PASIJON: Na cvetno nedeljo  29. marca po maši ob 19.00 bodo mladi iz naše župnije pripravili pasijon – dramsko uprizoritev Jezusovega trpljenja. Pasijon bo še v ponedeljek 30. marca po sveti maši ob 19.00. Pri pasijonu sodeluje okrog 40 mladih.  Letošnja uprizoritev je priredba pasijona iz leta 1998, ki vsebuje odlomke iz Škofjeloškega pasijona. Kot scena služijo umetniška dela v župnijski cerkvi, zato pasijon poteka na treh odrih. Lepo vabljeni!

UTRINKI IZ PASIJONOV V NAŠI ŽUPNIJI OD LETA 1989 DO DANES

Spominjam se, da me je pred nekaj leti potem, ko smo z mladimi v župniji pripravili pasijon, dan potem poklicala mlajša katehumenka (katehumen = prosilec za krst odraslih, tisti, ki se kot odrasli pripravlja na krst) in se mi je iz srca zahvalila za pasijon z naslednjimi besedami: »Hvala za pasijon, ki ste ga pripravili. Do sedaj me še nobena stvar v življenju ni tako močno nagovorila, kot včerajšnji pasijon.«

Pasijon najbolj nagovori tiste, ki ga »pričujejo« (ne igrajo), seveda pa tudi tiste, ki si ga pridejo ogledat. To sem še posebej videl lansko leto, ko sem imel možnost, da sem lahko opazoval ljudi, ki so si prišli ogledat pasijon. Opazil sem, da so mnogi med pasijonom sklenili roke v molitev in njihove roke so ostale sklenjene do konca pasijona.

Ko sem temeljito prebral župnijsko kroniko in oznanilno knjigo, sem ugotovil, da mladi v naši župniji na cvetno nedeljo popoldan ali zvečer redno vsako leto pripravljajo dramsko uprizoritev Jezusovega trpljenja vse od leta 1990. Kar dolga leta je bila ponovitev pasijona na veliko sredo po večerni maši, zadnjih osem let pa je ponovitev pasijona na veliki torek po večerni maši.

Iz zapisa župnijske kronike lahko ugotovimo, da pasijona ni bilo le leta 2000, ko je bil v župniji misijon. Letos bi tako bil na vrsti že trideseti pasijon.

Kako se je začelo?

Pri postni pobožnosti so v osemdesetih letih na cvetno nedeljo križev pot molili mladi. Iz oznanilne knjige razberem, da je mladinska pevska skupina leta 1989 pripravila križev pot s postnimi pesmimi in premišljevanji.

Leta 1990 pa so mladi prvič uprizorili Jezusov pasijon.

Ker sem v devetdesetih letih bival v kapucinskem samostanu, se z lepimi spomini spominjam pasijonov, ki so jih pripravili mladi. Zadnjih deset let pa sem bil kot kaplan ali župnik aktivno vključen v pripravo pasijonov.

Pasijoni so bili vedno kvalitetno pripravljeni in skoraj vedno tudi spremljani z živo mladinsko glasbo. Mladi so se ob spremstvu bratov kapucinov vedno poslužili kakšnega novega pristopa.

Izjemne možnosti za dobro izvedbo pasijona nudi tudi naša cerkev. Cerkev vedno popolnoma zatemnimo, pred oltar v prezbiterij postavimo oder, na kor damo gledališke luči in mešalno mizo, preko katere predvajamo scensko glasbo.

Že v začetku 90 let so prav za pasijon sešili posebne obleke, ki jih še vedno uporabljamo. Seveda pa, kadar le, moremo še kaj dopolnimo ali si izposodimo. Pri pasijonih sodeluje od 25 do 55 mladih. Še posebej v zadnjih letih se trudimo, da pasijon ni igra ampak »pričevanje Jezusovega trpljenja«, ki je namenjeno poglabljanju vere mladih, ki pasijon pripravijo in udeležencev. Zato tudi pri pasijonu ni nobenih aplavzov nastopajočim.

1990

Leta 1990 je vlogo Jezusa odigral tedanji župnik br. Miha Sekolovnik. Ko sem br. Miha povprašal, kako se spominja tega pasijona, mi je povedal, da je mlade, s katerimi je takrat pripravljal pasijon opozoril, da to ne sem biti šov. In kakor je povedal, so potem vse zelo dobro izpeljali, tako da so bili vsi nagovorjeni.

1992

Za pasijon leta 1992 je v župnijski kroniki za cvetno nedeljo zapisano naslednje: »Po maši ob 16. uri so mladi iz naše župnije pripravili pasijon v obliki drame. Pasijon je lepo uspel, ker so se mladi zelo lepo vživeli v svojo vlogo. Tudi udeležba je bila zelo lepa.«

1995

Od leta 1995 pa do leta 2010 je pasijon večkrat potekal v obliki procesije to pomeni, da se je začel v cerkvi, nato pa so bili različni prizori pred cerkvijo, na župnijskem travniku, pred samostanom in pred župnijskim domom. Vsi, ki so prišli pogledat pasijon, so se za vsak prizor v procesiji pomaknili naprej skupaj z igralci. Vsak obiskovalec je bil tako sredi dogajanja. V tem obdobju je pasijone kar nekaj krat režiral naš župljan in režiser Peter Bergant, ki je velikokrat napisal tudi vsa besedila.

Leta 1995 se je tako pasijon zaključil s križanjem pred župnijskim domom. Pred prizorom križanja so mladi vsem udeležencem razdelili na vrvice privezane velike žeblje, ki so si jih udeleženci obesili okrog vratu.

Po križanju so mladi v procesiji odpeljali Jezusa v znamenit božji grob, ki se nahaja desno od naše cerkve in so ga zaklenili v grob. Vmes so pritrkovalci v zvoniku pritrkovali žalostno melodijo. Spominjam se, da je bilo kar presunljivo.

Vlogo Jezusa je takrat odlično odigral Aleš Primc. Še sedaj se spomnim ene gospe, ki je potem, ko so se ljudje že razšli, prišla do me ne in me vprašala: »Saj vendar ne boste Jezusa pustili kar v grobu?«

1997

Leta 1997 sta pasijon povezovala dva svetopisemska preroka, ki sta napovedovala Jezusovo trpljenje. Med drugim sta pripovedovala spev o trpečem služabniku iz knjige preroka Izaija.

1998

Leta 1998 je pod mentorstvom br. Primoža Kovača okrog 40 mladih uprizorilo Škofjeloški pasijon.

1999

Za pasijon iz leta 1999 v časopisu Družina lahko med drugim preberemo naslednje: »Letošnji scenarij za pasijon je temeljil na Janezovem evangeliju. Nekateri prizori so bili odigrani v prezbiteriju, nekateri pa v kapeli Oljske gore, ki je neprimernejše ozadje za uprizarjanje Jezusovega trpljenja. Vse prizore je povezovala pripovedovalka pri oltarju. Med prizori pa smo vsi v cerkvi peli postne pesmi.«

2000 do 2010

Glavni organizator pasijonov v letih je 2001-2005 je bil takratni kaplan in kasneje župnik br. Milan Kvas, veliko pa mu je pomagal Igor Pigac, ki je v tem obdobju večkrat odigral vlogo Jezusa. Pasijon leta 2001, ki je zelo lepo uspel, je za oddajo Obzorje duha snemala Televizija Slovenija.

Leta 2004 so igralci vse prizore odigrali z mimiko, v ozadju pa se je slišal glas Jezusa, Marije in ostalih oseb, ki so pripovedovali, kako doživljajo ure trpljenja. Besedilo je bilo vzeto od duhovnika Frančiška Jeranta. Za vse, ki so si pasijon ogledali je bilo to lepo in pretresljivo doživetje in priprava na velikonočne praznike.

Leta 2005 je pasijon z glasbo spremljala takratna mladinska glasbena skupina, ki je med pasijonom zapela tudi naslednje pesmi: Nekdo kleči, Križaj ga, le križaj ga, Moji rojaki, Tiho so in Glej v daljavi.

V letih od 2006 do 2010 so pasijone animirali br. Marko Senica, br. Jože Smukavec in br. Jurij Štravs. Br. Jurij Štravs je tudi nekajkrat izjemno dobro odigral Jezusovo vlogo.

2011

Pri pasijonu, ki sem ga režiral leta 2011 je sodelovalo 39 mladih. Takrat smo med prizori brali zgodbe o otrocih, ki trpijo v različnih misijonskih deželah. Zgodbe o teh otrocih so nam poslali slovenskih misijonarji. Ker so nam od nekaterih otrok posredovali tudi slike, smo med branjem zgodb lahko na projekciji videli slike teh otrok.

Tisto leto smo vse prispevke, ki smo jih zbrali ob pasijonu dali misijonski skupini Pota, ki jih je odnesla v misijon v Corumbo v Brazilijo.

2012

Leta 2012 je pasijon, ki je nosil naslov »Žejen sem«, v obliki musicla režiral br. Jaro Knežević.

Jezusa pa je takrat prvič odigral srednješolec Boštjan Čerin. Ta pasijon je z res lepim petjem spremlja glasbena skupina Mladoletje.

2013

Leta 2013 je pri pasijonu sodelovalo okrog 50 mladih, od tega je bilo okrog 15 birmancev, ki od tega leta dalje redno sodelujejo pri pasijonu.

