 9,40 EUR (za osebe starejše nad 75 let 14,10 EUR).

Odstopnina: 5% vrednosti potovanja.

Način plačila: 100 EUR ob prijavi, možnost odplačevanja na obroke brez obresti.

Prijavnico dobite na tej povezavi.

Splošni pogoji so sestavni del programa in so objavljeni na spletni strani www.aritours.si.

Dovoljujemo si možnost manjših sprememb programa, vendar ne v škodo njegove vsebine. Pridržujemo si pravico do zvišanja cene, če pride do spremembe v cenah prevozov ali hotelsko – gostinskih storitev ali romanje odpovedati v primeru višje sile ali premajhnega števila prijavljenih.

Naslovna fotografija: Pixabay

V ponedeljek, 13. januarja 2025, se je v Novem mestu na redni seji sestal Stalni svet Slovenske škofovske konference (SŠK).

Stalni svet je ožje delovno telo škofovske konference, ki deluje v okviru zbora škofov SŠK. Obravnavali so tekoča vprašanja in gradivo za prihodnjo sejo SŠK, ki bo v Mariboru, 10. marca 2025.

Škofje so se spomnili na 13. januar 1992, ko je Sveti Sedež med prvimi priznal neodvisnost Republike Slovenije. Odločitev svetega papeža Janeza Pavla II., objavljena na današnji dan pred triintridesetimi leti, je odločilno vplivala tudi na priznanja drugih držav.

Škofje so sprejeli tudi izjavo glede treh zakonodajnih predlogov, ki v teh tednih razburjajo slovensko javnost, predvsem pa vernike in vernice.

ASISTIRAN SAMOMOR

Škofe skrbi ponovni poizkus uvedbe asistiranega samomora v slovensko zakonodajo, o čemer se je Katoliška Cerkev z drugimi krščanskimi cerkvami in ostalimi verskimi skupnostmi (več tukaj) že večkrat jasno opredelila.

Te izjave lahko preberete tukaj, tukaj in tukaj.

Škofje želijo poudariti, da bo takšen zakon ovrgel doslej temeljno civilizacijsko normo, da je treba vsako človeško življenje, ne glede na zdravstveno stanje, brezpogojno spoštovati. Gre za prvi korak k razvrednotenju človeškega življenja in dolgoročnemu samovoljnemu odločanju o tem, kdo ima pravico umreti, pozneje pa tudi, kdo ima pravico živeti. Takšen zakon bi imel za posledico »pasivno prisilo k samomoru«, pri čemer se ranljivi, bolni in ostareli, vedoč, da obstaja izhod, začnejo čutiti prisiljene, da se v svoji bolezni in ranljivosti »umaknejo« v smrt. Rešitev škofje vidijo v pomoči in bližini umirajočim in njihovim svojcem, zato naj država več sredstev nameni celostni paliativni oskrbi.

ZAKON O MEDIJIH

Nadalje škofje opozarjajo na težave, povezane s predlogom Zakona o medijih, ki predvideva nedopusten in avtoritaren nadzor nad svobodo izražanja. T. i. »neprimerne vsebine« in »sovražni govor« bodo kaznovani z denarnimi kaznimi ali odstranjenimi vsebinami. V javnem prostoru vsekakor ne sme biti mesta za sovražni govor. Škofe pa skrbi, da bi lahko bila tako označena tudi legitimna mnenja, ki izvirajo iz verske svobode in prepričanj posameznikov, cenzurirana in sankcionirana s strani inšpektorata. Na udaru bi lahko bili posebej mediji, ki pogosto objavljajo katoliške vsebine.

