Urnik svetih maš je na tej povezavi.

ZAHVALA

• ZAHVALA za zbiranje za lačne otroke: Otroci, ki hodite k verouku, ste v akciji otroci za otroke zbrali 403 € za lačne otroke v misijonskih deželah. Bog vam povrni.
• ZAHVALA: Za družino Marka Brnadića (brat od našega mežnarja Pejota Brnadića) iz Alibegovićev v Bosni, ki se je ponesrečil, smo v župniji zbrali 1667 eur. V to vsoto so všteti tudi darovi, ki ste jih dali osebno Pejotu. Zbrana sredstva sva s Pejotom že nakazala v Bosno. Marko se s svojo družino iskreno zahvaljuje za vašo pomoč. Bog vam povrni.

VABIMO VAS

• ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA ZA SKAVTSKO HIŠO: Še danes lahko prinesete papir za skavtsko hišo. Kontejner je pred samostanom.

• MOLITEV KRIŽEVEGA POTA V POSTU v pripravi na veliko noč v Štepanji vasi vabimo k molitvi križevega pota:
– v Štepanji vasi bo križev pot ob petkih ob 18.30 in ob nedeljah ob 18.30.
– v Bizoviku bo križev pot ob četrtkih ob 17.30 in ob nedeljah ob 9.00.
– veroučenci bodo letos križev pot molili v okviru veroučnih srečanj.

• POSTNI GOVORI: Ob 60 letnici župnije bomo imeli vse postne nedelje pri mašah ob 19.00 zvečer postne govore. Pol ure pred mašo bo križev pot. Postni govore bodo imeli:

  1. postna nedelja, 6. 3., molitvene skupine, br. Jaro Kneževič
    iz Kančevcev
  2. postna nedelja, 13. 3., pevci iz vseh zborov, br. Stane Bešter
    iz Kančevcev
  3. postna nedelja, 20. 3., po maši molitev za ozdravljenje in osvoboditev, člani Karitas, predvidoma frančiškan p. Peter Vrabec iz Novega mesta
  4. postna nedelja, 27. 3., mladi, skavti, br. Miro Pavšek iz Vipavskega Križa
  5. postna nedelja, 3. 4., člani ŽPS, Marko Čižman, župnik v Podutiku
  6. cvetna nedelja, 10. 4. rožni venec po maši pasijon

• POSTNA POSTAVA: Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.

Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 2. marca) in na veliki petek (letos 15. aprila). Ta dva dneva se enkrat do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta starosti.

Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega.

Zdržek mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta starosti. Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb…), post in zdržek odpadeta. Za duhovnike, redovnike in redovnice, ki se hranijo doma, ne velja olajšava za petke zunaj postnega časa.

ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. Denarno pomoč za Marijine sestre, ki delujejo v Ukrajini, lahko nakažete preko misijonske pisarne na njihov transakcijski račun: Vse informacije dobite v dopoldanskem času na Misijonsko središče: 01/300 59 50 missio@rkc.si. V Ukrajini delujejo tri slovenske Marijine sestre: Meško Marta, Peterlin Barbara, Sterle Jožica. Vse sestre so se sedaj iz Kijeva umaknile v njihov samostan v Zakrpatje. V kraju, kjer živijo, trenutno potekajo priprave na sprejem beguncev.

MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:

  • Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
  • Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
  • Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas Ljubljana, Slovenčeva 19, 1000 Ljubljana (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.

KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:

  • suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
  • higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice,
  • voda v plastenkah,
  • oblačila za otroke, bombažna posteljnina, novo spodnje perilo in nogavice, spalne vreče.

VABIMO VAS, DA MOLITE ZA MIR V UKRAJINI

Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!

Gospod, Knez miru, ko spremljamo novice o vojni, molimo in se darujemo za mir med ljudmi. Prosimo te, da prevlada logika ljubezni in solidarnosti nad logiko geopolitične prevlade v svetu. Prosimo za spremembo v srcih in razumu tistih, ki odločajo o vojni in miru, da zavzamejo držo dialoga in miroljubnega reševanja nesporazumov.

Vsi ljudje smo Tvoji otroci in tvoji otroci so sedaj na obeh straneh vojnih linij. Vsi trpijo zaradi vojne, najbolj pa družine na obeh straneh, ki bodo pretrpele izgubo bratov in sester, očetov in mater, mož in žena, otrok, domov, sosesk in mirnega sobivanja.

Zato Ti, Gospod, Gospodar miru in ljubezni odpri oči vsem, predvsem pa odgovornim za vojno, da bodo spoznali svoje napačne poti in da bo prevladal mir. Naj vsi spoznajo, da imamo samo en skupni dom in da je
veliko več stvari, ki nas povezujejo kot delijo.

Prosimo Te, Ljubezen sama, naj dobri ljudje ne pogledajo vstran in da se ves svet zedini v prizadevanju za mir v Ukrajini in vsepovsod po svetu, kjer ljudje trpijo zaradi vojn in nasilja, tudi v pozabljenih vojnah daleč vstran od naših oči. V tej težki uri, Gospod, usliši našo molitev, ker ti si Ljubezen in kralj miru. AMEN.«

PAPEŽ: SPREMLJAJMO UKRAJINSKO LJUDSTVO, KI TRPI ZARADI BOMBARDIRANJA

Med splošno avdienco na današnjo pepelnično sredo, 2. marca 2022, ko smo povabljeni k postu in molitvi za mir v Ukrajini, je papež Frančišek ponovno povabil, naj prosimo Gospoda za dar miru. Med pozdravi poljsko govorečih vernikov je spomnil, da je Poljska prva podprla Ukrajino, ko je odprla meje, srca in vrata svojih domov za Ukrajince, ki bežijo pred vojno.

Andreja Červek – Vatikan

Molitev je rodovitna brazda, v katero sejemo duha miru tudi sredi vojnih grozot. Besede papeža Frančiška po katehezi so bile namenjene prebivalcem Ukrajine, ki trpijo, bežijo in umirajo sredi ulic, ki jih bombe in strah spreminjajo v prah. Današnja pepelnična sreda je enoglasna molitev za konec vojne, ki se prepleta s konkretno pomočjo beguncem.

Sveti oče je Poljakom takole dejal: »Vi ste prvi podprli Ukrajino, ko ste odprli svoje meje, srca in vrata svojih domov Ukrajincem, ki bežijo pred vojno. Velikodušno jim ponujate vse potrebno, da bi lahko živeli dostojno, kljub dramatičnosti tega trenutka.«

Izrazil je svojo globoko hvaležnost ter spomnil na frančiškanskega brata, ki je med splošno avdienco sicer bral besedila v poljščini, a je Ukrajinec. Kot je povedal papež, se njegovi starši v tem trenutku nahajajo v podzemnih zakloniščih v kraju blizu Kijeva, da bi se zavarovali pred bombami. Ta pater pa »je tukaj z nami« in »še naprej opravlja svoje dolžnosti«, kot je dejal sveti oče. »Ko spremljamo njega, spremljamo vse ljudstvo, ki trpi zaradi bombardiranja, njegove ostarele starše in mnoge ostarele osebe, ki so v podzemlju, da bi se zavarovali. V srcih nosimo spomin na te ljudi.«

Sicer pa je papež pozval k molitvi za mir v Ukrajini tudi med pozdravi v ostalih jezikih. »Naša molitev in post naj sta prošnja za mir v Ukrajini,« je dejal francosko govorečim vernikom ter izpostavil, da »se mir na svetu vedno začne z našim osebnim spreobrnjenjem in hojo za Kristusom«. Nemškim romarjem pa je zaželel, da bi postni čas, ki ga začenjamo z molitvijo in postom za mir v Ukrajini, »vse pripeljal do veselja velike noči s srcem, ki je očiščeno in prenovljeno z milostjo Svetega Duha«. »Začnimo ta postni čas v duhu spokornosti in molitve ter kličimo Božje usmiljenje nad nas ter mir za ves svet,« je dodal. Tudi portugalske vernike je povabil h goreči prošnji za »dar miru«.
Vir: VaticanNews

SPOROČILO SVETEGA OČETA ZA POST 2022: UGODEN ČAS ZA SEJANJE DOBREGA ZARADI ŽETVE

Letošnje sporočilo svetega očeta Frančiška za postni čas je uglašeno na temo odlomka iz pisma sv. Pavla Galačanom: »Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. Dokler torej še utegnemo, delajmo dobro vsem« (Gal 6,9-10a).
»Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. Dokler torej še utegnemo, delajmo dobro vsem« (Gal 6,9-10a)
Dragi bratje in sestre, post je ugoden čas za osebno in skupnostno spreobrnjenje, ki nas vodi do velike noči umrlega in vstalega Jezusa Kristusa. Za postno pot 2022 bo dobro, če bomo premišljevali ob spodbudi sv. Pavla Galačanom: »Ne naveličajmo se delati dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. Dokler torej še utegnemo (kairós), delajmo dobro vsem« (Gal 6,9-10a).

1. SETEV IN ŽETEV

V tem odlomku apostol opozori na Jezusu tako ljubo podobo o setvi in žetvi (prim. Mt 13). Sv. Pavel nam govori o chairós-u; ugodnem času za sejanje dobrega zaradi žetve. Kaj je za nas ta ugoden čas? Vsekakor je to post, vendar je to tudi vse zemeljsko bivanje, katerega podoba je na neki način post.[1] V našem življenju prevečkrat prevladujejo pohlep in oholost, želja po imetju, kopičenju in trošenju, kakor kaže neumnež v evangeljski priliki, ki je mislil, da je njegovo življenje varno in srečno zaradi velike žetve, ki jo je spravil v svoje žitnice (prim. Lk 12,16-21). Post nas vabi k spreobrnjenju, k spremembi miselnosti, da bi življenje svoje resnice in lepote ne imelo toliko v imetju kot v dajanju, ne toliko v kopičenju kot v sejanju dobrega in v medsebojni podelitvi.

Prvi poljedelec je Bog sam, ki velikodušno »še naprej seje med človeštvom semena dobrega« (okrožnica Vsi smo bratje, 54). V postu smo poklicani, da odgovorimo na Božji dar, tako da sprejmemo njegovo Besedo, ki je »živa in dejavna« (Heb 4,12). Vztrajno poslušanje Božje Besede dozori pripravljeno poslušnost njegovemu delovanju (prim. Jak 1,21), ki daje rodovitnost našemu življenju. Če nas že to razveseli, koliko večji je šele klic, naj bomo »Božji sodelavci« (1 Kor 3,9), ko dobro izrabimo sedanji čas (prim. Ef 5,16) in tudi mi sejemo z dobrimi deli. Klica k sejanju dobrega ne smemo gledati kot breme ampak kot milost, s katero nas Stvarnik hoče dejavno združiti s svojo rodovitno velikodušnostjo.

In žetev? Mar ni vsa setev zaradi letine? Vsekakor. Tesno povezavo med setvijo in žetvijo potrjuje že sam sv. Pavel, ki pravi: »Kdor varčno seje, bo tudi varčno žel, kdor pa obilno seje, bo tudi obilno žel« (2 Kor 9,6). Za kakšno letino pa gre? Prvi sad posejanega dobrega imamo sami v sebi in v naših vsakdanjih odnosih, tudi v najmanjših dejanjih dobrote. V Bogu ni izgubljeno nobeno, še tako majhno dejanje ljubezni in noben »velikodušen trud« (prim. apostolska spodbuda Veselje evangelija, 279). Kot se drevo pozna po sadovih (prim. Mt 7,16.20), tako je življenje, ki je polno dobrih del, svetlo (prim. Mt 5,14-16) in prinaša Kristusov vonj v svet (prim. 2 Kor 2,15). Služenje Bogu, ki je osvobojeno greha, zori sadove posvečenja za zveličanje vseh (prim. Rim 6,22).

