In memoriam: brat Roman Motore

V nedeljo popoldne 31. januarja se je od nas poslovili br. Roman Motore, ki je v soboto 23. januarja letos praznoval 85. let življenja. Br. Roman je v našem samostanu v Ljubljani živel od leta 2012.

Ker je v zadnjih letih življenja težko hodil, ni mogel več prihajati v cerkev. Je pa vse do konca svojega življenja maševal v samostanu obenem pa je tudi zelo veliko molil, za kar smo mu zelo hvaležni. Le zadnjih nekaj dni življenja je preživel v Kliničnem v Ljubljani. Priporočamo ga v vaše molitve.

MOLITEV: Molitev zanj bo v cerkvi v Štepanji vasi na predvečer pogreba v sredo, 3. februarja ob 19.30. Spremljate jo lahko na tej povezavi.

POGREBNA MAŠA IN POGREB: Od br. Romana se bomo se bomo poslovili v četrtek, 4. februarja. Od 8.30 do 15.30 bo ležal v cerkvi sv. Štefana v Ljubljani Štepanji vasi. Pogrebna maša bo ob 15.30 in ob 16.30 pogreb. Mašo in pogreb bo vodil škof Anton Jamnik. Pogrebno mašo lahko spremljate na tej povezavi.

Na dan pogreba ga lahko pridete pokropit v cerkev med 8.30 in 15.30. Med tem časom tudi lahko enemu od bratov, ki bo v cerkvi darujete za svete maše zanj. Sveta maša ob 15.30 uri bo v ožjem krogu. Na pogreb ob 16.30 pa se lahko pridružite tudi ostali vendar med pogrebom med družinami ohranjajte varnostno razdaljo.

Pogreb

Roman Anton Motore – petinosemdesetletnik

Ob njegovi 85. letnici je br. Vinko Škafar napisal njegov kratek življenjepis.

* * *
Curriculum vitae

  • 23. 1. 1936 Rojen v Lončarjevem Dolu, župnija Sevnica (starša Anton in Antonija roj. Gerjevič)
  • 1945-1953 4 razrede osnovne šole in 4 razrede nižje gimnazije
  • 1953/54 Prvi (peti) letnik srednje Serafske šole v Varaždinu
  • 1954/55 Drugi (šesti) letnik srednje Serafske šole v Osijeku
  • 1955-1957 Tretji (sedmi) in četrti (osmi) letnik Interdiecezanske srednje šole v Zagrebu (z maturo)
  • 1957-1959 Služenje vojaškega roka
  • 13. 3. 1959-14. 3. 1960 Kapucinski noviciat v Varaždinu
  • 15. 3. 1960 Začasne zaobljube

1960-1964

  • Teološka fakulteta v Zagrebu (Na Teološki fakulteti v Ljubljani so mu priznali letnik 1959-1960)
  • Škofja Loka (večne zaobljube 19. 3. 1963
  • 14. 3. 1964 Posvečen za diakona v Ljubljani (nadškof dr. Jožef Pogačnik)
  • 29. 6. 1964 Posvečan za duhovnika v Mariboru (škof dr. Maksimilijan Držečnik)
  • 1964-1965 Ljubljana, kot novomašnik obiskuje šesti letnik in je duhovnik pomočnik v Komendi
  • 1965-1967 Celje, kaplan
  • 1967-1970 Celovec, duhovnik za Slovence
  • 1970- 1993 Kromberk, župnijski upravitelj, od 20. 6. 1984 župnik in predstojnik
  • Julija in avgusta 1977, pomagal v Šempasu, ko je bil župnik bolan
  • Od 16. 1. 1980 do 20. 8. 1980 je soupravljal župnijo Šempas
  • 1993-1996 Škofja Loka, samostanski vikar in voditelj FSR
  • 1996-2012
  • 2012 Krško, samostanski predstojnik
  • Ljubljana (iz zdravstvenih razlogov)

Osnutek za življenjepis ob petinosemdesetletnici življenja

Br. Roman Anton Motore izhaja iz Posavja, ki so ga zaznamovali kapucini s svojo navzočnostjo v Krškem, vse od leta 1640. Tako se je že v svojem otroštvu srečeval, predvsem za porcijunkulo s kapucini v Krškem in tudi s kapucini iz domače sevniške župnije sv. Nikolaja, saj sta bila od tam doma znani p. Mavricij (Martin) Teraš (Čanje pri Blanci 1889-1960 Škofja Loka) in njegov nečak br. Ciril (Anton) Zupančič (Čanje pri Blanci 1919 – 1996 Vipavski Križ). Iz sosednje župnije Zabukovje, iz vasi Trnovec, pa sta se nekaj prej odločila za kapucine pet let starejši br. Jože (Anton) Kunšek (1931-2003) in njegov brat Joahim (Jože) Kunšek (1936-1967), ki je bil od Romana mlajši dober mesec. Tako je že pred vstopom v kapucinski red Tonček Motore poznal kapucine.

Anton Motore, rojen 23. 1. 1936, v Lončarjevem Dolu, župnija Sevnica, kjer je bil krščen 27. 1. 1936, osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskoval in končal v domači župniji in občini Sevnica pri Krškem. Kot 17 letnik se je vpisal v prvi letnik privatne kapucinske gimnazije (Serafske srednje šole) v Varaždinu, kjer je v šolskem letu 1953-54 uspešno končal prvi (peti) letnik, drugega, v šolskem letu 1954-55, pa v Osijeku. Zaradi negotovosti datuma dveletnega vpoklica k vojakom, ni šel v noviciat, kot drugi, po drugem (šestem) letniku gimnazije, leta 1955, marveč je nadaljeval medškofijsko gimnazijo (Interdiecezansko srednjo šolo za pripravljanje duhovnikov) v Zagrebu na Šalati, ki so jo takrat vodili patri jezuiti s pomočjo laiških profesorjev. K vojakom je odšel med četrtim (osmim) letnikom (17. 1. 1957 – 25. 2. 1959) in je zato šele po odsluženem vojaškem roku, 13. 3. 1959, začel kapucinski noviciat v Varaždinu, ki ga je končal z začasnimi zaobljubami 15. 3. 1960.

Po noviciatu se je vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani v akademskem letu 1959-60, saj je bila takrat navada, da so bivšim vojakom, ki so se vpisali v drugi semester, izredno priznali prvi semester brez obiskovanja predavanj. Tako je lahko v akademskem letu 1959-1960 končal prvi letnik na Teološki fakulteti v Zagrebu, ki mu ga je potem priznala Teološka fakulteta v Ljubljani. Od 1960 do posvečenja, 1960-1964, je živel v kapucinskem bratstvu v Škofji Loki, kjer je tudi 19. 3. 1963 naredil večne zaobljube. Po petem letniku filozofsko-teološkega študija ga je 29. 6. 1964 mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik v mariborski stolnici posvetil v duhovnika. Kot novomašnik je še obiskoval šesti letnik na Teološki fakulteti, živel v kapucinskem bratstvu v Ljubljani, in ob vikendih kot duhovni pomočnik hodil pomagat v župnijo Komenda pri Kamniku.

V letih 1965-1967 je bil goreč kaplan in katehet v Celju, kjer je bil samostanski predstojnik in župnik-vikar br. Frančišek Lončar, kaplan in voditelj FSR br. Engelbert Bojnec. V letih 1967-1970 je v Celovcu na Koroškem zamenjal br. Jakoba Vučino, ki je odšel v Nico (Francija) med slovenske izseljence, in v Celovcu bil duhovnik za Slovence. V Celovcu je vodil Frančiškov svetni red za Slovence, veliko spovedoval v domači kapucinski cerkvi in pogosto pomagal po slovenskih župnijah celovške škofije. V Naših zapisih je za polna letnika, ki ju je preživel v Celovcu, podal tudi kratko statistiko. V statistiki za leto 1968 beremo, da je imel v Celovcu 2 skupini verouka (tedensko eno uro za slovenska dekleta, ki so bila v službi, in eno uro za kandidatinje pri nemških sestrah v hrvaščini), 297 pridig izven samostanske cerkve in 83 premišljevanj in stanovskih govorov (eno devetdnevnico, osem tridnevnic, tri misijone, pet duhovnih vaj). Obiskoval je slovenske bolnike po domovih in v 4 bolnišnicah, in bil tudi kvatrni spovednik slovenskih šolskih sester. Podobno statistiko navaja tudi za leto 1969.

Br. Roman Motore, ki je bil zelo zavzet dušni pastir, se je najbolj kot dušni pastir razcvetel v letih 1970 -1993 (22. 7. 1970 – 18. 7. 1993), ko je bil najprej župnijski upravitelj in od leta 1984 župnik v Kromberku pri Novi Gorici. Leta 1972 (od 18. do 26. marca) je organiziral župnijski misijon v Kromberku, ki sta ga vodila brata Gabrijel Recek in Klemen Verdev. Istega leta, 2. 7. 1972, je prelat Andrej Simčič blagoslovil nove zvonove, prej je bil samo eden, in še ta počen, za cerkev v Kromberku. Istega leta, 3. Decembra, je škof Janez Jenko vodil župnijsko slovesnost in proslavo ob 100-letnici kromberške duhovnije, ki je leta 1937 postala župnija in prvi njen župnik je postal znan slovenski skladatelj Vinko Vodopivec.

Na kapitlju leta 1982. Br. Roman Motore je prvi z desne v spodnji vrsti.

Znano je, da se je Roman ves čas bivanja v Kromberku udeleževal pogostih skupnih srečanj v Vipavskem Križu, godovanj, in drugih praznovanj, in tako je s svojo navzočnostjo povezoval Kromberk s kapucinskim bratstvom v Vipavskem Križu.

Za leto 1972 je br. Roman dal tole statistiko: število kristjanov 1415, obisk nedeljnikov 250; verouk: skupin 18, otrok 145, mladine 14. Število pridig v domači cerkvi 188, drugod 36. Število duhovnih vaj 4. Število obhajil 9.334, bolnikov 109, previdenih 12; krstov 36, porok 10, pogrebov 15. Verski tisk: Družina 65, Ognjišče 65. Leta 1976 je tudi Kromberk prizadejal potres, da je bila potrebna obnova električne napeljave, centralne kurjave in kritine. Leta 1979 bi naj bilo v Kromberku 1100 prebivalcev (prišlo je do spremembe župnijskih meja), nedeljnikov 150, obhajil 6573, obhajil bolnikov 99, krstov 10, porok 5, pogrebov 8. Verski tisk: Družina 52, Ognjišče 62, mohorjevke 45. Leta 1980 prebivalcev 1.100, nedeljnikov 138, obhajil 5.315, bolnikov 73, krstov 19, porok 8, pogrebov 16; pridig doma 130, drugje 102, adoracij 2, duhovne vaje 1. Verski tisk: Družina 50, Mavrica 50, Ognjišče 62, Mohorjevk 41. Leta 1985 je bil urejen prezbiterij, novi pokoncilski oltar je posvetil 7. 9. 1985 škof Janez Jenko. 8. 8. 1985 je vodil Janez Jenko izredno birmo, 29. 12. 1985 pa škof pomočnik Metod Pirih ob 50-letnici župnije in 115 letnice cerkve in samostojne kaplanije.
Leta 1987 je v statistiki, med drugim, omenil, da ima župnija 1400 župljanov, 150 nedeljnikov, da je bilo razdeljenih 6.654 obhajil, bolnikov 75, krstov 11, porok 6, pogrebov 8. Doma je bilo 151 pridig, drugje 15. Verski tisk: Družina 40, Ognjišče 70, Mavrica 58, Prijatelj 15, Frančiškov prijatelj 10, mohorjevke 33, župnijski list 230.