DAVEK NA NEPRIMINČNINE

Slednjič škofe skrbi tudi predlog novega nepremičninskega davka s 1,45-odstotno davčno stopnjo na posplošeno tržno vrednost stanovanjskih nepremičnin, ki bi močno prizadel slovenske župnije in druge ustanove. Spodbujajo, naj odgovorni dodatno ne obremenjujejo državljanov Republike Slovenije. Verski delavci, verniki in vernice z lastnimi sredstvi in velikimi napori vzdržujejo cerkveno imetje. Dodatni davek na nepremičnine bi pomenil udarec vsem tem naporom in še bolj obremenil svobodo verskega življenja v Sloveniji.

Tiskovni urad SŠK

 

Stalni svet Slovenske škofovske konference

msgr. dr. Andrej Saje, predsednik

msgr. dr. Peter Štumpf, podpredsednik

msgr. dr. Maksimilijan Matjaž, član

Vir: Slovenska Škofovska konferenca

Foto: Jože Plut

Urnik svetih maš je na tej povezavi. Urnik uradnih ur v župnijski pisarni najdete na tej povezavi. Poročilo o obnovi cerkve v Štepanji vasi je na tej povezavi.

IZ ŽUPNIJE IN SLOVENSKE CERKVE

TRIKRALJEVSKO AKCIJO V NAŠI ŽUPNIJI SMO IMELI smo imeli v soboto 4. januarja. Po hišah je hodilo 5. koledniških skupin. Zbrali smo 3.225,88 eur. Pri nabirki na praznik treh kraljev 6. januarja se je za to akcijo zbralo 546,08 eur. V nabiralniku v cerkvi se je ta namen zbralo 233 eur. Skupaj se je zbralo 4.004,96 eur, ki smo jih že oddali na misijonsko pisarno. Bog povrni za vse vaše darove. Iskrena hvala vsem kolednikom.

ZAČETEK SVETEGA JUBILEJNEGA LETA: 24. decembra 2024 se je začelo sveto jubilejno leto.
Papeževo Bulo Upanje ne osramoti, s katero je napovedal sveto leto si lahko preberete na tej povezavi.
Več aktualnih informacij o svetem letu lahko najdete na tej povezavi.
Začetek svetega leta za našo nadškofijo je bil v nedeljo 29. 12. ob 16. uri v Ljubljanski stolnici. Poročilo o tem dogodku je na tej povezavi. Nadškofovo pridigo pri tej maši si lahko preberete na  tej povezavi.

• KAKO IZGLEDAJO JASLICE V NAŠI ŽUPNIJI si lahko ogledate na tej povezavi.

• NOV AMBON V CERKVI V ŠTEPANJI VASI: Kako je v cerkvi v Štepanji vasi nastal nov ambon si lahko ogledate na tej povezavi.

Tukaj objavljamo pričevanje naše bivše župljanke EMINE MULALIĆ.

 VABIMO VAS

• VEROUK: V tem tednu smo ponovno začeli z veroukom. Tisti otroci, ki še niste, prinesite k verouk svoj dar za akcijo otroci za otroke.

• TEDEN MOLITVE ZA EDINOST KRISTJANOV bo od 18. do 25. januarja. Več na tej povezavi.

2. DRUŽINSKA KATEHEZA V NAŠI ŽUPNIJI BO V  NEDELJO 26. 1. PO MAŠI OB 9.15.  Pred vami je prijavnica za 2. družinsko katehezo v Štepanji vasi, ki bo potekala v nedeljo, 26. 1. 2025. Po maši ob 9.15 bo v župnijski dvorani potekalo pričevanje in pogovor po skupinah za starše ter kateheze po starostnih skupinah za otroke. Tema družinskih katehez nosi naslov: Zakaj verujem? Tokratno pričevanje za starše bo imel GREGOR ČUŠIN, ki je mož, oče šestih otrok, igralec, avtor več knjig, predvsem pa pričevalec za Gospoda. Gregor Čušin nas bo nagovoril tudi pri sveti maši ob 9.15. Družinsko katehezo bomo zaključili s skupnim kosilom, ki bo ob 11.45  uri. Vse družine v župniji vabimo da se prijavite do torka 21. januarja. Naslednja družinska kateheza bo v nedeljo 23. marca.
Informacije in prijave so na tej povezavi.
• KAJŽARSKE KAVICE SREČANJA ZA STAREJŠE v januarju je bo.