V resnici nam je dano videti samo majhen del sadu tega, ker sejemo, saj po evangeljskem pregovoru »eden seje, drugi žanje« (Jn 4,37). Ravno s sejanjem v dobro drugih sodelujemo pri Božji velikodušnosti: »Zelo plemenito je, če nam uspe sprožiti procese, katerih sadove bodo pobirali drugi, v upanju na skrito moč dobrega, ki se seje« (okrožnica Vsi smo bratje, 196). Sejanje dobrega za druge nas osvobaja ozke logike osebne koristi ter daje našim dejanjem navdahnjenost zastonjskosti ter nas vključuje v čudovito obzorje dobrohotnih Božjih načrtov.

Božja Beseda še bolj razširi in dvigne naš pogled: oznanja nam, da je najbolj resnična žetev eshatološka žetev, žetev poslednjega dne, dne brez sončnega zahoda. Dopolnjeni sad našega življenja in naših dejanj je »sad za večno življenje« (Jn 4,36), ki bo naš »zaklad v nebesih« (Lk 12,33; 18,22). Sam Jezus uporablja podobo semena, ki umre v zemlji in obrodi sad, da izrazi skrivnost svoje smrti in vstajenja (prim. Jn 12,24). Sv. Pavel pa jo ponovi, da spregovori o vstajenju našega telesa: »Seje se v propadljivosti, obuja pa v nepropadljivosti. Kar se seje v nečasti, vstaja v veličastvu. Kar se seje v slabosti, vstaja v moči. Seje se duševno telo, vstaja duhovno telo« (1 Kor 15,42-44). To upanje je velika luč, ki jo vstali Kristus prinaša na svet: » Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni. Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali« (1 Kor 15,19-20), da bi bili tisti, ki so z njim globoko združeni v ljubezni »v podobnosti njegove smrti« (Rim 6,5), z njim združeni tudi v njegovem vstajenju za večno življenje (prim. Jn 5,29): »Takrat bodo pravični svetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta« (Mt 13,43).

2. »NE NAVELIČAJMO SE, KO DELAMO DOBRO«

Kristusovo vstajenje oživlja zemeljske upe z »velikim upanjem« na večno življenje in vnaša seme odrešenja že v sedanji čas (prim. Benedikt XVI., okrožnica Rešeni v upanju, 3; 7). Ob bridkem razočaranju zaradi tolikih porušenih sanj, ob zaskrbljenosti zaradi izzivov, ki grozijo, ob malodušju zaradi revščine naših sredstev smo v skušnjavi, da bi se zaprli v svoj individualistični egoizem in se zatekli v brezbrižnost do trpljenja drugih. Dejansko so tudi najboljši viri omejeni: »Mladeniči omagujejo in pešajo, mladci se spotikajo in padajo« (Iz 40,30). Toda Bog »Omagujočemu daje moč, onemoglemu povečuje vzdržljivost. […] tisti pa, ki zaupajo v Gospoda, obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli, tekajo, pa ne opešajo, hodijo, pa ne omagajo« (Iz 40,29.31). Postni čas nas kliče, naj svojo vero in upanje položimo v Gospoda (prim. 1 Pt 1,21), saj bomo lahko samo s pogledom, uprtim v vstalega Jezusa Kristusa (prim. Heb 12,2) mogli sprejeti apostolovo spodbudo: »Ne naveličajmo se, ko delamo dobro« (Gal 6,9).

Ne naveličajmo se moliti. Jezus je učil, da je treba »vedno moliti in se ne naveličati« (Lk 18,1). Moliti moramo, ker potrebujemo Boga. Nevarna utvara je, da zadoščamo sami sebi. Če smo v pandemiji neposredno spoznali svojo osebno in družbeno krhkost, naj nam ta post omogoči, da bomo doživeli tolažbo vere v Boga, brez katere ne moremo imeti trdnosti (prim. Iz 7,9). Nihče se ne reši sam, ker smo vsi v istem čolnu sredi viharjev zgodovine;[2] predvsem pa se nihče ne reši brez Boga, saj samo velikonočna skrivnost Jezusa Kristusa daje zmago nad temnimi vodami smrti. Vera nas ne oprosti življenjskih stisk, nam pa omogoči, da gremo preko njih združeni z Bogom v Kristusu v velikem upanju, ki ne razočara in katerega poroštvo je ljubezen, ki jo je Bog izlil v naša srca po Svetem Duhu (prim. Rim 5,1-5).

Ne naveličajmo se ruvati zla iz svojega življenja. Telesni post, h kateremu nas kliče post, naj okrepi našega duha za boj proti grehu. Ne naveličajmo se prositi za odpuščanje v zakramentu pokore in sprave, saj vemo, da se Bog nikoli ne naveliča odpuščati.[3] Ne naveličajmo se boriti proti poželenju, proti tisti slabosti, ki sili k sebičnosti in k vsakemu zlu, in je v teku stoletij našla različne poti, po katerih je človeka pahnila v greh (prim. Vsi smo bratje, 166). Ena od teh poti je nevarnost zasvojenosti od digitalnih medijev, ki osiromaši človeške odnose. Post je ugoden čas, da se upremo tem pastem in namesto tega gojimo celovitejšo človeško komunikacijo (prim. prav tam, 43), ki jo sestavljajo »resnična srečanja« (prav tam, 50), iz oči v oči.

Ne naveličajmo se delati dobro v dejavni ljubezni do bližnjega. V tem postu delimo miloščino z veseljem (prim. 2 Kor 9,7). Bog, »ki sejalcu priskrbi seme in kruh za živež« (2 Kor 9,10), poskrbi za vsakega izmed nas ne le, da bi imeli hrano, ampak tudi da bi mogli biti velikodušni v dobrih delih do drugih. Če je res, da je vse naše življenje čas za sejanje dobrega, na poseben način izkoristimo ta postni čas, da bomo poskrbeli za tiste, ki so nam blizu, da se približamo tistim bratom in sestram, ki so ranjeni na poti življenja (Prim. Lk 25-37). Post je ugoden čas za iskanje in ne za izogibanje tistim, ki potrebujejo pomoč; da pokličemo in ne da se ne menimo za tiste, ki si želijo lepo besedo in da jih nekdo posluša; da obiskujemo in ne da zapuščamo tiste, ki trpi v osamljenosti. Uresničujmo poziv k delanju dobrega vsem, vzemimo si čas za ljubezen do najmanjših in nezaščitenih, do zapuščenih in prezrtih, do diskriminiranih in odrinjenih (prim. okrožnica Fratelli tutti (Vsi bratje), 193).

3. »ČE SE NE UTRTUDIMO, BOMO OB SVOJEM ČASU ŽELI«

Post nas spominja, da »blaginje, pa tudi ljubezni, pravičnosti in vzajemnosti ne dosežemo enkrat za vselej; zanje se moramo boriti iz dneva v dan« (prav tam, 11). Prosimo torej Boga za potrpežljivo stanovitnost poljedelca (prim. Jak 5,7), da se ne bomo utrudili pri delanju dobrega, korak za korakom. Kdor pade, naj stegne roko k Očetu, ki nas vedno dvigne. Kdor je izgubljen, prevaran od zapeljevanja hudobca, naj ne odlaša z vrnitvijo k Njemu, »ki je velik v odpuščanju« (Iz 55,7). V tem času spreobrnjenja, v katerem najdemo oporo v Božji milosti in v občestvu Cerkve, se ne naveličajmo sejati dobro. Post pripravlja tla, molitev namaka, ljubezen daje rodovitnost. V veri imamo zagotovilo, da »če se ne utrdimo, bomo ob svojem času želi« in da bomo z darom vztrajnosti dosegli obljubljene darove (prim. Heb 10,36) za odrešenje sebe in drugih (prim. 1 Tim 4,16). Ko živimo bratsko ljubezen do vseh, smo združeni s Kristusom, ki je dal svoje življenje za nas (prim. 2 Kor 5,14-15), in vnaprej okušamo veselje nebeškega kraljestva, ko bo Bog »vse v vsem« (1 Kor 15,28).

Naj nam Devica Marija, iz katerega naročja je vzbrstel Odrešenik in ki je »vse shranila in premišljevala v svojem srcu« (Lk 2,19), pridobi dar potrpežljivosti in naj nam bo blizu s svojo materinsko prisotnostjo, da bo ta čas spreobrnjenja obrodil sadove večnega odrešenja.

Vir: VaticanNews

br. Matej Štravs

Foto: Jimmy Vallejo S., Carhopic (Križani), Bernardo Valle, Cathopic (moža z rožnim vencem)

Po jutranji sveti maši v sredo, 2. marca ob 8.45 bomo v župnijski cerkvi izpostavili Najsvetejše, ki bo izpostavljeno do večerne svete maše ob 19. uri. Vabljeni k molitvi za mir v Ukrajini.

V Kijevu so delovale tudi tri slovenske Marijine sestre, ki pa so že srečno umaknile v Zakarpatje.

Še nekaj povezav na članke v zvezi z Ukrajino:

PEDRO OPEKA PISAL VLADIMIRJU PUTINU

“Vedno sem verjel, da je vsak človek moj brat in sestra. Kako naj te prepričam, brat Putin, da pustiš vojno in ustaviš ubijanje nedolžnih državljanov?”, je v pismu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu zapisal slovenski misijonar Pedro Opeka. Pozval ga je k ustavitvi vojne in pobijanja nedolžnih ljudi. Spomnil je na ruske in ukrajinske vojake, ki imajo svoje družine in morda nikoli ne bodo vedeli, zakaj so umrli.

Pretresljivo pisma Pedra Opeke iz srca je nekakšen klic k miru in bratstvu. Napad na Ukrajino je označil za barbarsko dejanje ter opozoril, da lahko orožje 21. stoletja uniči človeštvo. Prepričan je, da z vojno ne bomo nikoli rešili sporov, pa tudi, da nas onkraj ideologij povezuje skupna človeškost.

Čas je, da opustimo logiko, ki svet ločuje na močne in bogate države ter na ranljive in revne države. Vsi smo državljani naše Zemlje, vsi smo enakovredni, vsi smo bratje in sestre in vsi odgovorni za gradnjo boljšega sveta za vse otroke sveta, ki bodo prišli za nami in nadaljevali življenje na Zemlji.

Objavljamo celotno pismo, ki ga je prevedel novinar Družine Marjan Pogačnik.

Mojemu bratu Vladimirju Putinu!

Brat Vladimir, ta četrtek, 24. februarja, smo se prebudili v veliki zaprepadenosti, ko smo videli, da si razglasil vojno in sprožil napad na ukrajinsko ljudstvo, suveren narod, ki spoštuje mednarodne zakone in ni nikoli nameraval napasti Rusije.

Brat Vladimir Putin, državljani številnih držav smo občutili veliko grenkobo, žalost in sram ob tvojem dejanju, polnem norosti in megalomanije.

Si Vladimir, predsednik Rusije, ki jo imajo mnogi po svetu radi ter jo spoštujejo zaradi njene človeške zgodovine in globokih duhovnih korenin.

Sprašujemo se, kako je mogoče, da drugim narodom želiš vsiliti norost ponovnega vzpostavljanja cesarstva iz nekega drugega časa.

Edina rešitev, ki si jo našel v svojem egoizmu in iztirjeni oblasti, je bila ta, da si ob treh zjutraj začel vojno in presenetil svoje nekdanje sovjetske brate. Minuto po tvojem govoru se je nad Ukrajino zgrnil oblak raket in izstrelkov. Ko smo te poslušali, si je bilo mogoče misliti, da je bil ta napad namenjen državi, ki grozi vsemu svetu. Toda v resnici ukrajinsko ljudstvo preprosto želi živeti v miru v svoji svobodni in samostojni državi.

Z grožnjo, da bodo obtoženi izdajstva domovine, je bilo lahko prisiliti ruske državljane vojake, ki niso hoteli v boj, da so z lažnimi izgovori napadli in ubijali brate in sestre drugega naroda.