Leta 1988: vernikov 1400, nedeljniki 150, pridige 160+14, obhajil 6254, bolniki 68, krsti 18, poroke 5, pogrebov 7. Verski tisk: Družina 40, Ognjišče 72, Mavrica 66, Prijatelj 15, Frančiškov prijatelj 10

V zadnjem triletnem poročilu, za leta 1990-1993, je za Kromberk med drugim br. Roman Motore podal poročilu o dušnopastirskem in obnovitveno gradbenem delu. Roman kot goreč dušni pastir v teh treh letih omenja dve birmi, leta 1991 je birmoval koprski škof Metod Pirih, in je bilo 21 birmancev, leta 1992 pa upokojen škof dr. Janez Jenko, ko je bilo 33 birmancev, tudi več odraslih (katehumenov), ki jih je posebej pripravljal skozi vse leto. Istega leta 1992, 20. Septembra, pa je organiziral veliki shod, prišlo je okrog 3.000 ljudi, ko je škof Metod Pirih blagoslovil na novo urejen prostor pred cerkvijo s kipom prvega kromberškega župnika in glasbenika Vinka Vodopivca. Med mašo so peli združeni pevski zbori Vodopivčevo latinsko mašo, ki jo je sam skomponiral za svojo novo mašo. Tudi sicer je imel p. Roman z dekanijskimi duhovniki zelo dobre odnose in so si zato tudi radi pomagali. V zadnji župnijski statistiki za leto 1992 je Roman za Kromberk zapisal: število prebivalcev 1.503, katoličanov 1.210, nedeljnikov 185, predšolskih otrok 13, osnovnošolskih 70, krstov 17, prvoobhajancev 11, birmancev 33, porok 10, pogrebov 8, obhajil 8.024, obhajil bolnikov 48, pridig doma 172, drugod 12, tridnevnica 1, adoracije 2, duhovna obnova 1. Verski tisk: Družine 38, Ognjišče 72, Mavrica 55, Župnijski list 250, Frančiškov prijatelj 10, Mohorjeve knjige 24 in Prijatelj 20.

1993-1996

Škofja Loka, samostanski vikar in voditelj FSR. Škofjo Loko je Roman dobro poznal iz študentskih let, zato se je hitro vživel. Tam je veliko spovedoval in pridigal z navdušenjem, občasno je tudi pomagal po župnijah.

1996-2012: Krško

Leta 1996 se je br. Roman Tonček Motore vrnil v svoje Posavje, Simon Gregorčič bi dejal, da je prišel nazaj v “posavski raj”, saj je od tu odšel leta 1953, pred 43 leti in se je domov le občasno vračal.
Kakor ga je pred Krškim tri leta Škofja Loka spominjala na leta teološkega študija v Ljubljani, tako ga je Krško s Posavjem spominjalo na njegovo otroštvo. Zato je z vsem žarom, predvsem pa z ljubeznijo s spominom na otroštvo, živel v Krškem, vodil bogoslužje v domači cerkvi in po potrebi in kolikor je utegnil, pomagal po župnijah na obeh straneh Save. Nekaj časa je tudi hodil maševat za Slovence v Zagreb. Ves čas je zavzeto skrbel za br. Metoda. Imel ga je rad, bil pa je do njega tudi odločen. Vsako leto je skrbno pripravil praznovanje porciunkule. Praznovanje je potekalo na predvečer in na praznik dopoldne. Za spovedovanje je povabil brate iz province. Pri maševanju na sam praznik je povabil duhovnike obeh dekanij in jih tudi na ta način povezoval (dekaniji spadata v različni škofiji). K lepoti bogoslužja so prispevali tudi pevski zbori, ki jih je v ta namen povabil. Večkrat je sodeloval slovenski pevski zbor iz Zagreba, saj je tudi sam večkrat obiskal slovensko skupnost v Zagrebu. Vsakič je k praznovanju prišlo veliko ljudi iz širše okolice Krškega. Sam se je izmenično udeleževal dekanijskih rekolekcij v obeh dekanijah.

2012: Ljubljana (iz zdravstvenih razlogov)

Br. Roman je bil ves čas dober, skromen in zelo delaven manjši brat kapucin, goreč molivec in častilec Boga, nebeške Matere Marije in svetnikov, kar na sebi lasten način nadaljuje danes na bolniški postelji v Ljubljani.
Roman Anton Motore je kot ministrant in mežnar v času nižje gimnazije v Sevnci izjemno vzljubil cerkev kot stavbo in tudi Cerkev kot Skupnost, predvsem njeno bogoslužje. Temu je ostal zvest vse življenje. Kjerkoli je bil, je skrbel za lepoto Božje hiše, za oltarje, za cerkveno sveto posodje, paramente, cerkvene obleke, kar je odražala zunanjost cerkve, predvsem pa še vse, kar se je uporabljalo pri bogoslužju. Zelo dobro je poznal bogoslužne predpise, že tiste predkoncilske, in pozneje spremenjene, pokoncilske. Ta odnos je izhajal iz njegovega spoštovanja do sakralnega, saj je menil, da za Boga mora biti najlepše, najbolj čisto in najbolj urejeno, četudi je skromno.

Ta zunanjost je izhaja iz njegove notranjosti. Prvi spomin iz leta 1954 v Osijeku o Romanu, ki me še vedno spremlja, je njegovo češčenje Najsvetejšega in prav trenutek njegovega petja (v hrvaščini Divnoj dakle … ) pred blagoslovom z Najsvetejšim, česar ne pozabljam. Kakor, da je bila to njegova drža, ki jo še danes ohranja, in nam je lahko kot zvest molivec in častilec in pozneje kot delivec zakramentov vsem vzornik. Zaljubil se je tudi v cerkveno leto, ki ga je zelo dobro poznal, spremljal in živel, do podrobnosti je poznal vsakoletni Bogoslužni koledar. Na misel mi prihaja Romanov odnos do Marije, v Celju do Fatimske Marije, in pozneje v Krškem tudi do sodobne svetnice Ivane Beretta Molla (1922-1962), Matere do zadnjega diha. Roman spada med tiste naše brate, ki so na poseben način vzljubili molitev, tako liturgično kot ljudske pobožnosti, zasebno in občestveno z brati in verniki, in ji ostal zvest do danes. Tudi v bolniški postelji ostaja goreč molivec, darovalec sv. maše in bralec duhovne literature.

Kot duhovnik je po vzoru naših kapucinskih bratov duhovnikov z veseljem oznanjal veselo oznanilo, kar mu je prav tako veliko pomenilo. Bil je tudi skrben delivec svetih zakramentov, posebno še zakramenta Božjega usmiljenja v spovednici.

Četudi je precej dolgo živel v manjšem bratstvu ali nekaj časa celo sam, je vedno ohranjal do bratov province dobrohoten odnos in se udeleževal skupnih srečanj. Nikoli ni pozabil pisati za Božič in Veliko noč, njegove voščilnice so navadno prve prišle in tudi na godove bratov ni pozabljal. Zadnja leta pisanje nadomešča s telefoniranjem, kar je po svoje še dragocenejše. S tem je kazal in kaže vključenost, ljubezen in simpatičnost do bratov province.

Bil je človek reda, ne samo v zakristiji in v cerkvi, marveč tudi v sobi in kuhinji, kjer si je več let sam kuhal, podobno kot naši bratje v samotišču. Sočasno je bil do gostov, bratov kapucinov in škofijskih duhovnikov, vedno zelo gostoljuben in dobrosrčen. Užival je, če se je lahko izkazal kot dober kuhar in prijazen gostitelj.

Ob petinosemdesetem rojstnem dnevu smo zate, dragi Roman, Bogu hvaležni, in se ti kot molivcu tudi v prihodnje priporočamo, da s svoje bolniške postelje moliš za nas brate in daruješ svete maše tudi za nas, tvoje brate, in svoje preizkušnje namenjaš tudi za blagoslov našega provincijskega bratstva.

Br. Vinko Škafar

Foto: Vanesa Guerrero, rpm, Cathopic (križ), arhiv bratov kapucinov, Lojze Mušič (pogreb)

/0 KOMENTARJEV/

Izjava slovenskih škofov in uglednega znanstvenika – sedaj duhovnika – dr. Janeza Jurija Arneža glede cepljenja proti COVID-19

V ponedeljek, 11. januarja 2021, je potekala 27. seja Stalnega sveta SŠK, na kateri so slovenski škofje sprejeli naslednjo izjavo:

Slovenski škofje podpirajo vsa prizadevanja za zaščito zdravja ljudi in vse napore za iskanje novih cepiv ter oblik zdravljenja za obolele s koronavirusno boleznijo covid-19.

V letu 2020 smo bili soočeni s pandemijo, ki je omejila naše življenje. Zaradi te krize so številni izgubili svoje najdražje, postali osamljeni in izpostavljenim težkim socialnim ter ekonomskim razmeram. Prav tako pa smo se katoličani znašli z omejitvami na področju verskega življenja. V takšnem položaju se soočamo z upanjem, ki ga prinašajo nova cepiva.

V javnosti se ob tem postavljajo različna tehtna vprašanja o etičnosti cepljenja, morebitnih stranskih učinkih cepiv ter njihovi kratkoročni in dolgoročni učinkovitosti. Škofje ob tem ne želimo presojati strokovnih vprašanj, povezanih s cepivi, saj je to pristojnost strokovnjakov in državnih ustanov. Ob tem izražamo podporo vsem, ki se bodo po posvetu s svojim osebnim zdravnikom odločili za cepljenje. V zgodovini se je cepljenje v primeru različnih bolezni izkazalo za učinkovit način za zaščito lastnega zdravja in zdravja bližnjih.