Med prizori je pel SMC bend iz Rakovnika. Od tega leta dalje vsako leto povabimo glasbeno skupino, ki pasijon obogati z glasbo in tudi privabi večje število obiskovalcev.

Med pasijonom je bilo tudi nekaj video koncertnih posnetkov slavilne glasbe od Hillsongov. S tem smo želeli pokazati, kako tudi danes velike množice veselo slavijo Jezusa.

Vlogo Jezusa je zelo dobro odigral Boštjan Čerin, ki se je na to pripravljal z molitvijo in premišljevanjem. Boštjan mi je tudi zelo dobro pomagal pri režiji.

2014

Leta 2014 je pri pasijonu sodelovalo okrog 55 mladih. Med mašo in pasijonom je pel Primož Križaj z glasbeno skupino Odsev.

Igro pa od tega leta dalje redno spremljamo s scensko glasbo, ki jo z računalnika predvajamo preko mešalne mize. Tako je navadno skoraj celoten pasijon spremljan z glasbo. Posebnost tega pasijona je bila, da se je v ozadju odvijala projekcija slik iz Svete dežele. Tako so udeleženci lahko videli, kako danes izgledajo kraji, kjer je Jezus trpel. Pasijon sva režirala skupaj s Petrom Kastelicem.

Vlogo Jezusa je res pričevanjsko odigral Tomaž Rupar, ki danes biva v samostanu Trapistov v Novem dvoru na Češkem. Zelo živo se spominjam, kako sta pozno zvečer dan pred predstavo na cvetno nedeljo po končani vaji v cerkvi ostala le še Tomaž Rupar, ki je je igral Jezusa, in režiser Peter Kastelic, in sta še dolgo vadila Jezusovo umiranje. Spomnim se, da sta želela, da ima Jezus potem, ko umre, spokojen nasmeh na obrazu. In dolgo sta iskala pravo nianso tega nasmeha.

2015

Leta 2015 sta pasijon, pri katerem je sodelovalo nekaj čez 50 mladih, režirala naš kandidat Ambrož Brezovšek in Peter Kastelic. Vlogo Jezusa pa je odigral Matjaž Vidmar. Mašo in pasijon je zelo lepo glasbeno spremljal Skromni band. Za sklep smo vsi sodelujoči skupaj z bandom zapeli pesem Tu pred križem zdaj stojim.

2016

Pasijon leta 2016 je bil izjemno lep, doživet in pričevanjski. Za glasbeno spremljavo med mašo in pasijonom je poskrbela skupina Pusti sled.

Vlogo Jezusa je odigral Boštjan Čerin. Pasijon sta močno zaznamovala tudi Vid Planinc kot veliki duhovnik in Tomaž Rupar kot Pilat. Spominjam se, da so pri tem pasijonu, med tem ko si je Pilat umil roke in z rokami poškropil po ljudeh, trije mladi s kora z aspergilom škropili vodo po vseh ljudeh v cerkvi, kar je imelo poseben učinek na vse udeležence.

Posebnost tega pasijona je bila, da je bilo v pasijonu tudi nekaj senčnih prizorov. V prezbiteriju smo obesili zelo veliko rjuho za katero smo izvajali senčne prizore. Tako smo zadaj postavili Jezusa in dva vojaka, ko je bil Jezus v ječi, vmes pa je bila pesem, kar je ustvarilo občutek, da je bil Jezus dolgo v zaporu.

Ko je Jezus umrl na križu, pa je to zagrinjalo padlo na tla in v tistem trenutku smo v čisto temni cerkvi z eno samo lučko osvetlili odprt tabernakelj z Najsvetejšim. Nato smo se vsi igralci kleče zbrali ob tabernaklju in pasijon zaključili z 20 minutno adoracijo ob glasbeni spremljavi.

2017

Pasijon leta 2017 je bil precej drugačen od ostalih. Glasbeno je pasijon spremljala glasbena skupina Spregovori iz domače župnije.

Besedilo pasijona je napisala srednješolka Amadea Iva Delopst, ki je, preden je začela pisati besedila nekajkrat prebrala evangelije.

Vlogo Jezusa je odlično odigral Matej Mušič, ki je bil tedaj še v devetem razredu osnovne šole. Veliko pasijona je bilo odigranega le z mimiko.

Posebnost tega pasijona pa je bila, da je bil Jezus kot Bog oblečen v belo obleko, vsi ostali igralci, razen Marije, pa kot grešniki v črna oblačila. Po Jezusovi smrti pa je Jezus prišel na oder z prižgano velikonočno svečo, ob njem pa so se v belih oblačilih zbrali vsi ostali nastopajoči. Tako se je tudi simbolično pokazalo, kako nas Jezus s svojim vstajenjem očiščuje in odrešuje.

2018

Leta 2018 je pasijon režirala študentka Anamarija Božeglav. Mašo in pasijon je glasbeno spremljal Grega Strajnar – Odkloplen Grega.

Besedilo za pasijon je napisal 15 letni Matej Mušič, ki je tudi odlično odigral Jezusovo vlogo. Posebnost tega pasijona, ki je bil zelo doživeto odigran, so bile ilustracije Jezusovega trpljenja, ki so se odvijale v ozadju na projekciji, ki jih je narisala 15 letna Klara Farič.

2019

Leta 2019 so mladi, ki jih je spremljal kaplan br. Miro Pavšek, naredili izjemno lep pasijon. Mašo in pasijon je s čudovito glasbo spremljal aktualni Stična band.

Svetopisemsko besedilo za pasijon je bilo vzeto iz sodobnega prevoda Markovega evangelija, ki je namenjen predvsem mladim.

V tem pasijonu so mladi odigrali še prizor, kako Jezus prežene trgovce iz templja in priliko o vinogradu in viničarjih, ki so ubili gospodarjevega sina. S tem so želeli pokazati, kako si je Jezus »nakopal« jezo pri Judih, da so ga potem tožili.

Zelo močno doživetje v tem pasijonu je bila Jezusova molitev v vrtu Getsemani, ker se je takrat izpostavilo Najsvetejše in je bila ta molitev adoracija.

Pasijon je prišel gledat tudi predstavnik Europasijona iz Avstrije. In tega leta je bila tudi naša župnija pridružena evropskemu združenju Europasijon, ki povezuje vse kraje v Evropi, kjer pripravljajo pasijone.

2020

Pasijon iz evangelija po Mateju, ki so ga preko ZOOM-a posneli skupaj z brati kapucini mladi iz naše župnije. Prisluhnite!

2022  in 2023

Mladi iz naše župnije so nam pripravili pasijon. Po njihovi zamisli – hvala Pavel Mušič, režiji – tudi Pavel Mušič in Jerneja Podgorelec ter odlični igri mladih in bogoslovca br. Jožefa Mezga. Hvala.

Pet zelo realističnih slik iz naših življenj:

  • trpljenje mladega para, ki jima otrok umira za rakom,

  • stiska nosečega dekleta, ki jo starša brutalno silita v splav, fant se pa ne javi,

  • mlada zaročenca, kjer je fant odvisen od iger na srečo,

  • mož, ki mu je ravnokar umrla žena, sin pa je zapadel v depresijo in storil samomor, ter poseganje po alkoholu in

  • slovenska “klasika” – prepir “žlahte” za dediščino ob umirajočem, dementnem očetu.

V vsako situacijo pa vstopi Jezus Kristus, ki vzame vse naše grehe nase. Umrli in vstali.

Prepričljivo. Ostali smo brez besed in – tudi letos preko pasijona – vstopili v velikonočno tridnevje.

Pasijon povezuje in poglablja vero

Sam kot duhovnik opažam, kako pasijon povezuje mlade v naši župniji. Najlepše ob vsem pa je, da pasijon vedno znova poglablja našo vero in je čudovit način za oznanjanje evangelija.

Ko pasijon pripravljamo, marsikdaj nastopijo tudi kakšne težave. S pasijonom oznanjamo Boga in njegovo slavo, in sam sem ob tem že večkrat občutil, da sovražniku človekove narave to ni všeč, zato nam kdaj tudi pošlje kakšno preizkušnjo. Toda ne da se opisati, kako lepo je videti, ko Bog spregovori po pasijonu, po mladih, ki ga pripravljajo.

Za konec pa še anekdota: “Spominjam se, kako so že dalj časa nazaj prišli na pasijon, ki je bil v naši cerkvi, tudi člani skupine vera in luč. In ko so vojaki tepli Jezusa, je eno mlado dekle s posebnimi potrebami, ki je danes že pokojna, to tako močno zabolelo, da je vstala iz klopi, šla do vojakov ter jih milo prosila, naj Jezusa ne tepejo več. Ko sem videl kako je prosila vojake, naj ne tepejo Jezusa, mi je postalo jasno, kako zelo rada je imela Jezusa.”

Kako so videli pasijon?

ALEŠ PRIMC (Aleš je v devetdesetih letih aktivno sodeloval pri naših pasijonih)

“V devetdesetih sem trikrat uprizoril Jezusa v Pasijonu. Dvakrat v pravi pasijonski igri, enkrat pa smo postavljali “pasijonske slike”. Mentor za Pasijone v začetku 90-tih je bil p. Primož Kovač, ki sem mu hvaležen, da mi je zaupal to veliko odgovornost. Mislim, da je bilo prvič pred Veliko nočjo leta 1992.