Svobodni možje in žene, humanisti našega sveta, povzdignite svoj glas v obsodbo tega barbarskega dejanja nad ukrajinskim ljudstvom.

Čas je, da opustimo logiko, ki svet ločuje na močne in bogate države ter na ranljive in revne države. Vsi smo državljani naše Zemlje, vsi smo enakovredni, vsi smo bratje in sestre in vsi odgovorni za gradnjo boljšega sveta za vse otroke sveta, ki bodo prišli za nami in nadaljevali življenje na Zemlji. Nehati moramo misliti, da imajo nekateri večje dostojanstvo kot drugi.

Živimo v 21. stoletju in orožje, ki so ga izumili ljudje, lahko uniči naš planet Zemljo. Kako se lahko, brat Putin, igraš z ognjem ter hodiš po vrvi nad eksplozivom, ki se vsak hip lahko razleti in ustvari popoln kaos, zmožen uničenja naše celotne civilizacije?

Kam je šlo vse, kar smo se naučili iz vseh preteklih vojn, ko so se ljudje vojskovali in drugega niso sprejemali kot enakovrednega sebi, kje je modrost junakov, pesnikov in pisateljev, ki so branili ideale vsega človeštva proti barbarstvu, tiraniji in diktaturi? Ko bi le lahko bili, brat Vladimir, bolj človeški, spoštljivi, bolj pošteni, pristni in resnicoljubni. Kajti samo resnica nas bo osvobodila in napravila bolj bratske.

Kako bi lahko danes sprejeli dramatično smrt, vsiljeno ukrajinskim in ruskim vojakom? Vsi ti vojaki imajo družino, imajo brate in sestre, ki jih bodo objokovali, če umrejo. Mislim na ruske vojake, ki ne bodo vedeli, zakaj so umrli ali zakaj so bili ubiti.

Nikoli se ni prepozno vrniti k razumu in se pridružiti človeštvu, ki si želi živeti v pravičnosti, bratstvu in miru. Vojna, ki si jo začel, je neodgovorno dejanje, ki škodi človeštvu.

Z vojno ne bomo nikoli rešili človeških sporov; narodi tega sveta se pogovarjajo v dialogu in z diplomacijo. Posredovanje tretjih držav vedno lahko pomaga k reševanju problemov in potencialnih konfliktov, vedno je mogoče najti mirne in pravične rešitve. Zato je nujno spoštovati idejo, da vsi pripadamo eni sami in edini človeški družini.

Skupna človeškost nas povezuje onkraj ideologij, ver ali rasnih pojmovanj. Kajti smo del istega človeštva, z razlikami, a svobodni in enakovredni drug drugemu. Naša različnost je bogastvo, ki v spoštovanju, delitvi in bratstvu polepšuje Življenje.

Brat Vladimir, vrni se k zibelki človeške družine ter bodi brat, ki gradi skupno dobro in solidarnost, da bi vsi ljudje prihodnjih generacij na Zemlji lahko živeli v dostojanstvu, pa tudi z enakimi pravicami in dolžnostmi!

Vojna uničuje, seje sovraštvo in za stoletja ločuje narode, preden lahko spet pridejo skupaj in sodelujejo.

Ali ne bi bil denar od sofisticiranega orožja, uporabljen za smrt in teror, koristnejši za življenjske potrebe pozabljenih od ljudi in za gradnjo več stanovanj, šol, bolnišnic in omogočanje dostopa do vode za vse?

Vedno sem verjel, da je vsak človek moj brat in sestra. Kako naj te prepričam, brat Putin, da pustiš vojno in ustaviš ubijanje nedolžnih državljanov?

Prosim te, dragi Vladimir, ustavi vojno, odreci se diktaturi, laži, lažnemu videzu in dvojnosti.

Bodimo vsi skupaj resnicoljubni, pravični, solidarni!

Naj Bog Stvarnik razsvetli vse voditelji našega planeta Zemlje, da bi lahko živeli v bratstvu, enakopravnosti in svobodi, torej idealih človeškega dostojanstva in človekovih pravic.

Oče Pedro

Foto: Ilya CherUnsplash 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

VABIMO VAS NA DOGODKE OB 60. LETNICI ŽUPNIJE

• DAN MOLITVE IN POSTA ZA MIR V UKRAJINI BO TUDI V NAŠI ŽUPNIJI NA PEPELNICO TO SREDO. Po jutranji sveti maši ob 8.45 bomo v župnijski cerkvi izpostavili Najsvetejše, ki bo izpostavljeno do večerne svete maše ob 19. uri. Vabljeni k molitvi za mir. V Kijevu so delovale tudi tri slovenske Marijine sestre, ki pa so se že srečno umaknile v Zapkrpatje.

Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!

• POSTNI ČAS 2022 – PEPELNICA: Postni čas se začne na pepelnico 2. marca. Maše na ta dan so: v Štepanji vasi ob 8.00 in ob 19.00, v Bizoviku ob 18.00. Pri vseh mašah je tudi obred pepeljenja. Lepo vabljeni.

• MOLITEV KRIŽEVEGA POTA V POSTU v pripravi na veliko noč v Štepanji vasi vabimo k molitvi križevega pota:

  • v Štepanji vasi bo križev pot ob petkih ob 18.30 in ob nedeljah ob 18.30.
  • v Bizoviku bo križev pot ob četrtkih ob 17.30 in ob nedeljah ob 9.00.
  • veroučenci bodo letos križev pot molili v okviru veroučnih srečanj.

• POSTNI GOVORI: Tudi letos bomo imeli v župniji vse postne nedelje pri mašah ob 19.00 zvečer postne govore.
Postni govore bodo imeli:
• prva postna nedelja 6. marec ob 19. uri: br. Jaro Knežević
• druga postna nedelja 13. marec ob 19. uri: br. Stane Bešter
Lepo vabljeni.

• ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA ZA SKAVTSKO HIŠO bo v soboto 5. in v nedeljo 6. marca. Kontejner bo stal na parkirišču pred cerkvijo.

• POMOČ DRUŽINI: Pred kratkim si je huje poškodoval nogo Marko Brnadić brat našega mežnarja, Pejota Brnadiča, ki živi v Bosni. Ker se je njegova družina znašla v stiski, se priporočamo, če lahko za njegovo družino darujete kakšen dar. Svoj dar lahko do te nedelje oddaste zadaj v nabiralnik, kjer piše za družino od brata Pejota Brnadiča ali ga izročite br. Mateju Štravsu. Bog vam povrni.

• DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA: Kdor želi, se lahko še to sredo ob 20. uri v dvorani župnijskega doma pridruži delavnicam molitve in življenja. Srečanja, ki jih vodita br. Primož Kovač in Barbara Sosič bodo potekala vsako sredo do konca maja. Več o DMŽ si lahko preberete na: www.dmz.si.

• POSTNA POSTAVA: Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.

Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 2. marca) in na veliki petek (letos 15. aprila). Ta dva dneva se enkrat do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta starosti.

Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega.

Zdržek mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta starosti. Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb…), post in zdržek odpadeta. Za duhovnike, redovnike in redovnice, ki se hranijo doma, ne velja olajšava za petke zunaj postnega časa.

SPOROČILO SVETEGA OČETA ZA POST 2022: UGODEN ČAS ZA SEJANJE DOBREGA ZARADI ŽETVE

Letošnje sporočilo svetega očeta Frančiška za postni čas je uglašeno na temo odlomka iz pisma sv. Pavla Galačanom: »Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. Dokler torej še utegnemo, delajmo dobro vsem« (Gal 6,9-10a).

»Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. Dokler torej še utegnemo, delajmo dobro vsem« (Gal 6,9-10a)

Dragi bratje in sestre, post je ugoden čas za osebno in skupnostno spreobrnjenje, ki nas vodi do velike noči umrlega in vstalega Jezusa Kristusa. Za postno pot 2022 bo dobro, če bomo premišljevali ob spodbudi sv. Pavla Galačanom: »Ne naveličajmo se delati dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. Dokler torej še utegnemo (kairós), delajmo dobro vsem« (Gal 6,9-10a).

1. SETEV IN ŽETEV

V tem odlomku apostol opozori na Jezusu tako ljubo podobo o setvi in žetvi (prim. Mt 13). Sv. Pavel nam govori o chairós-u; ugodnem času za sejanje dobrega zaradi žetve. Kaj je za nas ta ugoden čas? Vsekakor je to post, vendar je to tudi vse zemeljsko bivanje, katerega podoba je na neki način post.[1] V našem življenju prevečkrat prevladujejo pohlep in oholost, želja po imetju, kopičenju in trošenju, kakor kaže neumnež v evangeljski priliki, ki je mislil, da je njegovo življenje varno in srečno zaradi velike žetve, ki jo je spravil v svoje žitnice (prim. Lk 12,16-21). Post nas vabi k spreobrnjenju, k spremembi miselnosti, da bi življenje svoje resnice in lepote ne imelo toliko v imetju kot v dajanju, ne toliko v kopičenju kot v sejanju dobrega in v medsebojni podelitvi.

Prvi poljedelec je Bog sam, ki velikodušno »še naprej seje med človeštvom semena dobrega« (okrožnica Vsi smo bratje, 54). V postu smo poklicani, da odgovorimo na Božji dar, tako da sprejmemo njegovo Besedo, ki je »živa in dejavna« (Heb 4,12). Vztrajno poslušanje Božje Besede dozori pripravljeno poslušnost njegovemu delovanju (prim. Jak 1,21), ki daje rodovitnost našemu življenju. Če nas že to razveseli, koliko večji je šele klic, naj bomo »Božji sodelavci« (1 Kor 3,9), ko dobro izrabimo sedanji čas (prim. Ef 5,16) in tudi mi sejemo z dobrimi deli. Klica k sejanju dobrega ne smemo gledati kot breme ampak kot milost, s katero nas Stvarnik hoče dejavno združiti s svojo rodovitno velikodušnostjo.

In žetev? Mar ni vsa setev zaradi letine? Vsekakor. Tesno povezavo med setvijo in žetvijo potrjuje že sam sv. Pavel, ki pravi: »Kdor varčno seje, bo tudi varčno žel, kdor pa obilno seje, bo tudi obilno žel« (2 Kor 9,6). Za kakšno letino pa gre? Prvi sad posejanega dobrega imamo sami v sebi in v naših vsakdanjih odnosih, tudi v najmanjših dejanjih dobrote. V Bogu ni izgubljeno nobeno, še tako majhno dejanje ljubezni in noben »velikodušen trud« (prim. apostolska spodbuda Veselje evangelija, 279). Kot se drevo pozna po sadovih (prim. Mt 7,16.20), tako je življenje, ki je polno dobrih del, svetlo (prim. Mt 5,14-16) in prinaša Kristusov vonj v svet (prim. 2 Kor 2,15). Služenje Bogu, ki je osvobojeno greha, zori sadove posvečenja za zveličanje vseh (prim. Rim 6,22).

V resnici nam je dano videti samo majhen del sadu tega, ker sejemo, saj po evangeljskem pregovoru »eden seje, drugi žanje« (Jn 4,37). Ravno s sejanjem v dobro drugih sodelujemo pri Božji velikodušnosti: »Zelo plemenito je, če nam uspe sprožiti procese, katerih sadove bodo pobirali drugi, v upanju na skrito moč dobrega, ki se seje« (okrožnica Vsi smo bratje, 196). Sejanje dobrega za druge nas osvobaja ozke logike osebne koristi ter daje našim dejanjem navdahnjenost zastonjskosti ter nas vključuje v čudovito obzorje dobrohotnih Božjih načrtov.