Prav tako je cepljenje ljudi najboljši način za zaščito tistih med nami, ki se iz različnih razlogov ne morejo cepiti in bi jih morebitna okužba zelo prizadela oziroma bi zaradi bolezni lahko umrli. Ob tem poudarjamo, da se ne sme diskriminirati in stigmatizirati okuženih in vseh tistih, ki se iz tehtnih oziroma zdravstvenih razlogov ne cepijo. Tudi v primeru tega cepljenja velja osnovno etično načelo, da naj bo cepljenje vedno prostovoljno in da ima vsak človek pravico do informiranega pristanka.

Po danes dostopnih podatkih je Evropska unija odobrila cepivi proti bolezni covid-19, ki jih izdelujeta farmacevtski podjetji Pfizer-BioNTech in Moderna. Za obe velja, da sta pridobljeni na etično sprejemljiv način ter nista pridobljeni iz zarodnih celičnih linij, zato jih katoličani lahko uporabljamo. Ob tem izražamo podporo državnim ustanovam in vladi, da so zagotovili brezplačno cepljenje vsem ljudem ter omogočili dostop do cepiva najprej tistim skupinam, ki so najbolj ogrožene.

Papež Frančišek je napovedal, da se bo dal cepiti, in k temu spodbuja vse katoličane. Zato škofje priporočamo vsem duhovnikom, redovnikom, redovnicam in drugim pastoralnim delavcem, da se po posvetu s svojim osebnim zdravnikom odločijo za cepljenje. S takšno odločitvijo bodo v veliki meri preprečili, da bi postali prenašalci okužbe, ter obenem zaščitili svoje zdravje kot tudi zdravje ljudi, s katerimi prihajajo v stik.

Vsi, ki se bodo dali cepiti, bodo prispevali k umiritvi epidemije ter vrnitvi verskega življenja v naše cerkve, župnije in samostane. Škofje vse katoličane vabimo k nadaljevanju molitve za prenehanje epidemije ter k doslednemu spoštovanju vseh ukrepov za preprečevanje epidemije.

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Msgr. mag. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

Vir: Katoliska-cerkev.si

Znanstvenik in duhovnik dr. Janez Jurij Arnež o korona virusu in cepljenju

Foto: dr. Janez Jurij Arnež – Primorske novice

Že nekaj mesecev v molitvi za zdravje v času epidemije COVID-19 molimo med drugim: “raziskovalcem [daj], da bodo čim prej odkrili uspešno zdravilo.” Bog je uslišal in uslišuje to našo prošnjo.

Mnoge skupine raziskovalcev po vsem svetu so v preteklem letu delale dolge ure dan za dnem in prišle do rezultatov, ki so sedaj na voljo kot zdravila proti koronavirusu SARS-CoV-2 (Severe Acute Respiratory Syndrome CoronaVirus variant 2) in bolezni COVID-19 (COronaVIrus Disease of 2019). Zdravila so medicinski pripravki, ki v širšem pomenu vključujejo tudi cepiva.

V medicini se uporabljata dva načina za soočanje z boleznijo oziroma patogeni (mikroskopskimi povzročitelji bolezni), zdravljenje in cepljenje. Zdravljenje pride v poštev, ko je bolezen že prisotna, da se jo ublaži in ustavi. Cepljenje pa je preventivni ukrep, katerega namen je preprečiti, da bi se bolezen pojavila. V obeh primerih telo razvije imunost—odpornost proti obolelosti, ki jo povzroča dani patogen. Patogeni so različni, od eukarjotskih enoceličarjev do bakterij in virusov. Zavedati se pa moramo, da niso vsi eukarjotski enoceličarji, bakterije in virusi patogenični. Mnogi namreč lahko celo pomagajo pri zdravljenju ali cepljenju.

Kako priti do učinkovitih medicinskih pripravkov?

Navadno gre za dolgo pot. Najprej se izbere možne tarče za napad; to so navadno proteini, encimi, ali pa nukleinske kisline patogenov. Inštituti in farmacevtske firme imajo “knjižnice” raznih spojin in strategij, ki jih potem preizkušajo proti tarčam v laboratoriju, in vitro (v epruvetah). To je začetna raziskovalna stopnja.

Navadno znanstveniki že predvidevajo, katere skupine spojin oziroma strategij bi bile učinkovite proti dani tarči, da ne preizkušajo vse vprek na slepo. Na tej stopnji gre za najbolj osnovne poizkuse, kjer so v igri le tarča in kandidati za pripravek, v kontroliranih raztopinah. Ko odkrijejo obetavne kandidate, jih navadno še izboljšajo, da so še bolj učinkoviti. Ko pridobijo izboljšano učinkovino, gre le-ta v predklinično testiranje.

Na stopnji predkliničnega testiranja kandidatno učinkovino postopoma preizkušajo in vivo, to je, v celicah, tkivih in organizmih. Začnejo s celičnimi in tkivnimi kulturami standardnih in uveljavljenih celičnih linij, kjer je delo še vedno laboratorijsko; namen je ugotoviti, ali kandidatna učinkovina še vedno deluje proti tarči v bolj zapletenih sistemih, ne da bi poškodovala celice oziroma tkiva.

Sledi testiranje v poskusnih živalih; navadno so to posebno gojene miši, podgane ali zajci, včasih tudi opice, ker so to sesalci in so dobri fiziološki modeli za človeka. Če ugotovijo, da je kandidatna učinkovina varna in učinkovita v laboratorijskih živalih, jo usmerijo v klinično testiranje.

Klinično testiranje sestoji iz treh faz. V prvi fazi preizkusijo kandidatno učinkovino na majhnem številu prostovoljcev, da ugotovijo varnost in doziranje ter potrdijo učinkovitost. V drugi fazi se poveča število vzorca prostovoljcev, ki pokriva različne demografske skupine (starost, spol, ipd.), da ugotovijo, če in koliko kandidatna učinkovina deluje različno v raznih skupinah ljudi. Še vedno tudi testirajo varnost. V tretji fazi pa se vzorec poveča na tisoče ljudi, prav tako v raznih skupinah, ki pa so vsi skupaj razdeljeni v dve skupini, testno in kontrolno. Kontrolna skupina prejme t.i. “placebo”, to je, raztopino brez kandidatne učinkovine, medtem ko testna skupina prejme raztopino s kandidatno učinkovino. V tej fazi se ugotovi statistična efektivnost, ki jo citirajo v procentih. Podatke z vseh faz testiranja potem predstavijo pristojnim zdravstvenim organom v odobritev za splošno uporabo v zdravstvu.

Toliko na splošno.

O cepivih proti korona virusu

Sedaj pa se osredotočimo na cepiva proti koronavirusu SARS-CoV-2, ki povzroča COVID-19. Prva in najbolj očitna tarča je površinski protein-S (S za angl. spike, slov. ost ali konica), ki je po strukturi trimerni trans-membranski protein, katerega velik del gleda na površje, del sedi v dvoplastni membrani in del sega v notranjost virusnega delca, kjer je pakiran virusni 30.000 znakov dolg genom v obliki ribonukleinske kisline (RNA).

Protein-S daje koronavirusom ime, ker na elektromikrografih v agregatu daje videz sončne korone (lat. corona, slov. krona), to je zunanje plasti sonca, ki je vidna, ko se osrednji disk pokrije (kot ob sončnem mrku). Protein-S se pri okužbi z virusom veže na površinske receptorje ACE2 človeških celic, v katere se potem virus vsrka in jih napade—prevzame oblast nad celičnimi procesi, da proizvajajo nove kopije virusa.

Raziskovalci preučujejo protein-S drugih sorodnih koronavirusov že več kot desetletje ter so med drugim ugotovili, da spreminja obliko površja in zavzame vsaj dva stanja. Nato so vanj vstavili mutacije in stabilizirali stanje, ki je bolj antigenično, to je, spodbudi močnejši odziv imunskega sistema in produkcijo protitelesc, ki potem onesposobijo “naravni” virusni protein-S in s tem virus.

Na seznamu imamo tri cepiva, ki so 95% efektivna, odobrena in v začetnih fazah uporabe ter zanimiva za nas v Evropi: Pfizer-BioNTech, Moderna-NIH, AstraZeneca-Oxford. Vsa tri so usmerjena na spodbujanje proizvodnje protitelesc v človeškem organizmu proti isti tarči, to je koronavirusnem površinskem proteinu-S, vendar uporabljajo različne strategije. Kitajci, Rusi in drugi imajo tudi svoje kandidate, ki jih testirajo oziroma uporabljajo doma.

Cepivi Pfizer-BioNTech in Moderna-NIH uporabljata podoben pristop: sintetična sporočilna ribonukleinska kislina (mRNA) pakirana v sintetični lipidni (mastni) nanokroglici, ki simulira celično membrano. Ta mRNA (S-mRNA) vsebuje navodila za sintezo stabilizirane in bolj učinkovite različice proteina-S v človeških celicah. Mastna kroglica pa zavaruje občutljivo mRNA pred razkrojem med prenosom in omogoča dostop v celice.

V celici se S-mRNA veže na ribosome, velike makromolekularne encime za sintezo proteinov, in zažene produkcijo enot (monomerov) proteina-S; tri enake monomere se vežejo v končno trimerno obliko proteina-S, ki se vcepi v celično membrano in izpostavi zunanji del na celičnem površju, kjer ga zaznajo imunske celice, ki nato proizvajajo ustrezna protitelesca. Sčasoma celica razgradi S-mRNA, ki tako ne pusti dolgoročnih sledov v celici sami (ne postane del genoma). Protitelesca pa so pripravljena reagirati z virusom, ga onesposobiti (da se ne veže na celične receptorje) in zaznamovati za uničenje s pomočjo drugih imunskih celic.

Protitelesca in imunske celice ostanejo v reportoarju organizma v imunskem spominu tudi desetletja. Cepivi se sintetizira in vitro, izven živalskih ali človeških celic, kar omogoča boljšo biokemično čistost in poenostavi proizvodnjo. Predklinično testiranje je bilo opravljano na miših in opicah rhesus macaque.

Za raziskave, razvoj in predklinično testiranje niso uporabljali človeških izvornih celic. Cepivi sta torej etično nesporni, vendar morata biti shranjena pri nizkih temperaturah, kar pa predstavlja logistični problem za distribucijo.

Cepivo AstraZeneca-Oxford pa uporablja drugačen pristop. Navodila za produkcijo proteina-S so namesto v občutljivi mRNA shranjena v bolj stabilni deoksiribonukleinski kislini (DNA), ki je zapakirana v adenovirusu (nekateri navadni adenovirusi povzročajo prehlad, ta pa ni nevaren), ki je prirejen tako, da se ne more razmnoževati v človeških celicah (imenovan RD-adenovirus, iz angl. replication-deficient).

Adenovirus se veže in vsrka v celico ter dostavi S-DNA v jedro, kjer se le-ta prepiše v S-mRNA. S-mRNA gre nato v citoplazmo na ribosome in zažene produkcijo proteina-S, kot zgoraj. Prednost tega cepiva je, da se lahko hrani v hladilniku in tako ne predstavlja večjega logističnega problema za distribucijo.