Priprave na pasijon so bile zelo resna stvar. Pogovarjati smo se začeli kmalu po Božiču, sledila je razdelitev vlog, potem govorne vaje, kjer smo trenirali samo besedilo, in v zadnjem mesecu igrane vaje od prizora do prizora. Vloga Jezusa v Pasijonu je zame bolj kot igranje, pomenila poskus vživljanja v Jezusa in njegovo trpljenje. Zanimivo, da Pasijonskega trpljenja skozi “Jezusove oči” med igro nisem dojemal kot mučenja, ampak kot dejanje ljubezni. Poseben je bil odnos ljudi do mene po Pasijonu. Se mi zdi, da so me še nekaj časa gledali nekako drugače.

Preko mojega prvega Pasijona sem prišel h gibanju Vera in Luč. P. Primož mi je rekel, če bi šel po Pasijonu pozdraviti člane štepanjske skupine, ki so imeli tisto Cvetno nedeljo srečanje. Tak kot sem bil: snet s križa, krvav, pretepen… In kaj sem tam doživel? Osebe s posebnimi potrebami so v meni videle pravega Jezusa in se tako obnašale do mene. Sočustvovali so z “mojimi ranami”, me spraševali, če me zelo boli, me objemali, izkazovali kako radi imajo Jezusa… Bolj kot med samim Pasijonom sem doživel Jezusa…. Rabiš kar nekaj časa, da se vrneš v običajen svet.

Leta 2011 me je ponovno doletela čast, da sem igral Jezusa. Tokrat na Kodeljevem. Pobudo je dala in ga tudi režirala navdiha in čudovitih idej polna Alenka Javornik, ki je bila v 80-tih članica legendarne skupine Divji golobi iz Rakovnika. Ta Pasijon je bil vmes med igro in musikalom, podobno kot so štepanjski. V njem sva drugič moči združila z mojo drago ženo Aljo v vlogi Marije. Tako je bilo tudi ob mojem tretjem Pasijonu v Štepanji vasi, le da sva bila takrat še fant in punca.

PETER BERGANT (Peter Bergant je naš župljan, ki je med leti 1995 in 2011 večkrat režiral pasijone in napisal besedila za pasijon). Peter je tudi soustvarjalec akcije Slovenija moja dežela za kar je skupaj s sodelavci prejel priznanje od predsednika republike Slovenije Boruta Pahorja). 

»Sam sem se vedno rad ukvarjal z kreativnimi dejavnostmi, čeprav sem po poklicu univ. dipl. psiholog. Če je pa ob tem še duhovna stran, ki jo ponujajo svetopisemski zgodbe, pa še toliko bolje. To je delček mene, ki me spremlja vse življenje. Vera je zrasla ob mami, očetu, sestrah, bratih. Vedno pravim: cula zavezana v otroštvu, ki človeka vse življenje usmerja po pravi poti.

Pasijonske igre sem skupaj z drugimi pripravljal kar nekaj let. Dobili smo različne predloge za besedilo in izbrali med njimi tistega, ki se nam je zdel primeren. Mimogrede, obstaja vrsta različnih variant zadnjih dni Jezusovega življenja. Najprej smo, navadno s kaplanom, razmislili o glavnih osebah. Predvsem o izbiri tistega, ki bo zaživel Jezusa. Ne pravim zaigral. Moram povedati, da se v vsem mojem dolgoletnem ukvarjanju z mladimi, le-ti v tistih velikonočnih dneh resnično doživljali na odru Jezusovo trpljenje. Posebej fantje, ki so podoživljali Zveličarja. Še sedaj jih vidim, kako polno so se vživeli v vlogo. Nekaterih prizorov ne bom pozabil nikoli. Moram povedati, da je bila pri enem od fantov, prav Jezusova vloga, zadnji klic v duhovniški poklic.

Če so bile vaje prej še tako razigrane in včasih naporne, saj je skupino dvajsetih ali več mladih težko pripraviti k resnosti in omejiti njihovo razganjajočo energijo.

Ampak vedno, res vedno, so na koncu pripravili pasijon, ki se je dotaknil ljudi in tudi njih samih.

In kaj je več vredno kot to, da so dali ljudem v tistih dneh velikonočnih praznikov, nekaj, kar jim je še poglobilo videnje Jezusovega trpljenja. In njim samim drugačno doživljanje Njegovega trpljenja, ki jim je najbrž ostal za vedno.

Vredno je bilo. Za vse.«

 MATEJ MUŠIČ (Matej Mušič je v zadnjih letih imel v pasijonu vlogo Jezusa)

Ko je govora o igranju v pasijonu, in ko ljudje sprašujejo, kako je ko igraš Jezusa… Kar lahko rečem je, vsekakor ni lahko, je pa neka posebna milost. Kot nosilec te vloge sem se poskušal čimbolj vživeti v to kar je Jezus doživljal takrat. Vsekakor me je igranje v pasijonu zelo zbližalo z dojemanjem velikonočnih dogodkov. Je milost, ki ti jo da Jezus, da se mu lahko približaš na čisto človeški način, da vsaj malo doživiš trpljenje, s katerim nas je odrešil.

Fotografije: naslovna fotografija br. Matej Štravs, ostale slike: Aleš Čerin

Urnik svetih maš je na tej povezavi. Urnik uradnih ur v župnijski pisarni najdete na tej povezavi. Poročilo o obnovi cerkve v Štepanji vasi je na tej povezavi.

IZ ŽUPNIJE IN SLOVENSKE CEKRVE

• LETOS POTEKA JUBULJENO LETO OB 800 LETNICI SV.  FRANČIŠKA ASIŠKEGA:  Ob tej priliki je papež razglasil posebno jubilejno leto, v katerem je možno tudi v naši župnijski cerkvi prejeti odpustke.  Več o tem na tej povezavi.

• 21. RADIJSKI MISIJON JE POTEKAL OD 21. DO 28. MARCA: Avdio in video posnetke misijona najdete na tej povezavi.

• ZAVALA: Za zdravljenje otroka Jaka Škofa iz Ribnice ste v naši župniji v nabiralniku v cerkvi zanj darovali 1.102,13 eur, ki smo jih že nakazali v sklad za njegovo zdravljenje. Če še kdo želi pomagati več informacij najde na  tej povezavi.

NOV ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET: Nov župnijski pastoralni svet je se je že sestal. Člani župnijskega pastoralnega sveta so: Anžur Zlata, Breskvar Mojca, Čarman Urban, Černivec Petra, Eber Marinka, Farič Robi, Grad Martin, Grad Mirjam, Grum Marta, Grum Matej, Kocjančič Marjan, Lampič Patricija, Marinko Luka, Mušič Lojze, Pirc Janko, Pogorelec Janez, Prevolšek, s. Zdenka, Šuškovič Mateja, Tikvič Jasna, Unetič Mateja, Veljić Irma, Volčini Ratajc Katarina. Iskrena hvala vsem, ki ste sprejeli to lepo poslanstvo. Bog vam povrni za vaše služenje.

VELIKI TEDEN IN VELIKA NOČ IN  2026

K obredom velikonočnega tridnevja vabljeni vsi veroučenci in starši, še posebej prvoobhajanci in birmanci in seveda tudi vsi ostali župljani.

•  VELIKI ČETRTEK, 2. april: To je najprej dan, ko se vsi duhovniki zberemo okrog svojih škofov in obhajamo KRIZMENO MAŠO. Med mašo pa škofje blagoslovijo in posvetijo sveta olja, s katerimi delimo svete zakramente vse leto: bolniško in krstno olje ter sveto krizmo. V ljubljanski stolnici je krizmena maša ob 9.00, h kateri ste vabljeni tudi verniki. Ta dan se spominjamo Jezusove zadnje večerje, pri kateri je Jezus postavil sveto mašo in duhovništvo in novo zapoved ljubezni:

Ob 19.00 v župnijski cerkvi obhajamo spomin Jezusove ZADNJE VEČERJE. Pri njej sodeluje 12 oseb iz župnije, ki predstavljajo apostole, duhovnik pa jim po Jezusovem zgledu umije noge. S tem nas pouči, da je umivanje nog vsako velikodušno služenje bližnjemu v ljubezni. Pri tem bogoslužju še posebej sodelujejo prvoobhajanci. Nabirka je namenjena za Župnijsko Karitas. Po spominu »zadnje večerje« je molitvena ura do 21.00, nato tiho čaščenje »Jezusa na Oljski gori in v ječi« do 22.00.

•  VELIKI PETEK, 3 april: To je dan spomina na Jezusovo obsodbo, trpljenje in smrt. Ob 8.00 molimo v župnijski cerkvi križev pot. Ob 19.00 pa se zberemo k obhajanju Spomina na Jezusovo odrešenjsko trpljenje in smrt na križu. V tem obredju se povežemo z Jezusom, ki je trpel in umrl za nas in za vse ljudi. Nabirka pri obredu velikega petka je namenjena za svete kraje v Sveti deželi. Po obredu počastimo Jezusa v božjem grobu, skupaj do 21.00, nato tiho osebno do 22.00.

•  DEVETDNEVNICA BOŽJEGA USMILJENJA: Na veliki petek pred obredi bomo začeli z devetdnevnico božjega usmiljenja, ki bo nato vsak dan pred večerno sveto mašo do bele nedelje, 12. aprila.