Božja Beseda še bolj razširi in dvigne naš pogled: oznanja nam, da je najbolj resnična žetev eshatološka žetev, žetev poslednjega dne, dne brez sončnega zahoda. Dopolnjeni sad našega življenja in naših dejanj je »sad za večno življenje« (Jn 4,36), ki bo naš »zaklad v nebesih« (Lk 12,33; 18,22). Sam Jezus uporablja podobo semena, ki umre v zemlji in obrodi sad, da izrazi skrivnost svoje smrti in vstajenja (prim. Jn 12,24). Sv. Pavel pa jo ponovi, da spregovori o vstajenju našega telesa: »Seje se v propadljivosti, obuja pa v nepropadljivosti. Kar se seje v nečasti, vstaja v veličastvu. Kar se seje v slabosti, vstaja v moči. Seje se duševno telo, vstaja duhovno telo« (1 Kor 15,42-44). To upanje je velika luč, ki jo vstali Kristus prinaša na svet: » Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni. Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali« (1 Kor 15,19-20), da bi bili tisti, ki so z njim globoko združeni v ljubezni »v podobnosti njegove smrti« (Rim 6,5), z njim združeni tudi v njegovem vstajenju za večno življenje (prim. Jn 5,29): »Takrat bodo pravični svetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta« (Mt 13,43).

2. »NE NAVELIČAJMO SE, KO DELAMO DOBRO«

Kristusovo vstajenje oživlja zemeljske upe z »velikim upanjem« na večno življenje in vnaša seme odrešenja že v sedanji čas (prim. Benedikt XVI., okrožnica Rešeni v upanju, 3; 7). Ob bridkem razočaranju zaradi tolikih porušenih sanj, ob zaskrbljenosti zaradi izzivov, ki grozijo, ob malodušju zaradi revščine naših sredstev smo v skušnjavi, da bi se zaprli v svoj individualistični egoizem in se zatekli v brezbrižnost do trpljenja drugih. Dejansko so tudi najboljši viri omejeni: »Mladeniči omagujejo in pešajo, mladci se spotikajo in padajo« (Iz 40,30). Toda Bog »Omagujočemu daje moč, onemoglemu povečuje vzdržljivost. […] tisti pa, ki zaupajo v Gospoda, obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli, tekajo, pa ne opešajo, hodijo, pa ne omagajo« (Iz 40,29.31). Postni čas nas kliče, naj svojo vero in upanje položimo v Gospoda (prim. 1 Pt 1,21), saj bomo lahko samo s pogledom, uprtim v vstalega Jezusa Kristusa (prim. Heb 12,2) mogli sprejeti apostolovo spodbudo: »Ne naveličajmo se, ko delamo dobro« (Gal 6,9).

Ne naveličajmo se moliti. Jezus je učil, da je treba »vedno moliti in se ne naveličati« (Lk 18,1). Moliti moramo, ker potrebujemo Boga. Nevarna utvara je, da zadoščamo sami sebi. Če smo v pandemiji neposredno spoznali svojo osebno in družbeno krhkost, naj nam ta post omogoči, da bomo doživeli tolažbo vere v Boga, brez katere ne moremo imeti trdnosti (prim. Iz 7,9). Nihče se ne reši sam, ker smo vsi v istem čolnu sredi viharjev zgodovine;[2] predvsem pa se nihče ne reši brez Boga, saj samo velikonočna skrivnost Jezusa Kristusa daje zmago nad temnimi vodami smrti. Vera nas ne oprosti življenjskih stisk, nam pa omogoči, da gremo preko njih združeni z Bogom v Kristusu v velikem upanju, ki ne razočara in katerega poroštvo je ljubezen, ki jo je Bog izlil v naša srca po Svetem Duhu (prim. Rim 5,1-5).

Ne naveličajmo se ruvati zla iz svojega življenja. Telesni post, h kateremu nas kliče post, naj okrepi našega duha za boj proti grehu. Ne naveličajmo se prositi za odpuščanje v zakramentu pokore in sprave, saj vemo, da se Bog nikoli ne naveliča odpuščati.[3] Ne naveličajmo se boriti proti poželenju, proti tisti slabosti, ki sili k sebičnosti in k vsakemu zlu, in je v teku stoletij našla različne poti, po katerih je človeka pahnila v greh (prim. Vsi smo bratje, 166). Ena od teh poti je nevarnost zasvojenosti od digitalnih medijev, ki osiromaši človeške odnose. Post je ugoden čas, da se upremo tem pastem in namesto tega gojimo celovitejšo človeško komunikacijo (prim. prav tam, 43), ki jo sestavljajo »resnična srečanja« (prav tam, 50), iz oči v oči.

Ne naveličajmo se delati dobro v dejavni ljubezni do bližnjega. V tem postu delimo miloščino z veseljem (prim. 2 Kor 9,7). Bog, »ki sejalcu priskrbi seme in kruh za živež« (2 Kor 9,10), poskrbi za vsakega izmed nas ne le, da bi imeli hrano, ampak tudi da bi mogli biti velikodušni v dobrih delih do drugih. Če je res, da je vse naše življenje čas za sejanje dobrega, na poseben način izkoristimo ta postni čas, da bomo poskrbeli za tiste, ki so nam blizu, da se približamo tistim bratom in sestram, ki so ranjeni na poti življenja (Prim. Lk 25-37). Post je ugoden čas za iskanje in ne za izogibanje tistim, ki potrebujejo pomoč; da pokličemo in ne da se ne menimo za tiste, ki si želijo lepo besedo in da jih nekdo posluša; da obiskujemo in ne da zapuščamo tiste, ki trpi v osamljenosti. Uresničujmo poziv k delanju dobrega vsem, vzemimo si čas za ljubezen do najmanjših in nezaščitenih, do zapuščenih in prezrtih, do diskriminiranih in odrinjenih (prim. okrožnica Fratelli tutti (Vsi bratje), 193).

3. »ČE SE NE UTRTUDIMO, BOMO OB SVOJEM ČASU ŽELI«

Post nas spominja, da »blaginje, pa tudi ljubezni, pravičnosti in vzajemnosti ne dosežemo enkrat za vselej; zanje se moramo boriti iz dneva v dan« (prav tam, 11). Prosimo torej Boga za potrpežljivo stanovitnost poljedelca (prim. Jak 5,7), da se ne bomo utrudili pri delanju dobrega, korak za korakom. Kdor pade, naj stegne roko k Očetu, ki nas vedno dvigne. Kdor je izgubljen, prevaran od zapeljevanja hudobca, naj ne odlaša z vrnitvijo k Njemu, »ki je velik v odpuščanju« (Iz 55,7). V tem času spreobrnjenja, v katerem najdemo oporo v Božji milosti in v občestvu Cerkve, se ne naveličajmo sejati dobro. Post pripravlja tla, molitev namaka, ljubezen daje rodovitnost. V veri imamo zagotovilo, da »če se ne utrdimo, bomo ob svojem času želi« in da bomo z darom vztrajnosti dosegli obljubljene darove (prim. Heb 10,36) za odrešenje sebe in drugih (prim. 1 Tim 4,16). Ko živimo bratsko ljubezen do vseh, smo združeni s Kristusom, ki je dal svoje življenje za nas (prim. 2 Kor 5,14-15), in vnaprej okušamo veselje nebeškega kraljestva, ko bo Bog »vse v vsem« (1 Kor 15,28).

Naj nam Devica Marija, iz katerega naročja je vzbrstel Odrešenik in ki je »vse shranila in premišljevala v svojem srcu« (Lk 2,19), pridobi dar potrpežljivosti in naj nam bo blizu s svojo materinsko prisotnostjo, da bo ta čas spreobrnjenja obrodil sadove večnega odrešenja.

Vir: VaticanNews

br. Matej Štravs

Foto: James Hills, Pixabay (Pečarska Laura, Kyiv) Jimmy Vallejo S., Carhopic (Križani)

ZA SVETE MAŠE IN SREČANJA SKUPIN JE OBVEZEN POGOJ PCT.

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

IZ NAŠE ŽUPNIJE IN CERKVE NA SLOVENSKEM

• ZAHVALA ZA DAR ZA OGREVANJE: Prejšnjo nedeljo ste pri nabirki za ogrevanje darovali 1343,13 €. Bog vam povrni.

• ZAHVALA ZA POMOČ SEČNJI DREVES: Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste 7. in 8. februarja pomagali pri delovni akciji v Bizoviku pri kateri smo posekali tri drevesa pri cerkvi v Bizoviku.

• POSTNI ČAS 2022 – PEPELNICA: Postni čas se začne na pepelnico 2. marca. Maše na ta dan so: v Štepanji vasi ob 8.00 in ob 19.00, v Bizoviku ob 18.00. Pri vseh mašah je tudi obred pepeljenja. Lepo vabljeni.

• MOLITEV KRIŽEVEGA POTA V POSTU v pripravi na veliko noč v Štepanji vasi vabimo k molitvi križevega pota:

  • v Štepanji vasi bo križev pot ob petkih ob 18.30 in ob nedeljah ob 18.30.
  • v Bizoviku bo križev pot ob četrtkih ob 17.30 in ob nedeljah ob 9.00.
  • veroučenci bodo letos križev pot molili v okviru veroučnih srečanj.

• POSTNA POSTAVA: Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.

Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 2. marca) in na veliki petek (letos 15. aprila). Ta dva dneva se enkrat do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta starosti.

Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega.

Zdržek mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta starosti. Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb…), post in zdržek odpadeta. Za duhovnike, redovnike in redovnice, ki se hranijo doma, ne velja olajšava za petke zunaj postnega časa.

• DAROVI ZA SALEZIJANSKEGA MISIJONARJA TONETA GRMA, KI DELUJE V UGANDI: Mladi iz župnije Kodeljevo so to nedeljo pri dopoldanskih svetih mašah v Štepanji vasi prodajali piškote in svečke. Izkupiček od prodaje bo namenjen za salezijanskega misijonarja Toneta Grma. Z zbranimi darovi bo gradil kokošnjak za kokoši, ki jih bo uporabil za prehranjevanje družin, ki se srečujejo z  lakoto.
Za ta projekt ste darovali 675 eur. Iskrena hvala.

VABIMO VAS NA DOGODKE OB 60-LETNICI ŽUPNIJE

• DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA: V tem tednu so se v naši župniji začele Delavnice molitve in življenja. Prvo srečanje delavnic je bilo to sredo, februarja 2022 ob 20. uri. Prišlo je lepo število udeležencev. Kdor želi, se še vedno lahko pridruži to ali prihodnjo sredo ob 20. uri v dvorani župnijskega doma.

Srečanja, ki jih vodita br. Primož Kovač in Barbara Sosič bodo potekala vsako sredo do konca maja. Več o DMŽ si lahko preberete na: www.dmz.si.

Na delavnicah se bomo učili različnih načinov molitve. Primerne so za odrasle in študente. Bi rad-a poživil-a odnos z Bogom, ti je vera postala rutina, se morda srečuješ z nerazumevanjem vere ali celo predsodki?

Osrednja vsebina DMŽ so različni načini, kako lahko molim. V začetku so načini, s katerimi vzpostavljamo osebni odnos z Bogom: molitveno branje, pisno molitev, molitev poslušanja, molitev gledanja do kontemplativne molitve. Nato se molitveni načini prevesijo v proces preoblikovanja. Prava (dobra) molitev je tista, ki človeka spreminja v njegovem ravnanju, odzivanju, delovanju, odnosih. Veliki cilj vsakega kristjana naj bi bil postajati vedno bolj podoben Jezusu Kristusu. Da bil do drugih, kakršen je bil Jezus, da bi čutil, kot je čutil Jezus; da bi govoril, kot je govoril Jezus; da bi ravnal, kot je ravnal Jezus; da bi ljubil, kot je ljubil Jezus. Ta proces se dogaja ob molitvi sprejemanja in molitvi v Jezusovem duhu. Prav ta drugi del molitvenih načinov nas vrača od odnosa z Bogom nazaj k odnosu do bližnjih, nazaj v življenje. Celotna vsebina DMŽ je povzeta v stavku: Naučimo se moliti, da bomo znali živeti. Odkrivanje molitvenih načinov spremljata tudi branje, to je poslušanje Božje besede in kateheza.