Vendar je to cepivo etično bolj sporno, ker se ga proizvaja v prirejenih celicah iz celične linije HEK293, ki izhaja iz človeškega zarodka splavljenega na Nizozemskem leta 1973.

Kljub temu “Nota o moralnosti uporabe nekaterih cepiv proti COVID-19” Kongregacije za Nauk Vere z dne 21. 12. 2020 dopušča uporabo v meri, “da je sodelovanje pri zlu povzročenega splava s strani tistega, ki cepiva uporablja, daljno.” Dalje je “potrebno upoštevati, da se lahko uporabljajo vsa cepiva, ki so priznana kot klinično varna in učinkovita v trdni sodbi vesti, da uporaba teh cepiv ne pomeni formalnega sodelovanja pri splavu, iz katerega izvirajo celice, s katerimi so bila proizvedena cepiva. […] Dopustna uporaba takih cepiv namreč na noben način ne vključuje in ne sme vključevati moralne odobritve uporabe celičnih linij, ki izvirajo iz splavljenih fetusov.”

Torej

Cepiva so v produkciji in v uporabi. Vse tri firme si prizadevajo povečati proizvodnjo na več krajih in učinkovito distribucijo, da cepiva pridejo do čim več ljudi čim hitreje. Epidemiologi poudarjajo pomen skupinske imunosti — čredne imunosti (angl. herd immunity), ki se pridobi, ko je imuniziranih 60–70% prebivalstva; nekateri izvedenci postavljajo celo višji prag, 80% ali celo 90%.

Veliko je odvisno od tega, kako hitro se virus širi in koliko ljudi more okužiti le en prenašalec (faktor R0), to pa je funkcija gostote prebivalstva kakor tudi nalezljivosti virusa. Bolj ko je virus nalezljiv, več ljudi se mora cepiti, da se doseže čredna imunost.

Torej, ko se nam ponudi priložnost za cepljenje, močno spodbujam, da jo sprejmemo in se damo cepiti. Naredimo to zase, za naše družine, za naše skupnosti, za naša občestva, za prijatelje, za domovino, za človeštvo…

Nota Kongregacije za Nauk Vere podčrta, da “v vsakem primeru pa z etičnega vidika moralnost cepljenja ni odvisna samo od dolžnosti varovanja lastnega zdravja, ampak tudi od prizadevanja za skupno dobro.”

Torej je tudi naša moralna dolžnost, da se damo cepiti. Prav tako bodimo Bogu hvaležni za ta dar in za številne raziskovalce, katerih dolgoletna prizadevanja so pripeljala do teh rezultatov.

dr. Janez Jurij Arnež

doktor molekularne biofizike in biokemije, Yale Univ., New Haven, CT, USA, 1991
raziskovalec, CNRS & Université de Strasbourg, FR, 1992 – 1998
profesor biokemije, Albert Einstein Coll. of Med., Yeshiva Univ., NY, USA, 1998 – 2002
profesor kemije, Univ. of Louisville, KY, USA, 2003 – 2009
kancler, Škofija Koper
vikar, Stolna Župnija Koper

Več o dr. Janezu Juriju Arnežu v oddaji Sedmi dan na RTV

Foto: dr. Janez Jurij Arnež, Primorske novice

/0 KOMENTARJEV/

Br. Ambrož Brezovšek: Članek na Aletei in pogovor z njim na Radiu Ognjišče

Naš brat Ambrož je medijska osebnost. V kratkem času smo lahko opazili intervju z njim na spletnem mediju Aleteia, včeraj, 8. januarja pa je bil gost v oddaji Petkov večer na Radiu Ognjišče.

Preizkusil se je na radiu in pred kamero. Kako pa se je brat Ambrož znašel pri kapucinih?

Brat Ambrož Brezovšek prihaja s celjskega konca, zrasel je v osemčlanski družini. Živi in deluje pa v kapucinskem samostanu v Ljubljani. To je red, v katerem je najbolj začutil preprostost in spontani odnos do življenja. Študent tretjega letnika teološke fakultete je pred kratkim napravil večne zaobljube. “Če bo vse v redu s študijem,” razmišlja, “bi lahko bil v duhovnika posvečen čez štiri leta.” Njegova pot je zanimiva, tudi zato, ker je imel v bolj rani mladosti drugačne načrte z življenjem.

Šel je v svet

Doštudiral je grafično in medijsko tehniko. V njem pa je gorela želja, da bi postal igralec. Pa ne amaterski v vaškem gledališču, njegove ambicije so segale v tujino, v ZDA, v Hollywood. “Prostor v Sloveniji se mi je zdel premajhen, hotel sem poskusiti življenje v tujini,” opisuje svoje obdobje po diplomi.

Tedaj se je v želji po svežih izkušnjah in izzivih podal v Anglijo. Našel si je delo in se v mestu Bournemouth vpisal na igralski tečaj.

Življenje na Otoku ga je pritegnilo, spoznal je ljudi z vsega sveta in se izmojstril v angleškem in igralskem jeziku: “Veseli me delo poglabljanja v lik. S svojim telesom izraziš nekoga drugega. To mi je bilo in mi je še vedno zelo zanimivo. Sledilo je nekaj projektov, a nič tako resnega, kot sem si želel sam.” Z izjemo sodelovanja v celovečernem filmu Vloga za Emo, kjer je nastopil.

Temnejše plati šovbiznisa

Ko je raziskoval “zunanjim” opazovalcem manj znane kote igralskega poklica, je odkril, da to ni zanj. “Ne gre za umetnost, ampak za biznis, šovbiznis. Da dobiš neko delo, moraš biti pripravljen narediti marsikaj. Med drugim gre za usluge. Imeti moraš agenta, ki pozna nekoga, ki pozna pomembne ljudi,” je tedaj 27-letni Ambrož spoznal eno od poti do igralskih vlog, ki nima nobene povezave z igranjem.

Na obeh straneh mikrofona: Med študijem je Ambrož približno tri leta deloval tudi na Radiu Ognjišče. Večinoma kot tehnik, kar mu je bilo bližje in ljubše, preizkusil pa se je tudi za mikrofonom. Skupaj z Marjanom Buničem sta vodila študentsko oddajo, bral pa je tudi poročila.

Faustijeva iskra

Vzporedno je odkril svoje poslanstvo, to, kar ga bo res izpolnilo. Iskro je sprožila knjiga Silvana Faustija, ki jo je v Anglijo vzel bolj naključno, za duhovno branje, da “ne bi pozabil, kdo sem”.

“Ko sem bral o razlagi Markovega evangelija, se mi je začelo odpirati … Začutil sem, koliko ljubezni mi je Nekdo pripravil, ne da bi se jaz tega točno zavedal. Tedaj sem dojel, da bi se rad razdal, kot se je nekdo drug zame. Da je to moja pot,” se spominja. Potem so se stvari začele razvijati bliskovito.

Odpravil se je na duhovne vaje v Oxford, kjer so bili po naključju kapucini. Sledilo je nekaj mailov s slovenskim provincialom tega reda. Dogovorila sta se, da pride k njim. Tri dni po vrnitvi iz Anglije leta 2014 je bil tako že v samostanu.

Na temelju iskrenosti

Odločitev je za domače, ne glede na to, da prihaja iz globoko verne družine, predstavljala šok. Tega ni nihče pričakoval. Ob tem pa je bilo odločitev treba pojasniti še nekomu. Ambrož je imel v tistem času dekle.

“Bilo kar težko,” se spominja “tistega” pogovora z njo: “A videl sem, da sem prišel do točke, ko ne morem drugače. Čutil sem, da to moram storiti. Poskusil sem biti karseda iskren.”

Sobratje kot družina

Zadnjih pet let je preživel na študiju v Italiji, od septembra pa je spet v Ljubljani. Kot pravi, se še vedno uči, tudi odnosov: “Glede na to, kakšen značaj imam, mi je lahko skupnost bratov neka pomoč. Mislim, da sem precej svojeglav, malo uporniški. Bratje ti lahko pokažejo ogledalo. Morda kdaj, tudi nevede, skreneš s svoje poti, če je premalo molitve ali zapadeš v določeno miselnost. Nekdo te lahko takoj popravi.“

Spremljajte spletni portal Aleteia, ki prinaša veselo novico evangelija na zanimiv in sproščen način. Če vam je všeč, jo tudi podprite. TUKAJ

Hm … Pridevnikov svojeglav in uporniški ponavadi, vsaj v prvih asociacijah, ne povezujemo z redovniškim poklicem. Kako to deluje v praksi? “V principu sem zadržan, kar zadeva uporabo talentov. Ko bi moral dati kaj svojega, to malo ‘prišparam’. Ne zdi se mi tako pomembno ali mislim, da ne bo dobro sprejeto. Kar umaknil bi se, živel samotarsko, ‘zatlačen’, skrit v svojem varnem brlogu. Bratje me takoj spodbudijo, da grem ven iz tega oklepa,” razloži naš sogovornik.

Pogovor z bratom Ambrožem v oddaji Petkov večer na Radiu Ognjišče. Povezava

 

Talenti v službi drugih

“Učim se, da talente in sposobnosti, ki so mi bile dani, uporabljam predvsem za druge, za služenje drugim. Spreminjam svojo miselnost v smer, da gledam na svoje brate kot na družino. Nismo skupaj zato, ker smo vsi enako oblečeni. Tukaj sem lahko to, kar sem, ne da bi se moral skrivati ali da bi mi bilo nerodno,” še podkrepi svojo misel.

Nesprejemanje pogosto vodi v postavljanje zidu. Če se ne strinjava, bodi ti tam, jaz pa tu. Ne bova se več pogovarjala o neki temi. Če bova stala vsak na svojem bregu, se kmalu sploh ne bova pogovarjala. Včasih je težko stopiti v dialog. Talente pa lahko uporabiš tudi v službi oziroma streženju drugim.

Koronavirus v samostanu

Letošnjo pomlad je preživel v samostanu blizu Vicenze, kjer so bile koronavirusne razmere še bistveno bolj zaostrene kot pri nas. Sestra smrt je obiskala tudi njihov red. Stvarnost je udarila z vso brutalnostjo: “Zavedel sem se, da je nekdo, ki je še včeraj kihal v sosednji sobi, danes v bolnišnici, jutri pa ga morda ne bo več.”

Brat Ambrož je našel svoj mir v molitvi in premišljevanju, kar pa seveda ni pomenilo odklopa od sveta in njegovih stisk: “Za postni čas sem si zadal, da se posvetim meditaciji iste knjige, kot sem jo odnesel v Anglijo. V njej sem se srečeval tudi s smrtjo, ki je bila vse okrog nas, in doživetjem nove realnosti. Ta ljudi ločuje. Začutilo se je, da se drug drugega počasi začenjamo bati. Tudi mi, ki živimo skupaj. S poglabljanjem v evangelij sem lahko ohranil svoj mir. Čeprav sem seveda zaznaval vse psihične pritiske na okolico. Strah je tako močan, da vpliva na razum.”