•  VELIKA SOBOTA, 4. april: to je dan, ko prihajamo v župnijsko cerkev častit in molit Jezusa v Božjem grobu. Od 10.00 do 17.00 bo izpostavljeno Najsvetejše, hkrati pa prinašamo k blagoslovu velikonočna jedila, s katerimi obhajamo velikonočni praznik doma.

•  BLAGOSLOV VELIKONOČNEGA OGNJA, sobota 4. aprila ob 8.00 v Štepanji vasi in v Bizoviku. Nato bodo skavti po Bizoviku in Hrušici delili velikonočni ogenj. Seveda pa ste vabljeni, da ga pridete iskat tudi sami. Naj vas ta ogenj spominja na vstalega Kristusa, ki prihaja med nas.

•  BLAGOSLOV VELIKONOČNIH JEDIL, sobota 4. aprila: Štepanja vas: 10.00, 11.00, 14.00, 15.00 in 16.00. Bizovik: 13.00 in 15.30, Hrušica pri Uretovih: 14.00.

•  VELIKA NOČ: VELIKONOČNA VIGILIJA, sobota, 4. aprila ob 19.00:  z njo začenjamo obhajati Jezusovo vstajenje. Zberemo se pred župnijsko cerkvijo ob velikonočnem ognju. Pri tej maši bodo krsti in birme odraslih. Po maši bo v dvorani župnijskega doma druženje z novokrščenci, na katerega vabimo tudi ostale župljane. Kdor želi lahko ta dan od 18.00 do 18.30 v dvorano župnijskega doma prinese kakšno pecivo za to pogostitev. Vabimo vas, da molite za blagoslov v življenju katehumenov.

•  VELIKONOČNA NEDELJA, 5. april: ta dan slovesno praznujemo Kristusovo vstajenje v cerkvi in doma. Ob 6.30 bo v Štepanji vasi vstajenjska procesija s slovesno vstajenjsko mašo. Maše na veliko noč bodo v Štepanji vasi še ob 9.15, 10.30 in ob 19.00 in v Bizoviku ob 9.15.

•  VELIKONOČNI PONEDELJEK – Emavs, 6. april: Na velikonočni ponedeljek se spominjamo srečanja Vstalega z učencema na poti v Emavs. Svete maše so bo 8.00, 9.15 in ob 19.00, v Bizoviku ob 9.15.

DOGODKI PO VELIKIK NOČI

•  DRUGA VELIKONOČNA – BELA NEDELJA – NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA, 12. april: bela se imenuje, ker so v prvi Cerkvi katehumeni – odrasli novokrščenci do te nedelje nosili bela oblačila. Papež Janez Pavel II. pa je to nedeljo razglasil tudi za nedeljo Božjega usmiljenja.

•  LOŠKI PASIJON: Iz naše župnije se bomo na pasijon odpeljali z avtobusom na belo nedeljo, 12. aprila, popoldne. Avtobus je skoraj poln. Odhod avtobusa iz Bizovika, izpred gasilskega doma, bo ob 13.45, iz Štepanjske vasi pa ob 14.00. Ker bomo po pasijonu odšli še na večerjo, bo povratek okrog 22.00. Za župnijske sodelavce je cena za karto in večerjo 42 eur (22 eur vstopnica, 20 eur večerja). Za ostale pa je cena, ki vključuje še prevoz 57 eur. Prijavnino čim črej poravnajte pri voditeljih skupin ali v župnijski pisarni. Priporočamo, da se toplo oblečete. V primeru, da bo hladnejša vremenska napoved, priporočamo, da s seboj vzamete tudi kakšno deko.

Več o pasijonu na njihovi uradni strani na tej povezavi.

•  BLAGOSLOV LANSKIH NOVOKRŠČENCEV IN VSEH PREDŠO-LSKIH OTROK bo v nedeljo 19. aprila, pri maši ob 10.30. K temu blagoslovu lepo vabimo vse družine z majhnimi otroki. Otroci bodo pri blagoslovu prejeli majhen spominek. Dobrodošli.

•  MESEČNI SHOD K SVETEMU LEOPOLDU MANDIĆU ZA RAKAVE IN DRUGE BOLNIKE na velikonočni ponedeljek 20. aprila ob 19.00 pri maši v Štepanji vasi. Po maši bo molitev za bolnike, blagoslov z relikvijami sv. Leopolda in priložnost za bolniško maziljenje. Lepo vabljeni bolniki, njihovi svojci in prijatelji.

•  SKAVTSKE OBLJUBE: Na nedeljo belo nedeljo 26 aprila bodo tudi skavtske obljube za naše skavte. Sveta maša bo predvidoma ob 11.15 uri. Kraj obljub bo objavljen pozneje.

•  FLORJANOVO NEDELJO BOMO skupaj z gasilci obhajali v Bizoviku v gasilskem domu v nedeljo, 10. maja ob 9.15. Lepo vabljeni!

•  PRVO SVETO OBHAJILO v naši župniji bo letos za vse veroučence 3. razreda v nedeljo, 24. maja ob v Bizoviku. Vabimo vas, da molimo za prvoobhajance, prvoobhajanke, njihove starše in družine.

•  SKLEP VEROUČNEGA LETA bo v nedeljo, 31 maja. Spričevala bodo delili vsi kateheti najprej v Bizoviku pri maši, ki se bo začela že ob 9. uri, nato pa v Štepanji vasi pri maši ob 10.30.

•  SKLEP SKAVTSKEGA LETA bo v nedeljo, 7. junija pri maši ob 9.15. v Štepanji vasi.

•  ORATORIJ za otroke od 1. do 8. razreda v naši župniji bo letos od ponedeljka 29. 6. do petka 3. 7. Prijave se bodo odprle v sredini maja. Že sedaj vse starše lepo vabimo, da si otroci takrat rezervirajo čas in da jih vpišete na oratorij. Prisrčno dobrodošli.

ŽUPNIJA LJUBLJANA ŽALE VABI NA ROMANJE V SAN GIOVANI ROTONDO od 30.4. do 3.5. Vse informacije o romanju najdete na tej povezavi

ROMANJE V ASSISI ZA MLADE: Mladi vabljeni na romanja v Assisi z brati kapucini, ki bo do 13. do 19. julija. Informacije in prijave so na tej povezavi.

VABLJENI da se pridružite MOLITVENI NAVEZI ZA DOBRE DRUŽINE IN DUHONVE POKLICE. Več  na tej povezavi.

Foto: arhiv župnije Ljubljana Štepanja vas in Fb kapucinov.

Radijski misijon 2026 Gospod mi je dal vse!

Od nedelje, 22. marca, do sobote, 28. marca, se je na Radiu Ognjišče odvil tradicionalni Radijski misijon, ki ga letos pripravljamo v sodelovanju s člani frančiškovskih redov. Pod skupnim geslom »Gospod mi je dal vse« bomo vabili na pot duhovnosti, ki jo je sv. Frančišek Asiški opisal v svoji Oporoki, in vsak dan odprli novo poglavje.

Videoposnetke nagovorov si lahko ogledate na tej povezavi.

Avdio posnetke nagovorov lahko poslušate na tej povezavi.

Reportaža o misijonu je na tej povezavi.

Nagovor br. Luka Modica


Nagovor br. Štefana Kožuha

Urnik svetih maš je na tej povezavi. Urnik uradnih ur v župnijski pisarni najdete na tej povezavi. Poročilo o obnovi cerkve v Štepanji vasi je na tej povezavi.

IZ ŽUPNIJE IN SLOVENSKE CEKRVE

• MOLITEV ZA DOMOVINO PRED VOLITVAMI:
Slovenski škofje so na seji 12. februarja 2026 potrdili Molitev za domovino pred volitvami. Vabimo vas da to molitev molite, še posebej pred volitvami v Državni zbor.
Sveti Duh, večna Modrost,
ti vse čudovito urejaš in vodiš.
Prosimo te, vodi nas, da bomo na volitvah
izvolili sposobne in modre voditelje države,
ki bodo resnično delovali za skupno dobro.
Podpri vse volivce, da se volitev odgovorno udeležijo
in oddajo svoj glas za tiste,
ki se zavzemajo za pravičnost in življenje,
za dobrobit družin in otrok ter bolnih in slabotnih;
ki jim je resnično mar za zdravo okolje,
duhovno dobrobit ljudi in versko svobodo.
Navdihuj nas, da izvolimo ljudi,
ki bodo dostojno predstavljali našo državo v svetu.
Naj vsi skupaj gradimo Božje kraljestvo na zemlji,
ki je kraljestvo miru, pravičnosti
in ljubezni. Amen.
Marija, Pomočnica kristjanov,
prosi za nas!

• LETOS POTEKA JUBULJENO LETO OB 800 LETNICI SV.  FRANČIŠKA ASIŠKEGA:  Ob tej priliki je papež razglasil posebno jubilejno leto.  Več o tem na tej povezavi.

• IZJAVO SLOVENSKIH ŠKOFOV PRED VOLITVAMI lahko preberete na tej povezavi.

• VABLJENI, DA POMAGATE, bolnemu otroku Jaku, ki je pred kratkim v župniji Ribnica šel k prvemu svetemu obhajilu in potrebuje zdravljene v Ameriki. Več v tej povezavi.

• NOV ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET: Nov župnijski pastoralni svet je sestavljen. Hvala vsem, ki ste sprejeli to poslanstvo. Sestava sveta bo objavljena oznanilih na cvetno nedeljo. Prva seja sveta v novi sestavi bo ta ponedeljek, 23. marca ob 20.00 v župnijskem domu.