Da bi čim več zajeli iz DMŽ, si vsak udeleženec v času med srečanji dnevno vzame pol ure časa za prebiranje Božje besede in uporabo molitvenega načina zadnjega srečanja. Odlomki iz Svetega pisma so skrbno izbrani in skupaj z molitvijo spreminjajo ta čas v »svete pol ure«. Tako se petnajst tednov spremeni v prave duhovne vaje, ki jih opravljam sredi življenja.

DMŽ je zasnoval kapucin br. Ignacij Larrañaga, rojen v Španiji, blizu kraja Loyola, deloval pa v Čilu v Južni Ameriki. Leta 1984 je začel z duhovnimi vajami, na katerih ni želel le oznanjati, pač pa omogočiti izkustvo Božje bližine in Božjega delovanja. Ker je bilo zanimanje za te njegove duhovne vaje zelo veliko, jih je dopolnjeval. Tako sta se rodila dva programa: tedenske duhovne vaje z imenom »Izkušnja Boga« in tromesečni tečaj DMŽ. Ta oblika nove evangelizacije, kot jo imenuje br. Ignacij, je razširjena predvsem po špansko in portugalsko govorečih deželah. V Sloveniji je navzoča od leta 1994.

KAKO BO POTEKALA SINODA 2021-2023

• Sinoda o sinodalnosti 2021 – 2023 v prvi fazi poteka na krajevni ravni v škofijah, župnijah in cerkvenih skupnostih po vsem svetu. Glavni namen je poslušanje različnih glasov na terenu, da bi vsakdo lahko kaj prispeval v posvetovanju vesoljne Cerkve. Krajevne Cerkve smo povabljene, da svoje odgovore posredujejo škofovski konferenci. Ta del sinode poteka do avgusta 2022. Aktualne informacije o sinodi najdete tule. Tule pa najdete vsa gradiva za delo po skupinah.

• SINODA V NAŠI ŽUPNIJI: Tudi v naši župniji bomo od februarja do maja letos imeli po različnih skupinah srečanja na temo sinode. Takšno srečanje bo v posamezni skupini običajno trajalo eno uro in pol.

Predvidoma zadnji vikend v maju bomo v župniji ob 60-letnici župnije pripravili duhovno obnovo za vse župljane, v okviru katere bomo izvedli tudi pogovore o sinodi. Povzetke bomo poslali na pastoralno službo.

VABLJENI, DA MOLITE MOLITEV ZA SINODO
Pred Teboj smo, Sveti Duh,
ko smo zbrani v Tvojem imenu.
Samo ti nas vodi,
bodi doma v naših srcih;
pokaži nam pot, po kateri naj gremo,
in kako naj hodimo po njej.
Šibki smo in grešni;
ne dopusti, da bi širili nered.
Ne dopusti, da bi nas nevednost vodila po napačni poti
ali da bi pristranskost vplivala na naša dejanja.
Daj, da v Tebi najdemo svojo edinost,
da bomo lahko skupaj hodili večnemu življenju naproti
in se ne bomo oddaljili od poti resnice
in od pravičnosti.
Vse to Te prosimo,
ki deluješ na vsakem kraju in v vsakem času,
v občestvu z Očetom in Sinom
na vekov veke.
Amen.

KATEHEZA PAPEŽA FRANČIŠKA: SVETI JOŽEF, ZAVETNIK VESOLJNE CERKVE
(16. 2. 2022)

Dragi bratje in sestre, dober dan!

Danes zaključujemo cikel katehez o liku svetega Jožefa. Te kateheze dopolnjujejo apostolsko pismo Patris corde, ki je bilo napisano ob 150. obletnici razglasitve svetega Jožefa za zavetnika katoliške Cerkve s strani blaženega Pija IX. Toda kaj pomeni ta naziv? Kaj pomeni, da je sveti Jožef »zavetnik Cerkve«? O tem bi danes želel z vami premišljevati.

Tudi v tem primeru nam evangeliji nudijo najbolj pravilen ključ za branje. Na koncu vsakega dogodka, kjer vidimo Jožefa kot protagonista, evangelij doda, da vzame dete in njegovo mater ter stori, kar mu je naročil Bog (prim. Mt 1,24; 2,14.21). Tako izstopa dejstvo, da je Jožefova naloga zaščititi Jezusa in Marijo. On je njun glavni varuh: »Dejansko sta Jezus in njegova mati Marija najdragocenejši zaklad naše vere« (Patris corde, 5). Ta zaklad varuje sveti Jožef.

V odrešenjskem načrtu se ne more ločiti Sina od Matere, od nje, ki je »napredovala na romanju vere in zvesto ohranila svojo povezanost s Sinom vse do križa« (Lumen gentium, 58), kot nas spominja drugi vatikanski koncil.

Jezus, Marija in Jožef so v določenem smislu prvobitno jedro Cerkve. Jezus je Človek in Bog. Marija, prva učenka, je Mati. In Jožef je varuh. In tudi mi »se moramo stalno spraševati, če z vsemi svojimi močmi varujemo Jezusa in Marijo, ki sta skrivnostno zaupana naši odgovornosti, naši skrbi, našemu varstvu« (Patris corde, 5). Tukaj imamo zelo lepo potezo krščanske poklicanosti: varovati. Varovati življenje, varovati človeški razvoj, varovati človeški um, varovati človeško srce, varovati človeško delo … Lahko rečemo, da je kristjan kakor sveti Jožef: mora varovati. Biti kristjan ne pomeni samo prejeti vero, izpovedovati vero, ampak varovati življenje, svoje življenje in življenje drugih, življenje Cerkve. Sin Vsemogočnega je prišel na svet v stanju velike slabotnosti. Jezus se je rodil takšen: slaboten. Želel je, da bi se ga branilo, ščitilo, negovalo. Bog je zaupal v Jožefa, kot je to storila tudi Marija, ki je v njem našla ženina, ki jo je ljubil in spoštoval ter vedno skrbel zanjo in za Otroka. »V tem smislu ni mogoče, da sveti Jožef ne bi bil varuh Cerkve, saj je Cerkev podaljšanje Kristusovega telesa v zgodovini, istočasno pa materinstvo Cerkve predstavlja Marijino materinstvo. Ko Jožef še naprej varuje Cerkev, še naprej varuje Dete in njegovo mater, pa tudi mi, ko ljubimo Cerkev, še naprej ljubimo Dete in njegovo mater« (Patris corde, 5).

Ta Otrok je tisti, ki bo rekel: »Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (Mt 25,40). Zato je vsaka oseba, ki je lačna in žejna, vsak tujec, vsak migrant, vsak človek brez obleke, vsak bolnik, vsak zapornik »Otrok«, ki ga varuje Jožef. Povabljeni smo, da varujemo te ljudi, te naše brate in sestre, kakor je do storil Jožef. Zato ga kličemo kot zavetnika vseh
potrebnih pomoči, izgnanih, žalostnih in tudi umirajočih – o čemer smo govorili prejšnjo sredo. In tudi mi se moramo od Jožefa naučiti »varovati« te dobrine: ljubiti Otroka in njegovo mater, ljubiti zakramente in Božje ljudstvo, ljubiti uboge in našo župnijo. Vsaka od teh stvarnosti je vedno Dete in njegova mati (prim. Patris corde, 5). Mi moramo varovati, ker s tem varujemo Jezusa, kakor je to storil Jožef.

Danes je običajno, da se vsak dan kritizira Cerkev, izpostavlja njeno nedoslednost – veliko je je, izpostavlja grehe, ki so v resnici naše nedoslednosti, naše grehe, saj je Cerkev od vedno ljudstvo grešnikov, ki se srečujejo z Božjim usmiljenjem. Vprašajmo se, ali v globini svojega srca ljubimo Cerkev, kakršna je. Božje ljudstvo na poti, z mnogimi pomanjkljivostmi, a z veliko volje, da bi služili in ljubili Boga. Dejansko nas edino ljubezen naredi sposobne, da v polnosti in nepristransko govorimo resnico; da povemo, kaj je narobe, a tudi prepoznamo vso dobroto in svetost, ki sta v njej navzoči, začenši ravno z Jezusom in Marijo. Ljubiti Cerkev, varovati Cerkev in hoditi s Cerkvijo. Vendar pa Cerkev ni tista skupinica, ki je blizu duhovnika in vsem komandira. Cerkev smo vsi, vsi. Na poti. Varovati drug drugega, varovati se od blizu. To je dobro vprašanje: ko imam s kom težave, ali ga poskušam varovati ali pa ga takoj obsodim, o njem slabo govorim, ga uničujem. Varovati, varovati.

Dragi bratje in sestre, spodbujam vas, da prosite za priprošnjo svetega Jožefa ravno v najtežjih trenutkih svojega življenja in življenja vaših skupnosti. Kjer naše napake postanejo pohujšanje, prosimo svetega Jožefa, da bi imeli pogum za resnico, prosili za odpuščanje in ponižno začeli znova. Kjer preganjanje preprečuje, da bi se oznanjal evangelij, prosimo svetega Jožefa za moč in potrpežljivost, da bi iz ljubezni do evangelija znali prenašali nasilje in trpljenje. Kjer primanjkuje materialnih in človeških virov in zato doživljamo revščino, zlasti kadar smo poklicani služiti zadnjim, nezaščitenim, sirotam, bolnikom in družbeno odvrženim, prosimo svetega Jožefa, naj bo za nas Previdnost. Koliko svetnikov se je obračalo nanj! Koliko ljudi v zgodovini Cerkve je v njem našlo zavetnika, varuha, očeta!

Posnemajmo njihov zgled in v ta namen danes vsi skupaj molimo k svetemu Jožefu z molitvijo, ki sem jo umestil na konec pisma Patris corde, ter mu zaupajmo svoje namene in na poseben način Cerkev, ki trpi in je v preizkušnji.

Pozdravljen, Odrešenikov varuh
in ženin Device Marije.
Tebi je Bog zaupal svojega Sina;
vate je Marija položila svoje zaupanje;
s teboj je Kristus postal človek.
Blaženi Jožef, tudi za nas se pokaži očetovski,
vodi nas na poti življenja.
Izprosi nam milost, usmiljenje in pogum,
ter brani nas vsakega zla.
Amen.

Vir: VaticanNews

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (zvončki in križ v Ivančni Gorici), Jimmy Vallejo S., Carhopic (Križani)

Skavti vabijo. Naslednja zbiralna akcija bo še 11. in 12. junija. Povabljeni.

Plakat pove vse. 

Foto: Pixabay

ZA SVETE MAŠE IN SREČANJA SKUPIN JE OBVEZEN POGOJ PCT.

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

IZ NAŠE ŽUPNIJE IN CERKVE NA SLOVENSKEM

• NABIRKA TE NEDELJE JE NAMENJENA ZA OGREVANJE. Že vnaprej Bog povrni z vse vaše darove.

Kdor želi lahko svoj dar za ogrevanje nakaže tudi na transakcijski račun naše župnije
SI56 0430 2000 3309 527.

V zadnjih tiskanih oznanilih, ki jih dobite v cerkvi lahko preberete finančno poročilo naše župnije za preteklo leto.

• Posnetek zoom večera o misijonarju Mihu Drevenšku, ki je bil v torek 25. januarja, si lahko ogledate na tej povezavi.

• KNJIGA o misijonarju Mihu Drevenšku: Zadaj v cerkvi lahko kupite knjigo p. Janeza Šamperla o misijonarju Mihu Drevenšku in zanj značilno zeleno kapo. Del sredstev od prodaje je namenjen za misijone.