Tudi redovniki se zabavajo

Ob koncu pogovora na Zoomu, s katerim ima vsakdanje izkušnje, saj na tak način v koronačasu tudi študira, smo mladega redovnika vprašali, kako se z brati sprostijo in kaj počnejo v prostem času.

Enkrat ali dvakrat na teden se dobijo skupaj, posvetijo kaki družabni igri si ogledajo film ali nogometno tekmo, odigrajo partijo namiznega tenisa. “Včasih si odpremo tudi kako pivo ali, ko ima kdo god, pred kosilom spijemo aperitiv. Znamo se razvedriti. Vseskozi pa je prisoten bratski pogovor. Tudi če kaj ne gre, greš do sobrata in mu poveš, kaj ni v redu. Poskušaš priti na isti imenovalec. Mislim, da vlada sproščeno vzdušje, saj morebitne nesporazume ‘čistimo’ sproti.”

Odlična iztočnica in zgled tudi za življenje zunaj samostanskih obzidij.

Duhovniki in redovniki – vsi bratje?

Pri kapucinih smo zasledili, da se z besedo “brat” naslavljajo tako duhovniki kot redovniki. Odgovor se skriva v nauku svetega Frančiška, ustanovitelja kapucinskega reda. “Želel je, da se ne bi delalo razlik, da bi bili vsi enaki. Tako profesor kot tisti, ki obdeluje vrt. Nekateri ljudje nas še vedno kličejo patri, a trudimo se obuditi to, da smo vsi bratje,” pojasnjuje brat Ambrož.

Vir: Aleteia

/0 KOMENTARJEV/

Vatikan: Cepiva proti COVIDU moralno sprejemljiva

V javnosti se pojavljajo tudi razprave o etičnosti cepiv proti covidu-19. Nekateri proizvajalci so namreč v procesu raziskovanja in proizvodnje uporabili celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikanska Kongregacija za nauk vere je v včeraj objavljenem dokumentu zapisala, da je moralno sprejemljivo uporabiti táko cepivo proti covidu, ko iz različnih razlogov niso na voljo etično neoporečna cepiva.

Dodaja, da je v tem primeru sodelovanje pri splavu s strani tistega, ki se bo cepil, daljno in pasivno. Vatikan s tem ne odobrava uporabe celic splavljenih zarodkov v raziskavah. Pojasnjuje le, da se ljudje niso moralno dolžni izogibati takšnemu pasivnemu sodelovanju, če obstaja huda nevarnost, kot je na primer nezadržno širjenje hudo patogenega virusa.
Ob tem farmacevtska podjetja in vladne zdravstvene agencije poziva, da proizvajajo, potrjujejo, razdeljujejo in nudijo cepiva, ki so etično sprejemljiva in ne povzročajo problemov vesti ne pri zdravstvenih delavcih in ne pri tistih, ki se cepijo.

Noto Kongregacije za nauk vere je v prevodu objavila slovenska stran portala Vatican News. V nadaljevanju jo objavljamo v celoti:
Vprašanje o uporabi cepiv na splošno je pogosto v središču vztrajnih razprav javnega mnenja. Zadnje mesece je prišlo na to Kongregacijo več prošenj za mnenje o uporabi cepiv proti virusu SARS-CoV-2, ki povzroča covid-19, ki so bila v procesu raziskovanja in proizvodnje razvita z uporabo celičnih linij, ki izhajajo iz tkiv, pridobljenih iz dveh splavov, ki sta bila narejena v preteklem stoletju. Hkrati se v množičnih medijih pojavljajo različne izjave škofov, katoliških združenj in strokovnjakov, ki se med seboj razlikujejo in si včasih nasprotujejo, kar je povzročilo tudi dvome o moralnosti uporabe teh cepiv.

O tej temi že obstaja pomembna izjava Papeške akademije za življenje z naslovom »Moralna razmišljanja o cepivih, pripravljenih iz celic splavljenih človeških fetusov« (5. junij 2005). Potem se je o tej zadevi izrazila ta Kongregacija z navodilom Dignitas Personae (8. september 2008, prim. št. 34 in 35). Leta 2017 se je k tej temi z noto vrnila Papeška akademija za življenje. Ti dokumenti že nudijo nekatera splošna pojasnjevalna načela.

Ker so prva cepiva proti covidu-19 in z njimi povezano cepljenje že na voljo v različnih državah, želi ta Kongregacija ponuditi nekaj pojasnil za razjasnitev te teme. Nimamo namena presojati varnosti in učinkovitosti teh cepiv, čeprav je to etično pomembno in potrebno, saj so za njihovo oceno pristojni biomedicinski raziskovalci in agencije za zdravila, ampak zgolj razmišljati o moralnem vidiku teh cepiv proti covidu-19, ki so bila razvita na celičnih linijah, te pa so bile pridobljene iz dveh namerno splavljenih fetusov.

1. Navodilo Dignitatis Personae pravi, da v primerih uporabe celic splavljenih fetusov za ustvarjanje celičnih linij za uporabo v znanstvenem raziskovanju »obstaja različna odgovornost« sodelovanja pri zlu. Na primer »v podjetjih, ki uporabljajo celične linije nedovoljenega izvora, odgovornost tistih, ki odločajo o usmeritvi proizvodnje, ni enaka odgovornosti tistih, ki nimajo nobene moči odločanja«.

2. V tem smislu, kadar ni na voljo etično neoporečnih cepiv proti covidu-19 (na primer v državah, kjer zdravniki in bolniki nimajo na voljo etično neproblematičnih cepiv, ali v katerih je njihovo razdeljevanje oteženo zaradi posebnih pogojev konzerviranja in transporta, ali kadar se v isti državi razdeljuje različne vrste cepiv, pa zdravstvene oblasti državljanom ne dovoljujejo izbire cepiva za cepljenje), je moralno sprejemljivo uporabiti cepivo proti covidu-19, pri katerih so v procesu raziskovanja in proizvodnje uporabili celične linije splavljenih fetusov.

3. Temeljni razlog, da se uporaba teh cepiv šteje za moralno dopustno, je v tem, da je sodelovanje pri zlu (materialno pasivno sodelovanje) povzročenega splava s strani tistega, ki cepiva uporablja, daljno. Moralna dolžnost izogibanja takšnega pasivnega materialnega sodelovanja ni zavezujoča, če obstaja huda nevarnost, kot je sicer nezadržno širjenje hudo patogenega agensa: v tem primeru pandemično širjenje virusa SARS-CoV-2, ki povzroča covid-19. Zato je potrebno upoštevati, da se lahko uporabljajo vsa cepiva, ki so priznana kot klinično varna in učinkovita, v trdni sodbi vesti, da uporaba teh cepiv ne pomeni formalnega sodelovanja pri splavu, iz katerega izvirajo celice, s katerimi so bila proizvedena cepiva. Vseeno pa moramo poudariti, da moralno dopustna uporaba teh vrst cepiv zardi posebnih pogojev, zaradi katerih so taka, sama po sebi ne more predstavljati pozakonitve, čeprav posredne, prakse splava in predpostavlja nasprotovanje takšni praksi s strani tistih, ki ta cepiva uporabljajo.

4. Dopustna uporaba takih cepiv namreč na noben način ne vključuje in ne sme vključevati moralne odobritve uporabe celičnih linij, ki izvirajo iz splavljenih fetusov. Zato se od farmacevtskih podjetij kot od vladnih zdravstvenih agencij zahteva, da proizvajajo, potrjujejo, razdeljujejo in nudijo cepiva, ki so etično sprejemljiva in ne povzročajo problemov vesti ne pri zdravstvenih delavcih in ne pri tistih, ki se cepijo.

5. Istočasno je iz praktičnega razloga očitno, da cepljenje praviloma ni moralna obveznost in mora zato biti prostovoljno. V vsakem primeru pa z etičnega vidika moralnost cepljenja ni odvisna samo od dolžnosti varovanja lastnega zdravja, ampak tudi od prizadevanja za skupno dobro. Dobro, ki v odsotnosti drugih sredstev za zaustavitev ali samo za preprečevanje epidemije, lahko priporoča cepljenje, zlasti za zaščito najbolj šibkih in izpostavljenih. Tisti pa, ki zaradi vesti zavračajo cepiva, proizvedena s celičnimi linijami, izvirajočimi iz splavljenih fetusov, se morajo potruditi, da se bodo z drugimi preprečevalnimi sredstvi in primernim obnašanjem izognili temu, da bi postali prenašalci nalezljivega agensa. Zlasti se morajo izogibati vsakemu tveganju za zdravje tistih, ki ne morejo biti cepljeni zaradi kliničnih ali drugačnih razlogov in so najbolj ranljivi.

6. Končno obstaja tudi moralni imperativ za farmacevtsko industrijo, za vlade in mednarodne organizacije, da zagotovijo, da bodo cepiva varna in učinkovita z zdravstvenega vidika, kakor tudi etično sprejemljiva, dostopna tudi najrevnejšim državam sveta in to na način, ki zanje ne bo pretežaven. Sicer bi pomanjkanje dostopa do cepiv postalo še en razlog za diskriminacijo in krivico, ki revne države obsoja, da še naprej živijo v zdravstvenem, ekonomskem in socialnem pomanjkanju.

Papež Frančišek je na avdienci 17. decembra 2020 za podpisanega prefekta Kongregacije za nauk vere to Noto preučil in odobril njeno objavo.

V Rimu, na sedežu Kongregacije za nauk vere, 21. december 2020, liturgični spomin sv. Petra Kanizija.

Luis F. kard. Ladaria, S.I., prefekt

msgr. Giacomo Morandi, naslovni nadškof Cerveterija, tajnik

Vir: Radio Ognjišče

Foto: Hatice EROL, Pixabay 

/0 KOMENTARJEV/

Brat Jurij Štravs obiskuje bolnike v bolnišnici v Murski Soboti (VIDEO)

Brat Jurij Štraus, ki ga seveda poznamo tudi v naši župniji, v bolnišnici Murska Sobota obiskuje bolnike in jim lajša stiske. Spoveduje, deli obhajilo, maziljenje in jih tolaži.

Takole so o tem poročali na spletni strani Aleteia:

“Take male žrtvice vsak človek dela vsak dan,” skromno pravi kapucin Jurij Štravs, ki dva popoldneva v tednu preživi s covidnimi bolniki v murskosoboški bolnišnici.

Odkar se je med nas prikradel novi koronavirus, smo slišali že o več primerih požrtvovalnih duhovnikov, ki so bolnikom na covidnih oddelkih bolnišnic in domov z ostarele šli podeljevat zakramente, z njimi molit in jih bodrit.