VABIMO VAS

• POSTNA POBOŽNOST v pripravi na veliko noč bo v Štepanji vasi vsako postno nedeljo ob 18.30. Najprej bo ob 18.30 KRIŽEV POT, po križevem potu ob 19.00 pa MAŠA s POSTNIM GOVOROM. Ker je letos naša cerkev svetoletna cerkev, nas bodo pridigarji v postu nagovorili ob aktualni Božji besedi in o tem, kako jih nagovarja sv. Frančišek. Letos nas bodo obiskali naslednji postni pridigarji:

DATUM KRIŽEV POT OB 18.30 PRIDIGAR OB 19h
5. postna nedelja, 22. 3. pevci iz vseh zborov frančiškan p. Marjan Čuden iz Viča
Cvetna nedelja, 29. 3. rožni venec po maši pasijon

• RADIJSKI MISIJON NA RADIU OGNIJIŠČE JE TE NEDELJE 22. DO TE SOBOTE 28. MARCA: Letos bo Radijski misijon na Radiu Ognjišče potekal od 22. do 28. marca 2026. Pripravljamo ga bratje in sestre Frančiškovih redov ob 800 letnici Oporoke in ‘transitusa’ sv. Frančiška. Misijon nosi naslov: »Gos-pod mi je dal.« Navdih za to temo izhaja iz  Frančiškove Oporoke, v kateri so najdragocenejše spodbude, ki jih je sv. Frančišek zapustil svojim bratom. Letošnji misijon je nekaj posebnega, saj bomo vsako od sedmih tem odprli z glavnim misijonskim nagovorom ob 17.00, in potem o njej razmišljali vse do naslednjega misijonskega nagovora. Smiselno bosta torej sledila jutranja misijonska Svetovalnica ob 8.00 in kratki misijonski nagovor ob 10.30. Misijon bo odmeval tudi ob sv. mašah, ki jih bomo zvečer ob 19.00 prenašali iz frančiškovskih župnij, vsak večer pa tudi molitev.
Bratje kapucini bomo na misijonu sodelovali v četrtek popoldne (br. Štefan Kožuh) in petek dopoldne (br. Miha in br. Luka): Na misijonu bodo sodelovali še br. Dominik Jan Bogataj, s. Hermina Nemšak, br. Matej Nastran, p. Danilo Holc, p. Toni Brinjovc, s Mojca Korošec, Grażyna Mech in p. Martin Kmetec. Vabljeni k poslušanju.

• SV. MAŠA V ČETRTEK 26. MARCA OB 19. URI V ŠTEPANJI VASI V sklopu radijskega misijona bo v četrtek 26. marca radijski prenos sv. maše, iz Štepanje vasi. K tej maši lepo vabljeni vsi župljani. Pri maši bodo peli združeni zbori. Pevska vaja za to mašo bo v sredo 25. 3. ob 19.45 uri v župnijski cerkvi. Vsi pevci lepo vabljeni na to vajo.

Več o radijskem misijonu je na tej povezavi.

• SPOVEDNI DAN IN CELODNEVNO ČEŠČENJE IN SLAVILNA ADORACIJA v naši župnijski cerkvi bo v petek, 27. marca, ves dan od 8.00 do 19.30, v Bizoviku od 16.00 do 17.30.
 Kdaj kdo od bratov spoveduje:
Štepanja vas

  • 7.30 – 9.00: br. Jaro
  • 9.00- 10.30: br. Luka
  • 10.30 – 12.00: br. Matej
  • 12.00 – 13.30: br. Klemen
  • 13.30 – 15.00: br. Matej
  • 15.00 -16.30: br. Luka
  • 16.30 – 18.30: br. Klemen
  • 18.30 – 19.30: br. Matej

Bizovik: 16.30 – 18.00: br. Matej
K spovedi vabljeni tudi pri vseh svetih mašah do velike noči.

Ta dan bo tudi češčenje od jutranje do večerne sv. maše. Tisti, ki ste pripravljeni ta petek čez dan eno uro dežurati pred Najsvetejšim, se javite pri gospe Irmi Veljić. Možnost za spoved bo tudi pri drugih svetih mašah pred veliko nočjo. Zvečer od 20.00 do 21.30 bo slavilna adoracija. Na prvi petek 3. aprila, pa ne bo celodnevnega češčenja in slavilne adoracije, ker je veliki petek.

• DEKANIJSKO SREČANJE MLADIH z možnostjo za sveto spoved, bo bo v petek 29. marca ob 20.00 v cerkvi v Polju. Mladi lepo vabljeni.

• CVETNA NEDELJA: Prihodnjo nedeljo je cvetna nedelja. Pri vseh mašah bomo blagoslovili butare in zelenje. Tudi letos bodo mladi iz naše župnije pripravili pasijonsko igro, ki bo v župnijski cerkvi na cvetno nedeljo zvečer po maši ob 19. uri in v ponedeljek 14. aprila po maši ob 19.00 uri.

• OLJČNE VEJICE: Zadaj v cerkvi lahko že danes dobite oljčne vejice za cvetno nedeljo. Prispevki so namenjeni za obnovo istrskih cerkva.

• IZ VRTCA NAZARET bodo prodajali butarice in velikonočne čestitke prihodnjo nedeljo pred vsemi mašami. Darovi so namenjeni za delovanje vrtca.

• PASIJON: Tudi letos bodo mladi iz naše župniji pripravili dramsko uprizoritev Jezusovega trpljenja – pasijon.   Prva predstava bo na cvetno nedeljo 29. 3. po maši, ki je ob 19.00, druga uprizoritev pa v ponedeljek 30. 3. po maši, ki je ob 19.00 uri.

• VABLJENI NA LOŠKI PASIJON: Letos bodo po nekaj letih v Škofji Loki ponovno pripravili Loški pasijon, ki je na seznamu Unescove kulturne dediščine. Napisal ga je kapucin Romuald Marušič. Pri izvedbi pasijona sodeluje okrog 1.300 ljudi. Iz naše župnije bomo na pasijon šli z avtobusom in sicer na belo nedeljo 12. aprila. Odhod avtobusa bo ob 13.45 izred gasilskega doma v Bizoviku in 14.00 iz Štepanje vasi. Ob 16.00 si bomo ogledali pasijon, ob 18.00 bomo šli še skupaj na večerjo v Staro Loko. Za župnijske sodelavce bo prevoz krila župnija. Za župnijske sodelavce je cena za karto in večerjo 42 eur (22eur vstopnica, 20 eur večerja). Za ostale pa je cena, ki vključuje še prevoz 57 eur. Če greste v lastni režiji je cena vstopnice 31 eur. Sodelavci se čim prej prijavite pri voditeljih skupin, ostali pa v župnijski pisarni. Avtobus je skoraj čisto poln. Lepo vabljeni. Več o pasijonu na njihovi uradni strani na tej povezavi.

ŽUPNIJA LJUBLJANA ŽALE VABI NA ROMANJE V SAN GIOVANI ROTONDO od 30.4. do 3.5. Vse informacije o romanju najdete na tej povezavi

ROMANJE V ASSISI ZA MLADE: Mladi vabljeni na romanja v Assisi z brati kapucini, ki bo do 13. do 19. julija. Informacije in prijave so na tej povezavi.

VABLJENI da se pridružite MOLITVENI NAVEZI ZA DOBRE DRUŽINE IN DUHONVE POKLICE. Več  na tej povezavi.

Foto: arhiv župnije Ljubljana Štepanja vas in Fb kapucinov.

Slovenski škofje vabimo vse vernike in vernice ter vse državljanke in državljane, da se odgovorno udeležijo volitev v Državni zbor v nedeljo, 22. marca 2026.

Udeležba na volitvah je prvi in najosnovnejši izraz krščanske soodgovornosti za skupno dobro, za prihodnost domovine in za dostojanstvo vsakega človeka. Zato želimo spodbuditi vse, ki imajo volilno pravico, da svoj glas oddajo premišljeno, svobodno in po vesti.

Prav je, da glas oddamo tistim, “ki se zavzemajo za resnico, pravičnost in življenje, posebej pa za dobrobit družin, bolnih in šibkejših; ki jim je resnično mar ne le za gmotno blagostanje, temveč tudi za kulturno in duhovno rast ljudi ter za versko svobodo”. (Molitev za domovino pred volitvami)

Med najpomembnejšimi izzivi, s katerimi se trenutno soočamo, posebej izpostavljamo vprašanje zaupanja v objektivno in nepristransko obveščanje državljanov. Imamo namreč legitimno pravico, da smo pošteno in celovito informirani – to je temelj, da lahko odgovorno odločamo na volitvah in da lahko svobodno izražamo svoja mnenja, vrednote in prepričanja brez strahu.

Z velikim zanimanjem in zaskrbljenostjo spremljamo tudi razmere v zdravstvu, saj pravica do zdravstvenega varstva sodi med temeljne človekove pravice. Enako ključno za delovanje demokracije ostaja dosledna vladavina prava, nepristransko varstvo zakonitosti in odločno preprečevanje korupcije – ne glede na politično pripadnost ali položaj nosilcev javnih funkcij.