• DAROVI ZA SALEZIJANSKEGA MISIJONARJA TONETA GRMA, KI DELUJE V UGANDI: Mladi iz župnije Kodeljevo so to nedeljo pri dopoldanskih svetih mašah v Štepanji vasi prodajali piškote in svečke. Izkupiček od prodaje bo namenjen za salezijanskega misijonarja Toneta Grma. Z zbranimi darovi bo gradil kokošnjak za kokoši, ki jih bo uporabil za prehranjevanje družin, ki se srečujejo z  lakoto.
Za ta projekt ste darovali 675 eur. Iskrena hvala.

VABIMO VAS NA DOGODKE OB 60-LETNICI ŽUPNIJE

• Ta petek  11. 2. Praznik Lurške Matere božje, ki je tudi svetovni dan bolnikov. Po večerni po maši bo do v cerkvi Marijine litanije z lurškimi odpevi. Lepo vabljeni. Papeževo poslanico ob svetovnem dnevu bolnikov najdete na tej povezavi.

• DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA: Obhajanje 60-letnice župnije bomo obeležili tudi z Delavnicami molitve in življenja (DMŽ). Na njih se bomo učili različnih načinov molitve. Primerne so za odrasle in študente. Bi rad-a poživil-a odnos z Bogom, ti je vera postala rutina, se morda srečuješ z nerazumevanjem vere ali celo predsodki?

Osrednja vsebina DMŽ so različni načini, kako lahko molim. V začetku so načini, s katerimi vzpostavljamo osebni odnos z Bogom: molitveno branje, pisno molitev, molitev poslušanja, molitev gledanja do kontemplativne molitve. Nato se molitveni načini prevesijo v proces preoblikovanja. Prava (dobra) molitev je tista, ki človeka spreminja v njegovem ravnanju, odzivanju, delovanju, odnosih. Veliki cilj vsakega kristjana naj bi bil postajati vedno bolj podoben Jezusu Kristusu. Da bil do drugih, kakršen je bil Jezus, da bi čutil, kot je čutil Jezus; da bi govoril, kot je govoril Jezus; da bi ravnal, kot je ravnal Jezus; da bi ljubil, kot je ljubil Jezus. Ta proces se dogaja ob molitvi sprejemanja in molitvi v Jezusovem duhu. Prav ta drugi del molitvenih načinov nas vrača od odnosa z Bogom nazaj k odnosu do bližnjih, nazaj v življenje. Celotna vsebina DMŽ je povzeta v stavku: Naučimo se moliti, da bomo znali živeti. Odkrivanje molitvenih načinov spremljata tudi branje, to je poslušanje Božje besede in kateheza.

Da bi čim več zajeli iz DMŽ, si vsak udeleženec v času med srečanji dnevno vzame pol ure časa za prebiranje Božje besede in uporabo molitvenega načina zadnjega srečanja. Odlomki iz Svetega pisma so skrbno izbrani in skupaj z molitvijo spreminjajo ta čas v »svete pol ure«. Tako se petnajst tednov spremeni v prave duhovne vaje, ki jih opravljam sredi življenja.

DMŽ je zasnoval kapucin br. Ignacij Larrañaga, rojen v Španiji, blizu kraja Loyola, deloval pa v Čilu v Južni Ameriki. Leta 1984 je začel z duhovnimi vajami, na katerih ni želel le oznanjati, pač pa omogočiti izkustvo Božje bližine in Božjega delovanja. Ker je bilo zanimanje za te njegove duhovne vaje zelo veliko, jih je dopolnjeval. Tako sta se rodila dva programa: tedenske duhovne vaje z imenom »Izkušnja Boga« in tromesečni tečaj DMŽ. Ta oblika nove evangelizacije, kot jo imenuje br. Ignacij, je razširjena predvsem po špansko in portugalsko govorečih deželah. V Sloveniji je navzoča od leta 1994.

Predstavitev DMŽ bo to sredo 16. februarja 2022 ob 20. uri v župnijskem domu. Srečanja bodo potekala vsako sredo ob 20. uri od 16. februarja do konca maja. Vodila jih bosta br. Primož Kovač in Barbara Sosič. Več o DMŽ si lahko preberete na tej povezavi.

KAKO BO POTEKALA SINODA 2021-2023

• Sinoda o sinodalnosti 2021 – 2023 v prvi fazi poteka na krajevni ravni v škofijah, župnijah in cerkvenih skupnostih po vsem svetu. Glavni namen je poslušanje različnih glasov na terenu, da bi vsakdo lahko kaj prispeval v posvetovanju vesoljne Cerkve. Krajevne Cerkve smo povabljene, da svoje odgovore posredujejo škofovski konferenci. Ta del sinode poteka do avgusta 2022. Aktualne informacije o sinodi najdete tule. Tule pa najdete vsa gradiva za delo po skupinah.

• SINODA V NAŠI ŽUPNIJI: Tudi v naši župniji bomo od februarja do maja letos imeli po različnih skupinah srečanja na temo sinode. Takšno srečanje bo v posamezni skupini običajno trajalo eno uro in pol.

Predvidoma zadnji vikend v maju bomo v župniji ob 60-letnici župnije pripravili duhovno obnovo za vse župljane, v okviru katere bomo izvedli tudi pogovore o sinodi. Povzetke bomo poslali na pastoralno službo.

VABLJENI, DA MOLITE MOLITEV ZA SINODO
Pred Teboj smo, Sveti Duh,
ko smo zbrani v Tvojem imenu.
Samo ti nas vodi,
bodi doma v naših srcih;
pokaži nam pot, po kateri naj gremo,
in kako naj hodimo po njej.
Šibki smo in grešni;
ne dopusti, da bi širili nered.
Ne dopusti, da bi nas nevednost vodila po napačni poti
ali da bi pristranskost vplivala na naša dejanja.
Daj, da v Tebi najdemo svojo edinost,
da bomo lahko skupaj hodili večnemu življenju naproti
in se ne bomo oddaljili od poti resnice
in od pravičnosti.
Vse to Te prosimo,
ki deluješ na vsakem kraju in v vsakem času,
v občestvu z Očetom in Sinom
na vekov veke.
Amen.

KATEHEZA O SV. JOŽEFU, ZAVETNIKU SREČNE SMRTI. SMRT SPREJETI, UMIRAJOČE SPREMLJATI.

Dragi bratje in sestre, dober dan!

V zadnji katehezi, ko nas je ponovno spodbudil lik svetega Jožefa, smo razmišljali o pomenu občestva svetnikov. In ravno pri tem bi rad začel in danes poglobil posebno pobožnost, ki jo je krščansko ljudstvo od vedno gojilo do svetega Jožefa kot zavetnika srečne smrti. Gre za pobožnost, ki je nastala iz misli, da je Jožef umrl v navzočnosti Device Marije in Jezusa, preden je zapustil hišo v Nazaretu. Ne obstajajo zgodovinski podatki, a ker Jožefa ni več videti v javnem življenju, se predvideva, da je umrl v Nazaretu, z družino. Ob smrti sta bila ob njem Jezus in Marija.

Papež Benedikt XV. je pred enim stoletjem zapisal, da »po Jožefu gremo naravnost k Mariji in po Mariji naravnost k izviru vsake svetosti, Jezusu«. Tako Jožef kot Marija nam pomagata iti k Jezusu. Spodbudil je pobožnosti v čast svetemu Jožefu in še posebej priporočal eno: »Ker si zasluži biti imenovan najučinkovitejši zavetnik umirajočih, saj je izdihnil v navzočnosti Jezusa in Marije, bodo sveti pastirji podpirali in pospeševali tista pobožna združenja, ki so bila ustanovljena, da bi Jožefa prosili za umirajoče, kot so “za srečno smrt“, “odhod svetega Jožefa“ in “za trpeče“ (Motu proprio Bonum sane, 25. julij 1920).« Bila so to združenja tistega časa.

Bratje in sestre, morda kdo misli, da sta ta jezik in tema samo neka zapuščina preteklosti, a v resnici se naš odnos s smrtjo nikoli ne nanaša na preteklost, ampak vedno na sedanjost. Papež Benedikt je rekel pred nekaj dnevi, ko je govoril o sebi, da »je pred temnimi vrati smrti«. Lepo je, da se zahvalimo papežu, ki ima to bistrost pri 95 letih in nam pravi: Sem pred mrakom smrti, pred temnimi vrati smrti.« Lep nasvet nam je dal. Tako imenovana kultura »blagostanja« poskuša odstraniti realnost smrti, a pandemija koronavirusa jo je na dramatičen način ponovno postavila na svetlo. Bilo je strašno, smrt je bila vsepovsod. Mnogi bratje in sestre so izgubili ljubljene osebe, ne da bi lahko bili ob njih, in zaradi tega je bilo smrt še težje sprejeti in jo predelati. Neka medicinska sestra mi je povedala, da je bila ob babici, ki je umirala zaradi covida in ji rekla: »Rada bi se poslovila od svojih, preden odidem.« In medicinska sestra, pogumna, je vzela telefon in poklicala. Nežnost tistega slovesa …

Kljub temu pa se na vsak način poskuša oddaljiti misel na našo končnost, pri tem pa se slepiti, da bomo tako smrti odvzeli njeno moč in pregnali strah. A krščanska vera ni nek način za izganjanje strahu pred smrtjo, ampak nam pomaga, da se z njo soočimo. Prej ali slej bomo vsi odšli skozi tista vrata.

Resnična luč, ki osvetljuje skrivnost smrti prihaja iz Kristusovega vstajenja. To je luč. Sveti Pavel zapiše: »Če pa se oznanja, da je Kristus vstal od mrtvih, kako nekateri med vami govorijo, da ni vstajenja mrtvih? Če ni vstajenja mrtvih, tudi Kristus ni vstal. Če pa Kristus ni vstal, potem je prazno tudi naše oznanilo, prazna tudi vaša vera« (1 Kor 15,12-14). Obstaja gotovost: Kristus je vstal, Kristus je vstali, Kristus je živi med nami. To je luč, ki nas čaka za tistimi temnimi vrati smrti.

Bratje in sestre, samo z vero v vstajenje se lahko postavimo pred brezno smrti, ne da bi nas premagal strah. In ne samo to: smrti lahko povrnemo pozitivno vlogo. Misliti na smrt, ki je osvetljena s Kristusovo skrivnostjo, pomaga, da vse življenje gledamo z novimi očmi. Za pogrebnim vozilom nisem nikoli videl kamiona za selitev! Za pogrebnim vozilom ga nisem nikoli videl. Odšli bomo sami, brez česarkoli v žepih pogrebnega prta. Nič. Ker pogrebni prti nima žepov. Ta samota smrti. Res je, za pogrebnim vozilom nikoli nisem videl kamiona za selitev. Nima smisla kopičiti, če bomo nekega dne umrli. Kar moramo kopičiti, je dejavna ljubezen, sposobnost deliti, ne ostati brezbrižni pred potrebami drugih. Ali pa, kakšen smisel ima prepirati se z bratom, sestro, prijateljem, sorodnikom ali z bratom ali sestro po veri, če bomo nekega dne umrli? Čemu služi jeziti se, jeziti se nad drugimi? Pred smrtjo se mnoga vprašanja spremenijo. Dobro je umreti spravljeni, brez jeze in obžalovanj! Rad bi povedal neko resnico: vsi smo na poti proti tistim vratom, vsi.

Evangelij nam pravi, da smrt pride kakor tat. Tako pravi Jezus: pride kakor tat. In četudi bi mi hoteli imeti pod nadzorom njen prihod, morda načrtovati svojo lastno smrt, ta ostaja dogodek, s katerim se moramo soočiti in tudi sprejeti odločitve.