Eden takih je tudi župnik v Kančevcih, kapucin br. Jurij Štravs. Pravi, da je “klic” v bolnišnico prišel prek televizije, ko je gledal trpljenje teh bolnikov in so se mu zasmilili. Dodatna spodbuda pa je bila prošnja bolnišničnega duhovnika v Murski Soboti, ki so mu obiske covidnih bolnikov odsvetovali.

Čimprej ven!

“Prvič sem šel, ko so me poklicali svojci nekega umirajočega. Hitel sem, da bi do bolnika prišel pravočasno, hitel pa sem tudi, da bi čimprej prišel ven,” o prvem strahu – danes v smehu – pripoveduje br. Jurij. Toda potem je pomislil na to, kako mirni so zdravstveni delavci, ki skrbijo za te bolnike, tudi tisti, ki so covid že preboleli. To ga je pomirilo. “Navadiš se, čeprav delček strahu vedno ostane.”

Zakramenti, pogovor, molitev

Zdaj že mesec in pol dvakrat na teden (ali ko ga pokličejo) obiskuje bolnike s covidom v bolnišnici v Murski Soboti. Nekateri ga sprejmejo, se zahvalijo, drugi odklonijo s slabo voljo. “Kot povsod v svetu,” se nasmehne kapucin.

“Ne morem pričakovati, da bodo vsi navdušeni. Mislil pa sem, da bo takih ljudi, ki me ne bodo sprejeli, več. Morda tudi zato, ker so pacienti starejši, dali so življenje skozi. Tudi med tistimi, ki niso živeli po veri, si marsikdo želi vsaj pogovora. Ti primeri niso tako redki.” Zgodilo se je celo, da je bolnika učil moliti.

Zbeganost in strah bolnikov

Zelo se ga dotakne trpljenje bolnikov. “Sodobno umiranje, če mu tako rečemo, ima svoj težek križ v dolžini trpljenja. Čeprav bolnike neprestano spremljajo, ti vseeno trpijo. Nekateri so zelo zbegani, prestrašeni.”

Zato so mnogi še toliko bolj veseli in hvaležni, da lahko prejmejo zakramente. “Upajo, da jih bodo prejeli še pred smrtjo, to so zame lepa doživetja.”

Brada gre po 17 letih stran!

In še kot zanimivost: brat Jurij se ne žrtvuje le z obiskovanjem covidnih bolnikov. Zaradi njih si je moral pobriti brado, ki jo je nosil celih 17 let! Če bi namreč ohranil brado, si specialne zaščitne maske ne bi mogel ustrezno nadeti. Tako ni bilo dvoma: Brada gre stran!

“Take male žrtvice vsak človek dela vsak dan. Bil sem navezan na svojo brado. Sem kapucin in za nas je značilno, da imamo brado. Po drugi strani je bilo malo smešno, ker sem se pogledal v ogledalo in si rekel: ‘Aha, tako zgledaš!’ Bil sem bolj presenečen, kot sem pričakoval. Če bi se srečal v mestu na pločniku, se niti ne bi pozdravil, ker ne bi vedel, da sem to jaz!”

Ko bo epidemija mimo, pa bo brado znova pustil rasti. “Želim si doživeti tudi ta dan,” sklene br. Jurij, ki bo pred božičem, če bo le mogoče, obiskal tudi bolnike v domu starejših občanov.

O Jurijevem obisku bolnikov v Murskosoboški bolnišnici so poročali tudi na 24UR.COM.

Poglejte si video prispevek na 24UR.COM

Foto: zajem zaslona 24UR.COM

/1 KOMENTAR/

Spovedni dan je v petek!

SPOVEDNI DAN v naši župniji bo ta petek 18. decembra.

V cerkvi je lahko le en vernik. Bratje bomo v cerkvi na razpolago za spoved od 8.oo do 12.oo ure, od 14.oo do 17.30 ure in od 19. do 20. ure. V Bizoviku pa od 16.oo do 17.30 ure.

Kdaj kdo od bratov spoveduje?

  • v cerkvi v Štepanji vasi:
    – br. Primož Kovač: 8.00 – 9.00, 15.00 – 16.00
    – br. Luka Modic: 9.00 – 10.00, 16.00 – 17.00
    – br. Matej Štravs: 10.00 – 11.00, 14.00 – 15.00
    – br. Klemen Verdev: 11.00 – 12.00, 17.00 – 17.30, 19.00 – 20.00
  • v cerkvi v Bizoviku
    – br. Matej Štravs: 16.00 – 17.30
  • K božični spovedi vabljeni tudi v ostalih terminih, ko delimo sveto obhajilo. Lahko se na vsakega brata obrnete po telefonu ali e-pošti in se z njim dogovorite za termin svete spovedi ali duhovnega pogovora. Naši kontakti:
    – br. Primož Kovač: 041 780 109, primoz.kovac@rkc.si
    – br. Matej Štravs: 031 434 520, matej.stravs@gmail.com
    – br. Klemen Verdev 031 264 858, klemen.verdev@rkc.si

ZAKAJ K SPOVEDI?

Osvobajajoča je misel, da mi Bog ne bo pri spovedi grehe samo oprostil, ampak mi jih bo odpustil. Naš usmiljeni Oče ne hrani naše kartoteke in je ne dopolnjuje, ampak jo sprazni in nam pri vsaki spovedi odpusti stvari, ki nas bremenijo in težijo. Ima nas rad in hoče, da se vrnemo v ljubeč in zaupen odnos z Njim.
Ko se odpravimo iz spovednice, lahko spet zadihamo s polnimi pljuči, okrepljeni z Njegovo milostjo, kar nam daje moč, da se tudi mi povrnemo k temu, da delamo vsem dobro ter da gledamo na svet z Njegovim, usmiljenim pogledom. Svojega življenja se lahko spet iskreno veselimo.
»Na usmiljenje pozabimo zaradi samoljubja. V svetu se to kaže v iskanju zgolj lastnih interesov, ugodij in časti, združenih v željo po kopičenju bogastva, v življenju kristjanov pa se kaže v hinavščini in posvetnosti. Dejanja samoljubja so tako številna, da jih pogosto niti ne prepoznamo več kot skrajnosti ali kot grehe. Zato je nujno priznati, da smo grešniki.« (papež Frančišek)

OBRED SPOVEDI

Na začetku duhovnik me pozdravi: Hvaljen Jezus!
Odgovorim: Na vekomaj, amen.

Pokrižam se: V imenu Očeta…
Zadnjikrat sem bil/a pri sveti spovedi …

Na kratko se predstavim: svoj stan (sem poročen/a, samski/a), družino (mati, oče, dijakinja, študent, babica, tast…)

Moji grehi so: … (Iskreno povem vse, kar vem, da ni bilo prav pred Bogom. Poveste lahko tudi, kje ste v zadnjem času, kaj napredovali v dobrem.)

Nato zaključim z: Moj Jezus usmiljenje!

Duhovnik mi bo skušal dati kašno spodbudo in povedal, kaj naj storim za pokoro.

Potem zmolim kesanje: Moj Bog žal mi je, da sem grešil/a in žalil/a tebe, ki si moj najboljši Oče. Trdno sklenem, da se bom poboljšal/a, pomagaj mi s svojo milostjo. Amen.

Duhovnik mi bo sedaj dal odvezo: Bog Oče usmiljenja, ki je s smrtjo in vstajenjem svojega Sina svet spravil s seboj in poslal Svetega Duha v odpuščanje grehov, naj ti po službi Cerkve podeli oproščenje in mir. In jaz te odvežem tvojih grehov v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.

Odgovorim: Amen.

Duhovnik: Bog ti je odpustil grehe. Pojdi v miru.

Odgovorim: Bogu hvala!

Po spovedi opravim pokoro, prejemam obhajilo in se z veseljem trudim, da bi bil boljši kot doslej.

SPRAŠEVANJE VESTI V PRIPRAVI NA SPOVED

Postavimo se v Božjo pričujočnost. Zahvalimo Boga za prejete dobrote, prosimo ga, naj nam da spoznati naše napake in grehe in naj nam pomaga, da jih popravimo.

MOLITEV ZA IZPRAŠEVANJE VESTI

O Bog, kličeš me iz teme v svojo čudovito svetlobo, od laži k resnici, iz smrti v življenje. Podari mi svojega Svetega Duha, ki naj odpre moja ušesa in opogumi moje srce, da bom spoznal, kako je z menoj, in se trdno držal tvoje poti ter zares živel kot kristjan. Amen. (Po rimskem obredniku)
Pogoji za dobro opravljeno spoved
– dobro si izprašati vest
– grehe iskreno priznati spovedniku
– obuditi kesanje svojih grehov
– narediti trden sklep o poboljšanju
– opraviti naloženo pokoro

SPRAŠEVANJE VESTI

1. Veruj v enega Boga
– Mi je Bog prva in najvišja vrednota ali pa so mi druge stvari: denar, imetje, kariera, oblast, ugled, ugodje, televizija, šport… pomembnejše kot Bog?
– Sem zaradi strahu, sramu ali koristoljubja kdaj zatajil vero?
– Sem brezbrižen do duhovne izobrazbe in si mislim: “Če kaj ne delam prav, me bodo že drugi poučili?
– Berem in premišljujem Sveto Pismo, berem verske knjige in časopise?
– Skrbim za versko vzgojo otrok? Tudi s svojim zgledom?
– Si prizadevam za družinsko molitev?
– Zmorem izročiti svoje življenje Bogu kakor Marija, ki je rekla: “Zgodi se mi po Tvoji besedi!”?
– Ali zvesto spolnjujem Bogu dane (za)obljube in stanovske dolžnosti?
– Kako sprejemam življenjske križe: trpljenje, osamljenost? Ali neprestano sitnarim in godrnjam?
– Mi vera pomaga premagovati vsakdanje stiske, težave in razočaranja ali pa sem prav zaradi njih izgubil zaupanje v Boga?
– Znam prinašati krščansko veselje in optimizem ali pa sem nad življenjem razočaran?
– Sem poskušal kdaj narediti samomor?
– Sem kdaj iskal rešitve pri bioenergetikih, vedeževalcih, čarovnikih?
– Sem se sam ukvarjal z okultnimi stvarmi: magijo, čaranjem, napovedovanjem prihodnosti (iz kave, dlani, kart ipd.), klicanjem duhov, astrologijo, horoskopom, bioenergijo.
– Sem nepremišljeno uporabljal nihalo?
– Nosim ali imam v hiši kakršnekoli amulete (predmete, podobe, tekočine, praške za srečo)?
– Sem kdaj sodeloval v prireditvah, ki poveličujejo zlo (Satana) ali poslušal takšno glasbo?
– Sem kdaj sramotil Boga ali svete osebe (svetnike), svete kraje (cerkve), svete stvari (hostijo), oltar)?
– Sem kdaj prisostvoval ali dejavno sodeloval pri nekrščanskih obredih (npr. v sektah)?