Zato je pomembno, da izberemo ljudi, o katerih lahko na podlagi njihovih dejanj, preteklih ravnanj in zavezanosti utemeljeno upamo, da bodo naredili vse v svoji moči, da se bodo razmere na teh in drugih ključnih področjih našega skupnega življenja bistveno izboljšale.

Skupaj lahko gradimo družbo sodelovanja, ki nikogar ne izključuje, družbo pravičnosti, solidarnosti in odgovornosti do skupnega dobrega.

V tem volilnem času vabimo vernike k skupni molitvi za domovino, k skupnemu razmišljanju o pomembnih družbenih vprašanjih in – iz ljubezni do naše domovine – k odgovorni udeležbi na volitvah.

Vaši škofje

Bratje kapucini vabimo vse mlade na romanje v Assisi 2026.
V preprostosti bomo skupaj hodili po Frančiškovih in Klarinih poteh – z in za Jezusom! Naslov romanja: Sestrična smrt.
• Romanje v Assisi za mlade (od 18.–32. leta) bo od 13. – 19. julija 2026.
• V preprostosti bomo skupaj hodili po Frančiškovih in Klarinih poteh – z in za Jezusom
• Za več informacij se obrni na br. Mira: 068 197 694 oz. miro.pavsek@gmail.com
• Z vami bomo: br. Miro Pavšek, br. Luka Modic, br. Ambrož Brezovšek, Melita in Gregor Čušin.
• Cena: 220 eur
• Nakazilo na: Miroslav Pavšek, Breg 18, 3000 Celje, TRR: SI56 0400 1013 0724 561 (OTP Banka), Namen: Ime in priimek – dar – romanje v Assisi 2026
Prijave so na tej povezavi.

Naš nadškof Stanislav Zore nam je v  zvezi s tem napisal sledeče pismo.

“Spoštovani duhovniki! Na vas se obračamo s prošnjo, da tudi vi po svojih močeh pomagate družini Škof, da bo mogel njihov sin Jaka normalno živeti. V lanskem letu je bil Jaka pri prvem svetem obhajilu in z družino redno pri nedeljski sveti maši. Je pa zelo veliko vprašanje, koliko časa bo še zmogel. Njegova družina skrbi tudi za podružnično cerkev sv. Križa v Jurjevici v župniji Ribnica.
Morda je postni čas prilika, da svoj post obogatimo z namenom pomagati Jaku, ki se z zaupanjem v Božjo pomoč in tudi v našo solidarnost bori z vsakdanjimi težavami in upa na ozdravljenje.
Jaka Škof je razigran devetletnik, ki se pogumno spopada z redko genetsko boleznijo – Duchennovo mišično distrofijo (DMD). Ta povzroča oslabelost mišic in njihovo postopno odmiranje. Bolezen hitro napreduje in otroci z DMD običajno pri približno dvanajstih letih izgubijo sposobnost hoje in pristanejo na invalidskem vozičku. Temu sledi izguba funkcije rok, oslabitev srčne in dihalnih mišic, kar vodi v prezgodnjo smrt. Pri Jaku je bolezen trenutno napredovala do te mere, da ne zmore več hoditi po stopnicah.
Napredek v znanosti je Jaku in drugim otrokom s to boleznijo prinesel novo upanje. V ZDA so pred nekaj leti že odobrili genetsko zdravljenje ELEVIDYS, s katerim že uspešno zdravijo otroke s to boleznijo. Zdravilo v Evropi trenutno še ni odobreno. Po testiranju v aprilu 2025 in po spremembah pogojev za prejemnike zdravila v juliju 2025 so na Nemours Children’s Hospital v Orlandu na Floridi potrdili, da je Jaka primeren kandidat za zdravljenje dokler lahko samostojno hodi.

Cena stroškov zdravljenja je 2,5 milijona € in ta znesek si želimo zbrati čimprej.

V zbiralno akcijo, ki jo vodi FUNDACIJA PREPROSTO BLIZU (Radio 1), se je vključilo veliko posameznikov in tudi Župnija Ribnica in Župnijska Karitas Ribnica.

Svoj dar lahko nakažete na:

Župnijska Karitas Ribnica, Škrabčev trg 15, 1310 Ribnica
TRR: SI56 0232 1009 2165 573
Koda namena: CHAR (Dobrodelno plačilo).
Namen: Jaka Škof

Lepo vas pozdravljam in želim blagoslovljen postni čas!

+ Stanislav Zore, nadškof

Vse dodatne informacije dobite na tej povezavi.

VABLJEN NA OGLED FILMA NAŠA KRI: Od petka 20. 2. dalje je v slovenskih kino dvoranah na ogled film Naša kri, ki je nastal v Studiu Siposh. Film obravnava dogodke po koncu druge svetovne vojne na Slovenskem, ko je tisoče nasprotnikov režima bežalo iz Jugoslavije in se zateklo na avstrijsko Koroško k zaveznikom Angležem. Zgodba spremlja saniteni vlak, ki je odrinil iz Ljubljane 7. maja 1945, na njem pa sta potovala tudi dr. Valentin Meršol in dr. Janez Janež, ki sta glavna lika v filmu. Film je režiral Vid Planinc, ki je bil pred nekaj leti tudi dejaven član naše župnije. V Ljubljani si film lahko ogledate v Cineplexx na Rudniku in v Kino Odiseja v BTC-ju. Vabljeni k ogledu.

Več intervjujev o filmu najdete na Radiu ognjišče na tej povezavi.

Članek na Družini o tem filmu najdete na tej povezavi.

Zakulisje snemanja.

Ekipa

Scene

 Intervju s producentom in igralcem

Urnik svetih maš je na tej povezavi. Urnik uradnih ur v župnijski pisarni najdete na tej povezavi. Poročilo o obnovi cerkve v Štepanji vasi je na tej povezavi.

IZ ŽUPNIJE IN SLOVENSKE CEKRVE

• MOLITEV ZA DOMOVINO PRED VOLITVAMI:
Slovenski škofje so na seji 12. februarja 2026 potrdili Molitev za domovino pred volitvami. Vabimo vas da to molitev molite, še posebej pred volitvami v Državni zbor.

Sveti Duh, večna Modrost,
ti vse čudovito urejaš in vodiš.
Prosimo te, vodi nas, da bomo na volitvah
izvolili sposobne in modre voditelje države,
ki bodo resnično delovali za skupno dobro.
Podpri vse volivce, da se volitev odgovorno udeležijo
in oddajo svoj glas za tiste,
ki se zavzemajo za pravičnost in življenje,
za dobrobit družin in otrok ter bolnih in slabotnih;
ki jim je resnično mar za zdravo okolje,
duhovno dobrobit ljudi in versko svobodo.
Navdihuj nas, da izvolimo ljudi,
ki bodo dostojno predstavljali našo državo v svetu.
Naj vsi skupaj gradimo Božje kraljestvo na zemlji,
ki je kraljestvo miru, pravičnosti
in ljubezni. Amen.
Marija, Pomočnica kristjanov,
prosi za nas!

• JUBULJENO LETO: LETOS 4. 10. OBHAJAMO 800 LET OD SMRTI SV. FRANČIŠKA. OB TEJ PRILIKI JE PAPEŽ RAZGLASIL JUBILEJNO LETO SVETEGA FRANČIŠKA.
4. oktobra letos bo minilo 800 let smrti sv. Frančiška Asiškega. Ob tej priliki je papež razglasil posebno jubilejno leto, ki se je začelo 10. januarja letos in se bo zaključilo 10. januarja 2027. Več o tem in kako bomo ta jubilej obhajali v naši župniji lahko preberete na tej povezavi.

• PASTIRSKO PISMO PREDSEDNIKA SLOVENSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE dr. Andreja Sajeta za postni čas si lahko prebereta na tej povezavi.

• VOLITVE NOVIH ČLANOV ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA
Hvala vsem, ki ste prejšnjo nedeljo po svetih mašah napisali, koga predlagate za člane župnijskega pastoralnega sveta. S komisijo za žps-ja, ki pripravlja volitve smo se odločili, da bomo tiste, ki ste prejeli največ glasov (po vrstnem redu od največ glasov dalje) povprašali, če sprejmejo mandat. In tisti, ki bodo sprejeli mandat  bodo postali člani ŽPS-ja. Tako da dodatnih volitev prihodnjo nedeljo ne bo. V župnijski svetu bodo seveda še predstavniki različnih skupin, ki delujejo v župniji.

VABIMO VAS

• POSTNA POBOŽNOST v pripravi na veliko noč bo v Štepanji vasi vsako postno nedeljo ob 18.30. Najprej bo ob 18.30 KRIŽEV POT, po križevem potu ob 19.00 pa MAŠA s POSTNIM GOVOROM. Ker je letos naša cerkev svetoletna cerkev, nas bodo pridigarji v postu nagovorili ob aktualni Božji besedi in o tem, kako jih nagovarja sv. Frančišek. Letos nas bodo obiskali naslednji postni pridigarji:

DATUM KRIŽEV POT OB 18.30 PRIDIGAR OB 19h
1. postna nedelja, 22. 2. člani ŽPS frančiškan p. Pepi Lebreht iz Tromostovja
2. postna nedelja, 1. 3. biblična skupina br. Jožko Smukavec iz Celja
3. postna nedelja, 8. 3. člani župnijske karitas br. Ambrož Brezovšek iz Vipavskega Križa
4. postna nedelja,15. 3. mladi, skavti frančiškan br. Janez Papa iz Tromostovja
5. postna nedelja, 22. 3. pevci iz vseh zborov frančiškan p. Marjan Čuden iz Viča
Cvetna nedelja, 29. 3. rožni venec po maši pasijon

• POST JE ČAS MOLITVE, DOBRIH DEL IN SOLIDARNOSTI. Denarne darove za našo župnijsko Karitas lahko oddate v nabiralnik za Karitas, v obeh cerkvah pa lahko v posebni košari darujete živila, ki jih bomo na naši Karitas razdelili tistim, ki potrebujejo pomoč. BOŽJI GROB v Štepanji vasi je v postnem času ob nedeljah odprt. Vabljeni, da ga obiščete.