Za nas kristjane veljata dva razmisleka. Prvi: smrti se ne moremo izogniti in ravno zato, potem ko smo naredili vse, kar je bilo človeško mogoče za preprečitev smrti, je »terapevtska zagrizenost« nemoralna (prim. Katekizem katoliške Cerkve, 2278). Tisti stavek zvestega Božjega ljudstva, preprosti ljudi: »Pustite ga umreti v miru. Pomagajte mu umreti v miru.« Kakšna modrost! Drugi razmislek se nanaša na lastnost same smrti, bolečine in trpljenja. Hvaležni moramo biti za vso pomoč, ki nam jo poskuša nuditi medicina, da bi s pomočjo tako imenovane »paliativne oskrbe« vsaka oseba, ki se pripravlja na zadnji del svojega življenja, tega lahko preživela na najbolj človeški možen način. Vendar pa moramo biti pazljivi, da ne bi te pomoči zamenjali za nesprejemljive nagibe, ki vodijo v ubijanje. Pred smrtjo moramo spremljati, a ne povzročiti smrti ali na kakršen koli način pomagati pri samomoru. Vedno je treba dati prednost pravici do zdravljenja in oskrbe za vse, da najslabotnejši, predvsem ostareli in bolni, ne bodo nikoli odvrženi. Življenje je pravica, ne pa smrt, ki jo je treba sprejeti, ne pa izvajati. In to etično načelo se nanaša na vse, ne samo na kristjane ali vernike.
Tukaj bi rad poudaril socialni problem, ki je resničen. Tisto »načrtovanje« – ne vem, ali je izrazi pravilen –, da bi pospešili smrt ostarelih. Velikokrat se vidi določen družbeni sloj, da bi se ostarelim, ker nimajo sredstev, dalo manj zdravil, kot pa bi jih potrebovali. In to je nehumano. To ni pomoč, ampak pomeni potisniti jih proti smrti. In to ni ne človeško ne krščansko. Za ostarele je treba skrbeti kot za zaklad človeštva: so naša modrost. In četudi ne govorijo in ne zaznavajo, so simbol človeške modrosti. Opravili so pot pred nami in nam zapustili mnogo lepih stvari, veliko spominov, veliko modrosti. Lepo prosim, ne izolirati ostarelih ljudi, ne pospešiti njihove smrti. Pobožati ostarelega človeka predstavlja isto upanje kot pobožati otroka, kajti začetek in konec življenja sta vedno skrivnost. Skrivnost, ki jo je treba spoštovati, spremljati, oskrbovati. Ljubiti.

Naj nam sveti Jožef pomaga živeti skrivnost smrti na najboljši možen način. Za kristjana je srečna smrt izkušnja Božjega usmiljenja, ki nam je blizu tudi v tistem zadnjem trenutku našega življenja. Tudi pri molitvi Zdrava Marija prosimo Marijo, naj nam je blizu »v naši smrtni uri«. Ravno zato bi želel skleniti to katehezo s skupno molitvijo k Mariji za trpeče, za tiste, ki živijo ta trenutek prehoda skozi temna vrata, in za svojce, ki žalujejo. Molimo skupaj: »Zdrava Marija …«

Vir: VaticanNews

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (cerkev Sv. Urha v Smledniku)

Kristjani vse Božje delovanje razumemo kot utelešenje njegove Besede – in ko ta postaja»dogodek« v našem času in prostoru, smo deležni Boga. Tak dogodek je tudi svetopisemski maraton – izmenično, nepretrgano branje Svetega pisma, 24 ur na dan. Tu ne gre za tekmovanje v hitrem branju Svetega pisma, pač pa je prebiranje Božje besede hkrati tudi molitev za bralca in poslušalce.

Beseda “maraton” nakazuje, da gre za vztrajanje, saj ob Božji besedi bedimo teden dni, podnevi in ponoči. “Vztrajajte v molitvi, bedite v njej in se zahvaljujte.” (Kol 4,2)

Svetopisemski maraton je bil v Sloveniji prvič pripravljen leta 2007 ob letu Svetega pisma, krog sodelujočih gibanj, skupnosti in cerkva pa se vsako leto širi. Ob celotedenskem branju Svetega pisma, ki letos poteka prek spleta, se zvrsti več sto bralcev, kar pomeni svojevrstno priložnost za druženje.

Spremljajte branje Božje besede v živo na naslovni strani bibličnega maratona

Leta 2012 smo v sodelovanju z lokalnimi koordinatorji pričeli pripravljati tudi številne t. im. “mini” svetopisemske maratone, ki v maratonskem tednu potekajo v krajih drugod po Sloveniji. V letu 2020 je bilo takšnih krajev, kjer potekajo mini svetopisemski maratoni, več kot 90. Leta 2021 se je branje zaradi razmer po državi preselilo na splet, a je kljub temu odmevalo po vsej Sloveniji. Vabljeni, da se nam pridružite tudi letos.

Poleg osrednjega branja Svetopisemski maraton ponuja tudi pester vzporedni program. Ob večerih boste lahko preko spleta sodelovali in prisluhnili zanimivim gostom. Vzporedni dogodki bodo snemani in si jih boste lahko ogledali tudi naknadno.

Oglejte si spremljajoči program

Vir: Spletna stran Svetopisemskega maratona

ZA SVETE MAŠE IN SREČANJA SKUPIN JE OBVEZEN POGOJ PCT.

• Vsi verniki starejši od 15 let morajo za bogoslužje in za srečanja skupin izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani).

Obvezna je uporaba zaščitnih mask znotraj cerkva, zunaj je obvezna zgolj če ni mogoče zagotoviti 1,5 metra medsebojne razdalje.

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

IZ NAŠE ŽUPNIJE IN CERKVE NA SLOVENSKEM

• ZAHVALA: Prejšnjo nedeljo ste pri nabirki za brate kapucine darovali 1.284,70 €. Iskrena hvala in Bog povrni.

• DAN CELODNEVNEGA ČEŠČENJA – ŽUPNIJSKA CERKEV V PETEK 28. JANUARJA: To je dan, ko želimo biti z Gospodom, navzočim med nami v evharistiji. Obenem je to dan, ko v imenu celotne naše nadškofije častimo Najsvetejše. Naj bo naša odločitev in molitev z Gospodom odgovor na Božjo ljubezen do nas.


SPORED ČEŠČENJA V ŽUPNIJSKI CERKVI
• 8.00 – sveta maša, po maši izpostavitev Najsvetejšega,
• 9.00 – 10.00 povabljeni vsi, ki se boste udeležili jutranje maše, k češčenju in člani Frančiškovega svetnega reda (OFS);
• 10.00 – 11.00: – prostovoljci; vabljeni tudi: iz Skopske, Prištinske. in Novosadske ulice;
• 11.00 – 12.00: bratje kapucini: sklenemo z dnevno molitveno uro in molitvijo Angel Gospodov; vabljeni tudi: iz ulice Polonce Čude, Vide Janežičeve, Angelce Ocepkove, Nusdorferjeve;
• 12.00 – 14.00 – molitev v tišini
• 14.00 – 15.00: Marijine sestre
• 15.00 – 16.00: Molitvena skupina Bog je Ljubezen.
• 16.00 –17.00: člani Župnijske Karitas; vabljeni tudi iz Bizovika, Hrušice;
• 17.00 – 18.00: Medžugorska molitvena skupina, veroučenci in starši; mladinci, študentje, skavti, vabljeni tudi iz Jakčeve ulice;
• 18.00 – 19.00: pevci, ŽPS; vabljeni tudi iz Štepanje vasi in Gmajne;
• 19.00: Slovesen sklep in sveta maša

OPOMBA: Razpored je orientacijski. Kdor ne more ob določeni uri, naj pride takrat, ko lahko. Skupine lepo naprošene, da molitev vodite, ostali pa se po razporedu ulic in vasi skupinam ob določenih urah pridružite.

• DAN ODPRTIH VRAT NA ŠKOFIJSKI KLASIČNI GIMNAZIJI V ŠENTVIDU bo to soboto 29. januarja ob 9. uri. Več informacij na: vpis.stanislav.si

• LETNA NAROČNINA VERSKEGA TISKA: Zelo priporočamo redno letno naročnino na verski tisk. Tu objavljamo cene za verski tisk za celo leto in kje jih se nanj lahko naročite in ga boste prejeli na svoj dom. Še vedno pa bo tisk v prodaji tudi v cerkvi.

Založba Družina naročila: 01/360-28-31, bernarda.vidmar@druzina.si Družina 140,40€, Mavrica 44,90€, Beseda med nami 27,00€, Božje okolje 33,00€, Cerkev danes 39,00€, Cerkveni glasbenik 39,00€, Communio 35,60€, Radovednež 23,70€, Magnificat 63,70€, Praznična 23,60, SLO 29,60€, Najst 29,40€.

Založba Ognjišče naročila: 05/611-72-23, ognjisce.uprava@ognjisce.si, https://revija.ognjisce.si/narocnine. Revija Ognjišče: 36,5 eur.

VABIMO VAS NA DOGODKE OB 60-LETNICI ŽUPNIJE

• ZOOM VEČER O MISIJONARJU MIHU DREVENŠKU bo v torek 25. januarja ob 20.30: Naša župnija organizira Zoom večer z minoritom p. Janezom Šamperlom, ki nam bo spregovoril o misijonarju Mihu Drevenšku. V sami predstavitvi bomo videli tudi krajše video nagovore Miha Drevenška. Rezervirajte si termin, ZOOM povezava pa bo objavljena na spletni strani župnije. Lepo vabljeni! Več informacij na tej povezavi.

V večer bodo vključeni tudi video posnetki na katerih govori, p. Miha Drevenšek, ki je umrl pred 10 leti. Miha Drevenšek je bil dolgo let misijonar v Zambiji. Veliko se je posvečal otrokom in samo zanje je imel vsako nedelo mašo, pri kateri je sodelovalo 1.500 otrok, ki so sami vse vodili. »Majhna punčka, deset let stara, dirigira celi cerkvi. Pater Miha je ustvaril verski, kulturni, izobraževalni in zdravstveni center. Najprej pa je z drugimi sobrati misijonarji naredil semenišče, nadaljeval z osnovno šolo, kasneje še s poklicno šolo. Leta 1991 začel načrt botrstvo na daljavo, preko katerega je s pomočjo botrov iz Slovenije dobilo pomoč čez 1000 otrok.

• DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA: Obhajanje 60-letnice župnije bomo obeležili tudi z Delavnicami molitve in življenja (DMŽ). Na njih se bomo učili različnih načinov molitve. Primerne so za odrasle in študente. Bi rad-a poživil-a odnos z Bogom, ti je vera postala rutina, se morda srečuješ z nerazumevanjem vere ali celo predsodki?

Predstavitev DMŽ bo 16. februarja 2022 ob 20. uri v župnijskem domu. Srečanja bodo potekala vsako sredo ob 20. uri od 16. februarja do konca maja. Vodil jih bo br. Primož. Več o DMŽ si lahko preberete na: dmz.si.

• JEZUSOVO DAROVANJE – SVEČNICA, sreda, 2. februar. Svečnica je najprej praznik skupine Vera in luč. Svečnica je tudi dan posvečenega življenja, dan redovnikov in redovnic.

• SVETOPISEMSKI MARATON: Vseslovensko maratonsko branje Svetega pisma bo potekalo od sobote, 22. do četrtka, 27. januarja 2022, 24 ur na dan. Zaradi epidemiološke situacije bo tokrat celoten maraton, vključno z branjem, potekal prek spleta na ZOOM-u. Vse informacije najdete na naslednji spletni povezavi, kjer se lahko tudi prijavite za branje Svetega pisma. Lepo vabljeni.

Spremljajte branje Svetega pisma

KAKO BO POTEKALA SINODA 2021-2023

• Sinoda o sinodalnosti 2021 – 2023 v prvi fazi poteka na krajevni ravni v škofijah, župnijah in cerkvenih skupnostih po vsem svetu. Glavni namen je poslušanje različnih glasov na terenu, da bi vsakdo lahko kaj prispeval v posvetovanju vesoljne Cerkve. Krajevne Cerkve smo povabljene, da svoje odgovore posredujejo škofovski konferenci. Ta del sinode poteka do avgusta 2022. Aktualne informacije o sinodi najdete tule. Tule pa najdete vsa gradiva za delo po skupinah.