2. Ne skruni Božjega imena
– Sem po nepotrebnem izgovarjal ali celo preklinjal Boga, Božjo Mater, svetnike?
– Kličem v jezi imena hudega duha (Vrag, Satan)?
– Ali to opravičujem z izjavo: “To je moja navada.”?
– Se postim zapovedane postne dni?

3. Posvečuj Gospodov dan
– Ali ob nedeljah in zapovedanih praznikih najdem čas za sveto mašo?
– Ali pridem pravi čas v cerkev, ali pa se ne morem odvaditi zamujanja?
– Sodelujem pri sveti maši, ali pa sem zgolj naveličani gledalec, ki si zapomni samo to, kje se je kdo kaj zmotil?
– Kako prejemam sveto obhajilo – ali sem spovedan vseh velikih grehov?
– Sem šel k spovedi in obhajilu vsaj za veliko noč in božič?
– Ali se maša in sporočilo Božje besede nadaljujeta tudi v mojem vsakdanjem življenju?
– Si ob nedeljah in praznikih vzamem čas za molitev, družinski pogovor, razvedrilo, ali pa tudi takrat delam?

4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji
– Spoštujem svoje starše, sestre, brate, otroke?
– Jim rad pomagam, ko potrebujejo pomoč?
– Ali svoje starše kdaj izkoriščam?
– Sem bil kdaj do starejših nepotrpežljiv?
– Spoštujem vse ljudi, tudi drugače misleče, drugih narodnosti…
– Se norčujem iz slabosti drugih?
– Ali moram imeti jaz vedno prav?
– Sem kdaj komu vsiljeval svojo voljo?
– Znam poslušati sogovornika?
– Ali spoštujem svoje predpostavljene?
– Molim tudi za domovino in njene voditelje?
– Sem na volitvah šel volit?
– Ali mi je bilo vseeno za usodo bližnjih?

5. Ne ubijaj
– Sem se z bližnjimi kaj kregal?
– Sem bil do koga nasilen (pretep)?
– Sem kdaj koga preklel ali drugi mene?
– Ali še komu nisem odpustil?
– Ali koga preziram ali celo sovražim?
– Privoščim ali želim komu slabo?
– Sem koga zavedel v greh?
– Ali sem kdaj iz samoljubnega namena opustil obrambo nedolžnega?
– Mi je življenje (tudi še nerojenega otroka) najvišja vrednota?
– Sem sodeloval ali pomagal pri splavu, sem ga odobraval?
– Se zavedam posledic uporabe sredstev za uravnavanje spočetja (ki so v večji meri abortivna)?
– Skrbim dovolj za svoje zdravje in počitek?
– Škodujem sebi in drugim s prekomernim pitjem alkohola, kajenjem ali drugimi drogami?
– Ali pretiravam v hrani?
– Spoštujem prometne predpise?
– Kakšen je moj odnos do narave – jo varujem ali neodgovorno uničujem?

6. Ne nečistuj
– Spoštujem svoje telo kot svetišče Svetega Duha?
– Poslušam, berem ali gledam stvari, ki imajo nespoštljiv odnos do človekove spolnosti?
– Ali živim v izvenzakonskem razmerju?
– Sem bil sozakoncu zvest v mislih, besedah in odnosih do drugih ljudi?
– Se samozadovoljujem?
– Imam spoštljiv odnos do drugega spola?
– Sem koga s svojim vedenjem pohujšal?
– Se varujem slabe družbe?

7. Ne kradi
– Sem koga okradel, ogoljufal, kaj poneverjal ali bil nepravičen pri prodaji in kupovanju?
– Sem si krivično prisvajal tuje stvari – doma, v službi, drugod?
– Ravnam odgovorno s tujo lastnino?
– Sem vrnil izposojene stvari?
– Opravljam pošteno svoje dolžnosti (v službi, šoli) ali pa sem malomaren?
– Ali pošteno plačujem davke in obveznosti do sodelavcev?
– Sem komu naredil krivico?
– Sem poravnal škodo, ki sem jo morebiti povzročil?
– Kako uporabljam svoj čas – ali lenarim?
– Zapravljam svoj čas s prekomernim gledanjem televizije, igranjem računalnika?
– Ali prav uporabljam talente, ki mi jih je Bog dal?
– Se vključujem v življenje župnije?
– Sem bil v zadnjem času komu v stiški pomoč in v žalosti veselje?

8. Ne pričaj po krivem
– Ali kdaj lažem, tudi če za šalo?
– Sem komu z govorjenjem povzročil škodo?
– Sem kdaj izdal čigavo zaupanje?
– Sem kdaj lažnivo prisegel ali obljube ne spolnil?
– Se pred Ijudmi delam lepši kot sem (hinavščina)?
– Ali rad druge opravljam (razširjam o kom resnično slabost) ali obrekujem (razširjam o kom izmišljeno slabost)?

9. Ne želi svojega bližnjega žene
– Ali imam urejene odnose s partnerjem (cerkvena poroka)?
– Sprejemam svojega zakonskega partnerja z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi lastnostmi?
– Sem bil do sozakonca kdaj sebičen, nespoštljiv, maščevalen?
– Je moja ljubezen do sozakonca, otrok in sorodnikov, iskrena ali pa koga odklanjam?
– Sem bil pravičen do svojih otrok? Sem do njih prestrog ali jih pa razvajam?
– Si vzamem dovolj časa za družino?

10. Ne želi svojega bližnjega blaga
– Ali krotim slaba nagnjenja, kot so zavist, napuh …
– Ali težko prenašam, če ima kdo česa več kot jaz?
– Se veselim uspeha drugih, ali pa jim zavidam imetje, družbeni položaj, uspeh?
– Znam biti hvaležen Bogu in ljudem? Ali to kdaj tudi izrazim: z besedo, dejanjem?
– Se znam čemu prostovoljno odreči?
– Sem po svojih zmožnostih daroval kaj za uboge?
– Sem pozoren do tistih, ki nimajo hrane, dela, stanovanja?

ZAHVALA ZA SPRAVO

Vem, Gospod, da po tej spovedi ne bo vse čisto drugače v mojem življenju. Zaupam pa, da me ti nikoli ne zavržeš in da mi v občestvu Cerkve spet naklanjaš svoj mir, četudi ne uspem v vsem, kar sem sklenil. Hvala ti, Gospod, da smem tako upati. Hvala ti, ker si ti vzel nase našo krivdo, in hvala ti, ker tvoje usmiljenje v Cerkvi dalje živi. Amen.

SPODBUDE PRED SPOVEDJO

Na dobro spoved se je potrebno temeljito pripraviti. Boljša ko bo predhodna priprava, večje bodo milosti in bolj vas bo navdajal mir v duši. Teh deset kratkih nasvetov vam lahko pomaga, da boste opravili najboljšo spoved v življenju.

1. IZBOLJŠAJTE SVOJE ZAZNAVE

Kot katoličani lahko opravljamo dve najpomembnejši dejanji: opravljamo sveto spoved in prejemamo sveto obhajilo. V teh dveh zakramentih imamo neposreden stik z našim Gospodom in Odrešenikom Jezusom Kristusom. In ker je pač tako, bi si morali posebej prizadevati, da naše srečanje z Jezusom v teh zakramentih še izboljšamo.

Z drugimi besedami, teh zakramentov nikoli ne smemo jemati kot nekaj samoumevnega. Prav tako se moramo živo zavedati koncepta razpoloženjske milosti. Obilje milosti prejemamo v neposrednem sorazmerju z razpoloženjem prejemnika. Na stenah zakristij med Misijonarkami ljubezni je zapisano: »To mašo obhajaj, kot da je tvoja prva, zadnja in edina.« Enako načelo lahko prenesemo na spoved: »Spovej se, kot da je to tvoja prva, zadnja in edina spoved.«

2. PRED SPOVEDJO MOLITE

Vse je milost! Vir obilne milosti je občestvo svetnikov. Zakaj za dobro opravljeno spoved ne bi prosili svetih spovednikov? Naj jih naštejemo le nekaj: arški župnik (sv. Janez Marija Vianney), sv. Janez Bosko, sv. Leopold Mandić, sv. pater Pij, sv. Alfonz Liguori, sv. Anton Marija Claret, in sv. Ignacij Lojolski. V molitvi jih prosite za pomoč pri dobri spovedi – da bi bila vsaka nova spoved boljša od prejšnje.

3. NA SPOVED SE PRIPRAVLJAJTE TUDI VEČER PREJ

Temeljito preberite priročnik o vesti, nato pa poiščite tih in miren kotiček, kjer si boste izprašali vest. Predstavljajte si podobo križa in Božje milosti, da boste začutili obžalovanje in zaupanje. Svoje grehe lahko zapišete, da v trenutku, ko boste stopili v spovednico, ne boste nanje pozabili. Prav tako pred vstopom v spovednico molite tudi za svojega spovednika – k njegovemu angelu varuhu.

4. POZNAVANJE SAMEGA SEBE

Eden izmed klasičnih korakov do dobre spovedi je kesanje, pa tudi trden sklep, da se bomo poboljšali. To pomeni, da si morate predvajati film svojega življenja in prepoznati, kje ste zapadli v greh. Pa tudi ugotoviti, kateri vzroki so vas v greh zapeljali. Morda obstaja kakšna oseba, ki ogroža vaše duhovno življenje. Kdo ve, morda je to ponavljajoč se položaj v službi ali v družini? Morda vaša telesna utrujenost? Še več, morda gre za neustrezno uporabo elektronskih medijev in pomanjkanje razsodnosti?

Pogosto boste opazili ustaljen vzorec, ki nas zavaja s poti in usmerja v padec. Zato je pozorno opazovanje lastnih vsakodnevnih dejavnosti dragoceno orodje za poznavanje samega sebe in za ozaveščenost, da se boste v prihodnje lahko izognili grehu.

5. SVETOPISEMSKI ODLOMKI ZA PRIPRAVO NA SPOVED

Cerkev toplo priporoča branje Božje besede kot način priprave za boljše prejemanje zakramentov. Dva odlomka sta še posebej primerna: 15. poglavje Lukovega evangelija in psalm 51.

15. poglavje Lukovega evangelija predstavlja prilike o Božjem usmiljenju, najboljša pa je prilika o izgubljenem sinu.

Z molitvijo psalma 51 pa izrekate eno najboljših kesanj kdaj koli sestavljenih, in domislil se ga ni nihče drug kakor kralj David, potem ko je prešuštvoval z Batšebo in umoril nedolžnega človeka. Molitev z Božjo besedo dodatno okrepi vašo molitev!