• VABLJNI, DA SE PRIDRUŽITE , akciji slovenske Karitas 40. dni brez alkohola in drugim akcijam Karitas.  Več o teh akcijah si lahko preberete na tej povezavi.

• VABLJENI NA LOŠKI PASIJON: Letos bodo po nekaj letih v Škofji Loki ponovno pripravili Loški pasijon, ki je na seznamu Unescove kulturne dediščine. Napisal ga je kapucin Romuald Marušič. Pri izvedbi pasijona sodeluje okrog 13000 ljudi. Iz naše župnije bomo na pasijon šli z avtobusom in sicer na belo nedeljo 12. aprila. Odhod avtobusa bo ob 14.00 iz Štepanje vasi. Ob 16.00 si bomo ogledali pasijon, ob 18.00 bomo šli še skupaj na večerjo v Staro Loko. Za župnijske sodelavce bo prevoz krila župnija. Za župnijske sodelavce je cena za karto in večerjo 42 eur (22eur vstopnica, 20 eur večerja). Za ostale pa je cena, ki vključuje še prevoz 57 eur. Če greste v lastni režiji je cena vstopnice 31 eur. Sodelavci se čim prej prijavite pri voditeljih skupin, ostali pa v župnijski pisarni. Trenutno je prijavljenih 42 ljudi. Prostih je še 12 mest. Lepo vabljeni. Več o pasijonu na njihovi uradni strani na tej povezavi.

• VABLJENI NA OGLED FILMA NAŠA KRI: Od petka 20. 2. dalje bo v slovenskih kino dvoranah na ogled film Naša kri, ki je nastal v Studiu Siposh. Film obravnava dogodke po koncu druge svetovne vojne na Slovenskem, ko je tisoče nasprotnikov režima bežalo iz Jugoslavije in se zateklo na avstrijsko Koroško k zaveznikom Angležem. Zgodba spremlja saniteni vlak, ki je odrinil iz Ljubljane 7. maja 1945, na njem pa sta potovala tudi dr. Valentin Meršol in dr. Janez Janež, ki sta glavna lika v filmu. Film je režiral Vid Planinc, ki je bil pred nekaj leti tudi dejaven član naše župnije. V Ljubljani si film lahko ogledate v Cineplexx na Rudniku in v Kino Odiseja v BTC-ju. Vabljeni k ogledu.

Več na tej povezavi.

ŽUPNIJA LJUBLJANA ŽALE VABI NA ROMANJE V SAN GIOVANI ROTONDO od 30.4. do 3.5. Vse informacije o romanju najdete na tej povezavi

UTRINKI IZ ŽUPNIJE

PREŠERNOVA PROSLAVA: Iskreno se zahvaljujemo vse, ki ste  v soboto 7. 2. ob 17.00 v dvorani kulturnega doma pripravili res lepo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku.

Reportažo o tej proslavi lahko najdete na tej povezavi.

Foto: pixabay (naslovna slika), br. Matej Štravs (Prešernova proslava)

Že tradicionalno se je v Kulturnem domu Hrušica odvila prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, letos s sloganom: »Dober dan, življenje«.

Seveda je življenje najslajše, ko se znamo poveseliti, utrditi medsebojne vezi in za trenutek pozabiti na vsakodnevne skrbi. Obenem se moramo za lepoto življenja tudi nenehno zahvaljevati Bogu in to tako v dobrih kot slabih časih. To nam omogoča prav kultura – in tega ne smemo zanemariti. Lepota besede in pesmi sega vse do Boga – kdaj kot glasna in odločna, včasih pa kot tiha in nežna molitev. Bog pozna vse naše talente, obenem pa nam vliva poguma, da se jih upamo pokazati. Zato mu je bila gotovo všeč tudi letošnja proslava.

Proslavo so povezovali že izkušeni Igor Pigac ter Veronika in Valentin Čarman.

Glavni nagovor je pripadal bratu Jaroslavu Kneževiću. Celoten nagovor si lahko preberete spodaj.

Letošnji posebnen gost pa je bil Marjan Bunič – pevec in radijski napovedovalec na Radiu Ognjišče, ki nas je razveselil s slovensko himno ter prelepima pesmima Človek sem in Ko dvigneš me. Ob slednji ga je na violončelu spremljal Valentin Čarman. Poleg tega je gospod Bunič z nami podelil nekaj svojih najžlahtnejših šal.

Slišali smo tudi novodobno priredbo Povodnega moža pesnika Andreja Rozmana Roze, ki jo je interpretirala Anuša Mihelič v sodelovanju s Petro Habič in Inetom Žibertom, ki sta se odlično znašla v vlogi Urške in povodnega moža.

Janez Pogorelec je deklamiral pesem Toneta Pavčka z naslovom Dober dan, življenje, Peter Bergant pa je z nami delil svoji pesmi Dotiki in Zorenje. Obe Petrovi pesmi objavljamo spodaj.

Bi Bend nam je zapel dve zimzeleni popevki – nežno pesem Kam si namenjen, dragi moj, ter živahno Mini in maksi. Kar nekaj glasbenih točk pa je letos pripadalo mladim – slišali smo lahko Nelo Leskovic in Klaro Guzelj, na klavirju je nastopajoče spremljala Anja Grum.

Drugošolci Osnovne šole Hrušica so nam tudi zaplesali.

Za konec pa so tako pevci kot vsi navzoči v dvorani ob spremljavi Ineta Žiberta, Vida Pečenika in Simona Pestotnika složno zapeli in zaplesali ob čudovitih pesmih V dolini tihi, Dan ljubezni in Na Golici, ki občinstva niso pustile ravnodušnega.

Zahvala gre vsem nastopajočim, kot pa tudi Tadeji Podgorelec za napovedi, Petri Grum za scenarij, Stanetu in Lei Erzar za zvočno opremo, Juretu Ovnu za osvetljavo, ter Brigiti Kastelic, Petri Grum, Petri Habič in Mateju Grumu za organizacijo. Zahvala gre tudi Ludviku Jevšjaku, Zlati Anžur, PGD Bizovik in Župniji Ljubljana – Štepanja vas.

Torej – zaupajmo življenju! Ne bojmo se vstopiti v novi dan. Začnimo ga s pesmijo in imejmo v mislih, da nas tudi v novem dnevu spremlja On.

Zapisala: Lucija Vidergar

Br. Jaro Knežević: Govor ob kulturnem prazniku

Božaj veter, ki te boža,
dahni vanj svoje veselje,
noro upanje in želje,
da v ta čas, ki nas ogroža,
jih čez širni svet razveje
in za lepši jutri seje.
(Miroslav Košuta: Božaj veter)

Te verze v ponedeljek preminulega prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo, tržaškega pesnika Miroslava Košute sem postavil pred že prej pripravljeni začetek svojega govora. Res so lepi, polni upanja in življenja. Mislim, da je primerno, da se pokojnemu pesniku na ta način skupaj poklonimo za dobro in plemenito sled, ki jo je pustil med nami…

Spoštovane sestre, spoštovani bratje,

Na začetku teh nekaj jecljajočih misli se moram – kot se seveda spodobi in predvsem, ker to iz srca hočem – zahvaliti Bogu, da je navdihnil tebe, Petra Grum, in tebe, Peter Bergant, da sta me povabila, naj spregovorim na letošnji župnijski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. Ob prvem povabilu sem bil sicer malce negotov, a ko sem izvedel, da je naslov proslave »Dober dan, življenje«, se je v meni prebudila želja, da bi bil tudi sam del tega slavnostnega dogodka.

Pesem Toneta Pavčka Dober dan, življenje, še posebej v uglasbeni različici, v kateri to nežno-mogočno hvalnico življenju prepeva Ditka, ima namreč že kar nekaj časa posebno mesto v mojem srcu. In začutil sem klic, da z nekaj besedami tudi sam dodam kakšen kamenček v mozaik življenja, tega velikega in nezasluženega daru, ki večinoma res ni lahko, je pa nedoumljivo živo in lepo.

V Ditkini različici pesmi Dober dan, življenje se mojega srca vedno znova dotakne besedna zveza »posvečena norost«, ki je v Pavčkovem izvirnem besedilu sicer ni – na njenem mestu najdemo »večni up in stalna norost« – a po mojem mnenju res dobro opiše, kaj življenje je. V vseh časih, tudi danes je tako, so bili tisti, ki so si drznili resnično živeti – tu mislim na tiste, ki so kljub nasprotovanju okolice ostali zvesti Božjemu glasu v svojih globinah ter plavali proti toku povprečnosti, poplitvenosti, pozunanjenosti – pogosto, prepogosto razglašeni za nore. A jih je prav ta neomajna zvestoba osebni poklicanosti usposobila za preroke resničnega življenja in upanja polne prihodnosti.