• DAN ODPRTIH VRAT NA GIMNAZIJI ŽELIMLJE bo to soboto 18.  januarja od 10.00 do 12.45 ure. Več na tej povezavi.

• DAN ODPRTIH VRAT NA ŠKOFIJSKI KLASIČN GIMANZIJI bo v soboto 25. januarja od 9.00 ure dalje. Več na tej povezavi.

• DELAVNICA ZA MAME IN HČERKE: Vabljene na delavnico za matere in odrasle hčerke (18+) z naslovom NAJINA VEZ, ki bo v soboto, 18. januarja 2025 ob 19.00 uri v župnijski dvorani Rakovnik, Rakovniška ulica 6, Ljubljana. Namen delavnice je povezovanje in krepitev odnosa med materjo in hčerko v odrasli dobi, ko se obe srečujeta s podobnimi, a hkrati zelo svojimi izkušnjami odraslega življenja, pri tem pa ne želita pozabiti negovati svojega odnosa. Delavnico vodi Kaja Polak, zakonska in družinska terapevtka. Obvezne prijave na info@tvoj-da.si

NAROČNINA NA VERSKI TISK

Vabimo vas da se naročite na verski tisk.
Verski tisk, ki ga izdaja založba Družina lahko naročite na tej povezavi.
Na revijo Ognjišče se lahko naročite na tej povezavi.

Fotografije: br. Matej Štravs (naslovna fotografija), Aleš Čerin (koledniki), Spletna stran nadškofije Ljubljana (začetek svetega leta v Ljubljanski stolnici)

Sveti Štefan je zavetnik naše župnije in 26. december je za nas slovesni praznik.

• Glavna slovesnost je  bila ob 9.15. Sveto mašo je daroval škof Anton Jamnik.  Pri maši škof Jamnik blagoslovil nov ambon. Tukaj lahko prisluhnete pridigi, ki jo je imel škof pri tej maši.

 Po maši je bil blagoslov konj in avtomobilov. Zelo lepo se zahvaljujemo društvu Štal’ca – šola jahanja pod Golovcem, katere člani so s konji prišli na blagoslov konj.   Več slik o tem dogodku najdete spodaj v članku.

Blagoslov konj in darovanje konjičkov

V naši župniji je navada, da na praznik sv. Štefana blagoslavljamo konje. K nam s svojimi konji pridejo člani konjeniškega društva Sostro. Med obema vojnam se je na ta dan v Štepanji vasi pri blagoslovu konj zbralo zelo veliko število kmetov s s konji. Takrat je bil to kar celodnevni dogodek. Najprej je bila sveta maša nato blagoslov konj. Nato pa je bil še sejem, na katerem so kmetje trgovali med seboj.

Zadaj v cerkvi so na ta dan na razpolago majhni starodavni konjički, ki imajo etnografsko vrednost. Lahko vzamete enega in ga nesete pred oltar in ob tem prosite za blagoslov pri vaših živalih.  Ob tem lahko darujete svoj dar. Bog povrni.

Slika svetega Štefana v Štepanji vasi ima ’tisto nekaj’, kar pritegne pogled

Ob tej priliki objavljamo članek umetnika Lana Seuška, ki ga je pritegnila znamenita slika svetega Štefana slikarja Jurija Šubica.

Nas lahko slika, ki je bila naslikana v čisto drugem času, danes nagovori na nov in za ta čas enkraten način? Velja prepričanje, da nas umetniško delo nagovarja, če poznamo vsebino naslikanega. Pa poglejmo …

Zgodilo se je takole: K nedeljski maši sem šel v Štepanjsko naselje v cerkev svetega Štefana. Po nekaj trenutkih, ko so se mi odrosila očala, sem zagledal sliko slikarja Jurija Šubica.