• SINODA V NAŠI ŽUPNIJI: Tudi v naši župniji bomo od februarja do maja letos imeli po različnih skupinah srečanja na temo sinode. Takšno srečanje bo v posamezni skupini običajno trajalo eno uro in pol.

Predvidoma zadnji vikend v maju bomo v župniji ob 60-letnici župnije pripravili duhovno obnovo za vse župljane, v okviru katere bomo izvedli tudi pogovore o sinodi. Povzetke bomo poslali na pastoralno službo.

VABLJENI, DA MOLITE MOLITEV ZA SINODO
Pred Teboj smo, Sveti Duh,
ko smo zbrani v Tvojem imenu.
Samo ti nas vodi,
bodi doma v naših srcih;
pokaži nam pot, po kateri naj gremo,
in kako naj hodimo po njej.
Šibki smo in grešni;
ne dopusti, da bi širili nered.
Ne dopusti, da bi nas nevednost vodila po napačni poti
ali da bi pristranskost vplivala na naša dejanja.
Daj, da v Tebi najdemo svojo edinost,
da bomo lahko skupaj hodili večnemu življenju naproti
in se ne bomo oddaljili od poti resnice
in od pravičnosti.
Vse to Te prosimo,
ki deluješ na vsakem kraju in v vsakem času,
v občestvu z Očetom in Sinom
na vekov veke.
Amen.

• PASTIRSKO PISMO: Vabimo vas, da si preberete pastirsko pismo, ki ga je za našo nadškofijo v začetku leta napisal nadškof Stanislav Zore. Najdete ga na tej povezavi.

• LETNO POROČILO CERVKE NA SLOVENSKEM si lahko preberete na tej spletni strani.

• TEDEN MOLITVE ZA EDINOST KRISTJANOV 2022 bo od torka 18. do torka 25. januarja. Vabljeni k molitvi in obisku maše v ta namen. Več informacij na: na tej povezavi.
Papež Frančišek bo teden molitve za edinost kristjanov sklenil z večernicami.

KATEHEZA O SVETEM JOŽEFU KOT OČETU V NEŽNOSTI. BOG SE NE BOJI NAŠIH GREHOV

Svetopisemski odlomek:
Ko je bil Izrael mlad, sem ga ljubil,
iz Egipta sem poklical svojega sina.
Jaz sam sem Efrájima učil hoditi,
jemal sem jih na svoje lakte,
pa niso spoznali, da skrbim zanje.
Pritegoval sem jih s človeškimi vezmi,
z vrvicami ljubezni,
bil sem jim kakor tisti,
ki si vzdigujejo otroka k licu,
počasi sem mu dajal jesti.
Oz 11,1.3-4

Dragi bratje in sestre, dober dan!

Danes bi želel poglobiti lik svetega Jožefa kot očeta v nežnosti. V apostolskem pismo Patris corde (8. december 2020) sem razmišljal o tem vidiku nežnosti pri osebnosti svetega Jožefa. Čeprav nam evangeliji ne govorijo o podrobnostih, kako je uresničeval svoje očetovstvo, pa smo lahko prepričani, da je kot »pravični« mož to bil tudi pri vzgajanju Jezusa. »Jožef je videl, kako je Jezus iz dneva v dan “napredoval v modrosti, rasti in milosti pri Bogu in pri ljudeh” (Lk 2,52). Kakor je Gospod storil Izraelu, tako ga je on “učil hoditi, ko ga je držal za roko. Zanj je bil kot oče, ki dviga otroka k licu, ki se sklanja k njemu, da bi mu dajal jesti” (prim. Oz 11,3-4)« (Patris corde, 2). Ta definicija iz Svetega pisma je lepa in prikazuje Božji odnos z Izraelovim ljudstvom. Enak odnos je bil odnos svetega Jožefa z Jezusom.

Evangeliji potrjujejo, da je Jezus vedno uporabljal besedo »oče«, ko je govoril o Bogu in njegovi ljubezni. V mnogih prilikah je glavni lik oče (Prim. Mt 15,13; 21,28-30; 22,2; Lk 15,11-32; Jn 5,19-23; 6,32-40; 14,2; 15,1.8). Med najbolj znanimi je zagotovo prilika o usmiljenem Očetu, o kateri pripoveduje evangelist Luka (prim. Lk 15,11-32). Ravno v tej priliki je poleg izkušnje greha in odpuščanja izpostavljen tudi način, kako odpuščanje doseže osebo, ki je storila napako. Besedilo pravi takole: »Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil« (Lk 15,20). Sin je pričakoval kazen, pravico, po kateri bi mu v najboljšem primeru bilo dodeljeno mesto med služabniki, a se znajde v očetovem objemu. Nežnost je večja od logike sveta. Je nepričakovani način, kako zadostiti pravici. Zato ne smemo nikoli pozabiti, da se Bog ne boji naših grehov. To si dobro vtisnimo v spomin. Bog se ne prestraši pred našimi grehi, večji je od naših grehov. Je oče, je ljubezen, je nežen. Ne boji se naših napak, naših padcev, ampak se boji zaprtosti našega srca. To je, zaradi česar trpi. Boji se našega pomanjkanja vere v njegovo ljubezen. Obstaja velika nežnost v izkušnji Božje ljubezni. In lepo je pomisliti, da je to stvarnost Jezusu prvi posredoval ravno Jožef. Kajti Božje stvari pridejo do nas vedno po človeški izkušnji. […]
Lahko se torej vprašamo, ali smo tudi mi izkusili to nežnost in ali smo postali njene priče. Razmislimo. Nežnost namreč ni najprej čustveno ali sentimentalno vprašanje. Je izkušnja, da se čutimo ljubljene in sprejete ravno v svojem uboštvu in bedi.

Bog se ne zanaša le na naše talente, ampak tudi na našo odrešeno slabotnost. Naša slabotnost je odrešena in on ji zaupa. Sveti Pavel, na primer, zaradi tega pravi, da obstaja načrt tudi za njegovo slabotnost. Skupnosti v Korintu takole piše: »Da pa se zaradi vzvišenosti razodetij ne bi prevzel, mi je bil dan v meso trn, satanov sel, ki naj bi me tepel, da se ne bi prevzel. Trikrat sem prosil Gospoda, da bi ga umaknil od mene, a mi je rekel: “Dovolj ti je moja milost. Moč se dopolnjuje v slabotnosti.”« (2 Kor 12,7-9). Gospod nam ne odvzame vseh slabotnosti, ampak nam z njimi pomaga hoditi, tako da nas prime za roko. Kako to? Ja, za roko prime naše slabotnosti, nas skupaj z našimi slabotnostmi, blizu nam je. To je nežnost. Izkušnja nežnosti je v tem, da vidimo Božjo moč, kako gre ravno skozi tisto, kar nas dela slabotne; vendar pod pogojem, da se odvrnemo od pogleda hudiča, ki »nas sili, da gledamo našo slabotnost z negativno sodbo«, medtem ko jo Sveti Duh »osvetljuje z nežnostjo« (Patris corde, 2). »In nežnost je najboljši način, da se dotaknemo tega, kar je krhkega v nas. […] Poglejte, kako se bolničarke in bolničarji dotikajo ran bolnikov: z nežnostjo, da jih ne bi še bolj ranili. Tako se Gospod dotika naših ran, z isto nežnostjo. Zato je pomembno srečati Božje usmiljenje, zlasti v zakramentu sprave in v osebni molitvi k Bogu, ko doživimo resnico in nežnost. Paradoksalno je, da nam tudi hudič lahko pove resnico: je lažnivec, vendar se izmuzne, da bi nam povedal resnico in pripeljal do laži; vendar pa hudič to dela, da bi nas obsodil. Gospod nam pove resnico in steguje roko, da bi nas rešil. Vemo pa, da nas Resnica, ki prihaja iz Boga, ne obsoja, ampak nas sprejema, nas objame, nas podpira, nam odpušča« (Patris corde, 2). Bog vedno odpušča: vtisnite si to v misli in srce. Bog vedno odpušča. Mi smo tisti, ki se utrudimo prositi za odpuščanje. A On vedno odpusti. Tudi najslabše stvari.

Dobro bo za nas, če bomo pogledali sebe v Jožefovem očetovstvu, ki je zrcalo Božjega očetovstva, in se vprašali, ali Gospodu dovolimo, da nas ljubi s svojo nežnostjo ter tako vsakega od nas spreminja v moškega in žensko, ki sta sposobna ljubiti na enak način. Brez te “revolucije nežnosti” – potrebna je revolucija nežnosti – tvegamo, da bomo ostali ujeti v pravičnosti, ki nam ne dopušča, da bi z lahkoto vstali in ki odrešenje zamenjuje s kaznijo. Zato se danes želim na poseben način spomniti naših bratov in sester, ki so v zaporu. Prav je, da tisti, ki je storil napako, za to plača, a je enako prav, da se za svojo napako lahko odkupi. Ne morejo biti obsodbe brez oken upanja. Vsaka obsodba ima vedno okno upanja. Pomislimo na naše brate in sestre v zaporih in pomislimo na Božjo nežnost do njih in molimo zanje, da bi našli v tem oknu upanja izhod v boljše življenje.

Sklenimo s to molitvijo:
Sveti Jožef, oče v nežnosti,
nauči nas sprejeti, da smo ljubljeni
ravno v tistem, kar je v nas najslabotnejšega.
Pomagaj nam, da ne bomo postavili nobene ovire
med svoje uboštvo in veličino Božje ljubezni.
Spodbudi v nas željo, da bomo pristopili k spravi,
da bi se nam odpustilo in bi zmogli ljubiti z nežnostjo
naše brate in sestre v njihovem uboštvu.
Bodi blizu tistim, ki so se zmotili in zato plačujejo ceno;
pomagaj jim najti skupaj s pravičnostjo tudi nežnost za nov začetek.
In nauči jih, da je prvi način sprave iskreno prositi odpuščanje
ter tako čutiti Očetovo ljubkovanje.
Amen.

Vir: VaticanNews

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (cerkev sv. Ane v Tunjicah), Fray Foto (Sveta evharistija)

Ne morem, da se ne bi tokrat še enkrat kratko oglasila, z namenom, da Vam vsem voščim blagoslovljeno nedeljo Svetega pisma – Božje besede.

Iz srca hvala, da se teden za tednom zbiramo ob Božji besedi in da nas ta globoko nagovarja ter nam daje moči za življenje. Hvala, da skupaj sledimo navdihom Svetega Duha, kot pravi tudi p. Marko Ivan Rupnik: “Za branje Božje Besede je vedno potrebna sinergija s Svetim Duhom, da bi sveta knjiga postala beseda, ki mi spregovarja.” Bogu in Vam HVALA.

Navajam še prvi del Psalma 1:
“Blagor človeku, ki ne hodi po nasvetu krivičnih,
ne stopa na pot grešnikov
in ne poseda v družbi porogljivcev,
temveč se veseli v Gospodovi postavi
in premišljuje njegovo postavo podnevi in ponoči.
Tak je kakor drevo,
zasajeno ob vodnih strugah,
ki daje svoj sad ob svojem času
in njegovo listje ne ovene;
vse, kar dela, uspeva. …” (Ps 1,1-3)

Želim, da bi še naprej prejemali Živo vodo ob vodnih strugah Božje besede in ob svojem času dajali sadove na naših poteh življenja.

Prilagam še gradivo Zavoda Biblično gibanje, ki ga je ustanovil g. Maksimilijan Matjaž – kdor želi, lahko kaj pogleda in prebere.

Vabljeni tudi k spremljanju prenosa branja Božje besede na Svetopisemskem maratonu.

Vse dobro in prav lepo pozdravljeni, Polona Vesel Mušič

Foto: Biblično gibanje (razlaga logotipa nedelje Božje besede)