Novopečeni svetnik, petnajstletni Karlo Acutis, je tako posvečeno norost po svoje opisal z besedami: »Ne fotokopije, temveč originali!«

V tem letu so med temi originali zaradi različnih obletnic, povezanih z njihovimi življenji, pred nami tudi veliki Slovenci in Slovenke, ki jih bom na tem mestu zgolj omenil, čeprav bi si zaslužili, da vsakemu med njimi posvetimo najmanj eno celo proslavo. Ker pa to žal ni možno, so tu zgolj njihova imena. Z omembo jim želim izkazati spoštovanje za svetle, pogumne sledi, ki so jih pustili v našem narodu in tudi v mnogi srcih izven meja naše lepe domovine. Letos mineva sto petdeset let kar sta luč sveta zagledala Ivan Cankar in Dragotin Kette. Pred stotimi leti pa so v večno Luč stopili Srečko Kosovel, Zofka Kvedrova in Fran Detela. Poimensko sem omenil zgolj nekatere izmed največjih, čeprav je silno nehvaležno izbirati največje med velikimi in se verjetno kdo med vami ne bo povsem strinjal z mojo izbiro. Naj bo torej ta moj bežni spomin namenjen tudi vsem tistim na tem mestu neimenovanim slovenskim kulturnicam in kulturnikom, ki so in ki še vedno s svojo zvestobo daru, ki ga je vanje položil Bog, plemenitijo naše življenje.

»Dober dan, življenje«… Dober dan!

Pred leti nas je p. Ivan Platovnjak podučil, da vedno, ko rečemo »dober dan«, v bistvu ubesedimo dve resničnosti. Najprej pritrdimo dnevu, ki nam je podarjen, in ga sprejmemo kot dobrega: polnega priložnosti, možnosti, srečanj, lepote. Drugi pomen pozdrava »dober dan« pa v sebi nosi željo oziroma tudi prošnjo, da bi bil dan dober. Zato so naši predniki na ta čudovit pozdrav v veri, da je Bog tisti, ki to našo željo lahko spremeni v resničnost, smelo odgovarjali. »Bog daj!«.

No, ko me je ravno zaneslo k Bogu…

Zdi se mi, da bi bil kdo med vami lahko celo razočaran, če brat Jaro, kapucin in duhovnik, v svojem govoru ne bi omenil Jezusa. Tako kot je bil ta, ki vam govori, močno presenečen in tudi razočaran, ko znan slovenski duhovnik v oddaji o veliki noči, ki so jo predvajali na prvem programu Televizije Slovenija, niti enkrat ni omenil Boga, Jezusa ali vstajenja. No, tega si pa brat Jaro, vendarle ne more in noče privoščiti.

Zato naj ob tej »posvečeni norosti«, življenju, usmerim naš pogled k Jezusu, ki o sebi nedvoumno trdi »Jaz sem vstajenje in življenje.« (Jn 11,25), »Jaz sem pot, resnica in življenje.« (Jn 14,6), in »Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.« (Jn 10,10).

To evangeljsko resnico, ki je temelj našega življenja, so čudovito ubesedili oziroma drugače izrazili tudi umetniki, ki se jih letos spominjamo. Naj nam za okus te »posvečene norosti« ponudim nekaj drobtinic tega bogastva.

Dragotin Kette v tretjem sonetu izmed sedmih zbranih pod naslovom Moj Bog takole ubesedi našo vero:

O Bog svetlobe, stvarnik harmonije,
tvoj izgubljeni sin je zopet tu!
O daj mu izgrešenega mirú
v bližini svoje svete domačije!

O naj mu žarek milosti zašije
v tem osamelem, osamelem dnu
srca in duše, da po dvojnem zlu
zapoje zopet prejšnje melodije!

Glej, menil sem, da mogel bi živeti
brez tebe kdaj, brez svojega Boga …
A naj li rastejo vonjivi cveti

brez solnca sredi jasnega nebá?
Zato prešini me, o Bog, zaneti
mi večni žarki ogenj v dnu srca!

 Ivan Cankar pa v zbirki črtic Moje življenje zapiše tudi tole izpoved:

»Posebna je bila naša vera, nikjer priučena, od nikogar zaukazana; čisto ponevedoma je bila od vsega začetka samovoljno vzklila v srcu ter ga vsega prepojila. Ne da se razložiti z besedo te resnične vere; ker vsaka vera je nedopovedljiva, je brez glasu in brez telesa, kakor luč in kakor ljubezen. Pri stari materi sem bral evangelij o trpljenju Kristovem; prav nič občudovanja in nič pohlevnosti in nič hvaležnosti nisem občutil ob podobi trpečega Boga; vsa globlja in čistejša je bila moja vera: iz vsega srca rad sem imel Krista, brez strahu in bolečine bi se bil dal bičati namesto njega.«

In če se od zapisov o Bogu, ki je Življenje, vrnem k življenju, temu našemu krhkemu, negotovemu, čudovitemu življenju, bi rad dal besedo še »jubilantu« Srečku Kosovelu. Saj vemo, da tudi njegovo življenje, tako kot življenje Dragotina Ketteja, ki je zaradi tuberkuloze umrl pri triindvajsetih, Zofke Kveder, ki se je izčrpala v težkem in pogumnem boju za svoje tri hčere in pravice žensk, Ivana Cankarja, preroka Slovenstva, ki ga je sestra smrt popeljala skozi zaveso v Večnost pri dvainštiridesetih, ni bilo »postlano z rožicami«. Tako kot pač ni življenje tistih, ki si upajo živeti.

Sprehodimo se skupaj skozi nekaj Srečkovih misli:
»Ne vprašaj me, kaj je življenje, živi!«
»Življenje je tragično samo v enem slučaju: če je neumno in omejeno.«
»Življenje je neizčrpljivo in kdor meni, da je vse skupaj nič, je sam nič.«
»Življenje je veselje, večno korakanje k cilju človeštva.«
»Življenje ni nesmisel, kajti ako bi bilo življenje nesmisel, bi mi ne živeli.«
»Življenja ne smeš občudovati, ampak trpeti.«
»Življenje pa je moje, slovensko, sodobno, evropsko in večno.«

Prav slednja Kosovelova misel se mi zdi posebej sodobna. Osebno pa mi je pri srcu tudi zato, ker sem pred več kot dvajsetimi leti, v času vstopanja Slovenije v Evropsko unijo – še v dvorani župnijskega doma – prvič spregovoril na župnijski proslavi prav pod tem naslovom.

No, oddahnite si, prišel sem do konca – kljub vsem navzočim znanem dejstvu, da rad govorim – tega govora.

Ob koncu si jemljem pravico, ki si jo kot govornik pač lahko, da sklenem s pesmijo, ki jo je Gospod Bog napisal v mojem srcu:

Potuješ v srečo …

Tako nežno, mehko dišečo …
Tako visoko, daleč svetlečo …
Tako globoko, neugasljivo hrepenečo …
Tako resnično, brezmejno ljubečo …
Tako skrito, trpko bolečo …
Tako večno, za svet krvavečo …

… in hvala, ker lahko potujem s tabo!«

Morda bi bilo prav, da tu zaključim… Pa potrpite, prosim, še malo… Kljub vsemu bo moje srce bolj mirno in vam bom bolj sproščeno pogledal v oči, če vendarle zadnja beseda ne bo moja. Prepustil jo bom Ivanu Cankarju, tako bo vse skupaj imelo bolj žlahten okus:

»Kajti vse druga je bila moja edina in prava pesem, tista, ki jo je bil nebeški Bog od vsega začetka vsadil v moje srce in v srce vsakega človeka. Kadar sem ob mraku ležal v travi in gledal v zvezde, so kapali tenki, svetli zvoki moje pesmi od zvezd, kaplja do kaplje. Rado bi jim bilo odgovarjalo srce v razločnih, ljubeznivih besedah; ali moglo ni tedaj, ni moglo kasneje in nikoli ne bo. V tisti globočini, kjer je radost bolest in bolest radost, tam, kjer je bil Bog izpričal večnost človeške duše, tam je molk.« Hvala!

Pesmi Petra Berganta

Dotiki

Kadar misliš, da ne zmoreš več
in ti je jutrišnji dan prepreden s tesnobo,
ne sprašuj, zakaj ravno ti ?!
Takrat poišči nekaj ali nekoga,
ki bo pobožal tvoje skrbi.
Lahko pogled na planine v daljavi,
mogoče razigrana pesem ptic,
ali pa zelenina pomladnih trav.
Mogoče topla beseda nekoga;
lahko tudi sopotnika
na cestah vsakdana.
Mogoče tiha prošnja v večerni molitvi.
Lahko nasmeh, lahko dotik.
Ali pa samo misel, da so še ljudje
ki znajo razumeti in znajo dajati.
In potem zmoreš!

Zorenje

Včasih je življenje preveč razdrapano.
In klanci prestrmi.
Na nešteto zakajev ni odgovorov.
Molk, ki jezi in skrbi.
In rojeva še nova vprašanja.
V neskončnost razjedanja.
Pa vendar vsi zakaji
nekoč prinesejo odgovore.
Skozi nešteto vprašanj in iskanj zasije spoznanje
o smislu teh klančastih poti.
Ob njih človek zori v Človeka.

Fotogalerija

Foto: Aleš Čerin