Na glavni oltarni podobi je upodobljen sveti Štefan, njegovo glavo obdaja svetniški sij, ki je tako žareč, da portret svetega Štefana prav izstopi. Slika ima ’tisto nekaj’, kar pritegne pogled, da se človek zazre in gleda. Seveda za tem stoji spretnost in znanje likovne teorije, barvnega kontrasta med svetlo modrim nebom in temnomodro draperijo ter kot protiutež različni odtenki kožnega inkarnata.

Poleg barvitosti slike – v tem so bili impresionisti, med katere spada Jurij Šubic – mojstri, me je pri njegovi sliki pritegnil prizor, kako je Štefan, postavljen med razjarjeno množico, zazrt v nebo. Moji možgani so prizor s to množico moških, ki imajo v rokah kamenje, takoj povezali s protestniki, ki jih je bilo moč videti ob petkih in so protestirali proti vladnim ukrepom.

V Štefanu sem v tistem trenutku prepoznal zdravnika, morda celo mojega brata, kirurga. Sam pri sebi sem dejal: »Štefan, kako si lahko tako miren, ob dejstvu, da te hočejo ubiti, ob dejstvu, da te prezirajo?«

Kdo je bil sv. Štefan?

Dovolite mi, da na tej točki nekoliko osvetlim, kdo je sveti Štefan. Sveti Štefan je eden prvih diakonov v Cerkvi in eden od prvih mučencev. Diakon je postal, ker je bil cenjen pri mestnih vratih in je užival zaupanje pri ljudeh. Apostoli so nanj položili roke in zanj molili.

Mestna vrata so bila v judovski kulturi nekaj podobnega kot agora v grški, tam so Judje sklepali pomembne kupčije in razpravljali o pomembnih verskih in političnih vprašanjih. Sveti Štefan si je zaradi pričevanja za Jezusa nakopal ogromno nasprotnikov. Na zaslišanju pred velikim zborom so se našle krive priče, ki so pričale proti njemu. Štefan pa je ostal zvest resnici in, ko je vanj priletel prvi kamen, se je zdelo, da bodo z njim vred ubili tudi resnico. Ampak apostolska dela nam izpričajo, da je iz te prelite krvi, zrasla nova množica sledilcev Resnice.

Čisto možno je, da je pri kamenjanju svetega Štefana sodeloval tudi Savel, ki se je nato spreobrnil in postal Pavel.

Podoba, ki pritegne, a je ne razumem

A vrnimo se v leto 2021, v cerkev svetega Štefana v Štepancu. Pred menoj je podoba, ki me pritegne, a je ne razumem. Kako lahko nekdo moli za svoje krvnike in v čem je tu smisel? Odgovor mi ponudi obraz svetega Štefana, ki pravi, da je prav ta razjarjena množica najbolj žejna topline, odpuščanja, željna tega, da bi svobodno zaživela in opustila zgrešene predstave, ki jo zasužnjujejo.

Sveti Štefan mi danes pripoveduje, da je tisti, ki nas najbolj glasno zmerja z ovcami, med vsemi najbolj prestrašena in zavržena ovčka, ki kliče na pomoč. Vendar svetega Štefana še zmeraj ne razumem in ne da mi miru misel na lažnive priče, ki zavajajo. Kaj je z njimi? Čisto potihem slišim glas, da bodo te vedno prisotne, zato pa stojim za Resnico do zadnjega kamna. Resnice se ne da zasuti nikoli.

škof blagoslavlja ambon

arhitekt ambona Matija Marinko

Vir članka o sliki sv. Štefana: Galerija Fortunata Berganta

Foto: Matej Mušič

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je na sveti večer obiskal naš dom starejših občanov, kjer je imel sveto mašo. Po maši pa je obiskal še oskrbovance  po sobah.

Članek o tem na spletni strani družine o tem s lahko preberete na tej povezavi.

Foto: br. Jurij Slamnik in br. Matej Štravs