6. POGOSTA SPOVED

Svetniki toplo priporočajo pogosto spoved kot najučinkovitejše sredstvo za rast v posvečujoči milosti. Spoved bodisi znova vzpostavi posvečujočo milost ali pa jo še poveča. Seveda je za to potrebna tudi temeljita priprava.

7. ZAKRAMENTALNA MILOST

Vsak zakrament prinaša milost. Vsak zakrament pa prinaša posebno milost glede na naravo zakramenta. Posebna zakramentalna milost, ki jo denimo prinašata evharistija ali sveto obhajilo, je hrana. To je Kruh življenja na poti proti večnemu življenju. Zakramentalna milost spovedi je drugačna. Ta ozdravlja! Jezus nas je prišel nahranit s svojim telesom, krvjo, dušo in božanstvom. Še več, prišel je kot Nebeški zdravnik.

V evangelijih vedno znova beremo o tem, kako je Jezus ozdravljal. Ozdravil je slepe, gluhe, gluhoneme, gobavce, hrome, celo mrtve je obudil nazaj v življenje. Tudi danes, znotraj Cerkve, Kristusovega mističnega telesa, nas Jezus ozdravlja.

8. VRLINE DOBRE SPOVEDI

Sveta Favstina Kovalska v svojem dnevniku kot najpomembnejše vrline dobre spovedi našteva 1) popolno iskrenost in odprtost; 2) ponižnost; 3) pokorščino. Če se tega držite, vam bo uspelo. Ne pozabite, da si do konca življenja prizadevamo za vedno boljšo spoved in vedno bolj doživeto prejemanje svetega obhajila.

9. NE IZGUBITE POGUMA

Čeprav morda pogosto padete, nikoli ne izgubite poguma. Določene slabe navade vas morda spremljajo že desetletja. Mnogi ljudje se gredo »duhovnost v mikrovalovki« – namreč takojšnjo svetost! Tako ne gre. Spremembe so pogosto dolgotrajne, naporne in boleče. Ključ je v tem, da ne prenehamo z molitvijo, delom, da se borimo kot pravi Kristusovi vojaki in se poskušamo osvoboditi spon greha.

Seveda je temeljno sporočilo Favstininega dnevnika to, da je najhujša stvar na svetu, če ne zaupamo v neskončno Božjo milost. Ali kot nas spominja sveti Pavel: »Kjer se je namreč pomnožil greh, se je še bolj pomnožila milost.«

10. MARIJA IN USMILJENJE

Nikoli ne pozabite povabiti Marije, naj vas spremlja v vaših dolgoročnih in kratkoročnih pripravah na spoved. Marijo celo prosite, naj stopi z vami v spovednico, da boste lahko opravili najboljšo spoved v svojem življenju. Sveti Janez Pavel II. je Marijina svetišča – Lurd, Fatimo, Guadalupe – imenoval »duhovne klinike«. Kako resnično!

Vrste spokorjenih čakajo, da se bodo v spovednicah teh Marijinih svetišč srečale z usmiljenim Jezusom. Med številnimi čudovitimi imeni za Marijo so tudi tale: »Mati usmiljena, Mati dobrega sveta, Zdravje bolnikov«. Za mnogimi osupljivimi spreobrnjenji je seveda Božja milost, pa tudi Marijina materinska priprošnja!

Foto: Josh Applegate, Unsplash

/0 KOMENTARJEV/

Luč miru iz Betlehema 2020: Prižgimo bližino!

Kdaj pride, kako jo lahko dobite?

LUČ MIRU IZ BETLEHEMA bodo naši skavti prinesli v Štepanjo vas ta torek 15. 12. Ob tej priložnosti bomo iz naše samostanske kapele ob 18. uri preko naše župnijske spletne strani prenašali sveto mašo, ki jo bodo spremljali skavti iz vse Ljubljane. Nato boste Luč miru že lahko prejeli v cerkvi v času, ko se deli sveto obhajilo.

V nedeljo 20. 12. bodo skavti delili luč miru pred cerkvijo:

  • V Štepanji vasi, ob 8.00 – 8.45, 9.15 – 10.00 in 19.00 – 19.30. Med tednom bo plamen luči miru na razpolago ob 8.00- 8.15, in ob 19.00 – 19.30.
  • V Bizoviku v nedeljo, ob 9.15 – 10.00 ter v torek, ob 19.00-19.30.
  • Na razpolago bodo sveče in vžigalice in si bo svečo prižgal vsak sam. Dotikajte se samo tiste sveče, ki jo boste vzeli in samo tiste vžigalice, s katero boste prižgali svečo. Prosimo, da pri prižiganju sveč pazite na varno razdaljo in nosite masko.

Geslo letošnje akcije: Prižgimo bližino!

Poslanica

Naš svet je povsem isti kot včeraj, ta čas je le pokazal, kakšen je v resnici. Daleč smo si, že dolgo, in si od strahu ne upamo priti bližje.

Zato vam prinašamo luč, saj je luč tista, ki ogreje, tista, ki pomiri, tista, ki nas drug drugemu približa. Ko namreč v temi nekomu osvetli obraz, ta ni več strah, ampak človek.

Zato vam prinašamo Luč, ki se je v Božiču spustila med nas. To je naš korak bližje vam v teh mrzlih časih. Želimo vam dati to Luč, želimo vam biti ljudje. Sprejmite jo od nas in jo nesite naprej.

Naredite tudi vi korak bližje ljudem, nikogar ne pustite samega, poiščite način, da jim pokažete bližino. Ljubezen je iznajdljiva in bo našla pot.

Prižgimo luč. Obdržimo bližino!

Plakat in poslanica v PDF obliki

Sporočilo letošnje poslanice nas poskuša spomniti, da sta ljubezen in bližina v teh nekoliko tesnobnih časih ključnega pomena. Ker vsako majhno dejanje, ki izkazuje bližino, dobroto, ljubezen, danes še veliko bolj sveti in vliva upanje, ne glede na to, kako majhno je. Vsaka luč šteje, saj se v temi vidi tudi čisto drobceno lučko. In teh dejanj naš svet danes še posebej potrebuje, tihih in drobnih sporočil, da v mrzlih časih oddaljenosti nismo sami. Da nekdo misli na nas, da nekdo moli za nas, da je nekomu mar za nas.

Če tega ne moremo pokazati z objemi in poljubi, to še ni izgovor, da ne moremo drug drugemu izkazati bližine. Nasprotno, vse to nas sili, da poiščemo nove poti, nove načine, morda celo še bolj pristne in iskrene. Če hoče, ljubezen vedno najde pot. Ljubezen sveti in ogreje tudi s klicem, pismom, sporočilom, tudi prijaznim pozdravom dveh, ki se sicer skrivata za masko. Ljubezen ne ogroža varnosti. Samo sveti in greje, da jo začutimo drug v drugem.

Naša poslanica je majhen plamen, ki računa na vas, da ga razširite. Prinašamo jo v pričakovanju božiča, katerega sporočilo je ravno Božja bližina vsakemu človeku. Zato je naloga vseh, ki verjamemo Vanj in v Njegov prihod med nas, da poskrbimo, da se nihče v tem času ne bo počutil sam. Da po svojih močeh, na kakršen koli način že, drug drugemu prižgemo bližino. To si dolgujemo kot ljudje.

Več o Luči miru iz Betlehema

Dobrodelni namen

V letošnjem letu bomo s pomočjo zbranih sredstev akcije Luč miru iz Betlehema podprli dva projekta, za katera se nam je zdelo, da najbolj uresničujeta tisto, kar se nam v teh časih zdi najpomembnejše in za kar si kot organizacija prizadevamo.

Svoj dar lahko namenite tudi tako, da pošljete SMS sporočilo s ključno besedo LUC1 ali LUC5 in prispevali boste 1 ali 5 EUR v dobrodelne namene.

Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, Telemacha, A1 in T-2. Splošne pogoje SMS donacij si lahko preberete na lmb.skavt.net/SMS-donacije.

Lunina vila

Lunina vila je zasebna in neprofitna organizacija v Sloveniji, katere poslanstvo je zdravljenje in preprečevanje travm pri otrocih (zlorabe, zanemarjanje, spolne zlorabe, smrt bližnjega, dolgotrajna bolezen, migracija …). Prizadevajo si, da bi z nudenjem varnega, sočutnega in prijaznega okolja otrokom, ki so doživeli kakršnokoli obliko travme, omogočili, da premagajo njene negativne posledice in iz nje zrastejo v zdrave in srečne mladostnike in kasneje odrasle osebe.

Gre pravzaprav za prvo ustanovo v Sloveniji, ki se reševanja problematike travm loteva na celosten način, saj nudijo psihosocialno pomoč otrokom, strokovno podporo njihovim svojcem, psihoedukacijo, izobraževanje strokovnjakov za delo na področju otroške psihotravmatologije, izdelavo in prodajo terapevstkih pripomočkov za delo z otroki ter ozaveščanje širše javnosti z namenom destigmatizacije problematike.

Za Lunino vilo smo se odločili predvsem zato, ker je njihovo delo povezano s področjem duševnega zdravja, kjer kot organizacija zadnje čase veliko delamo in ker je to zagotovo ena od bolj perečih in občutljivih tem, ki v času epidemije še toliko bolj prihaja na plano.

Lebanese Girl Scout Association

Gre za katoliško skavtsko organizacijo, ki v libanonskem Bejrutu in drugje po Libanonu pomaga z razdeljevanjem hrane in nudenjem pomoči vsem potrebnim. Na njih je, podobno kot na vse države po svetu, močno vplival koronavirus, poleg tega pa je letos poleti v Bejrutu prišlo tudi do silovite eksplozije, ki je za sabo pustila številne žrtve in ogromno materialno škodo.

Libanonska skavtska organizacija se že nekaj časa bori za svoj obstoj, hkrati pa pomagajo po celotni državi, ki pa je bila že pred eksplozijo v precejšnji gospodarski, družbeni in politični krizi. S prispevkom od zbranih sredstev v akciji LMB jim želimo pomagati pri njihovem boju za obstoj skavtske vzgoje in jih vsaj nekoliko podpreti pri njihovi pomoči libanonskemu narodu.

Sklad sv. Lucije

V letošnjem letu je bil v sklopu ZSKSS ustanovljen dobrodelni Sklad sv. Lucije, ki je namenjen pomoči ob zdravstvenih težavah in stiskah naših članov, kjer lahko naša pomoč pripomore k boljšemu zdravljenju. Vsako leto bomo tako od 10 do 20 % zbranih sredstev v akciji LMB namenili Skladu sv. Lucije in s tem pomoči našim članov.

Foto: Spletna stran Luči miru iz Betlehema

/0 KOMENTARJEV/

Večeri+: Slavljenje s skupino Svetnik + nagovori o tem kako vedno ostati v Božji navzočnosti

Tretji Večer Plus+: Skupno slavljenje s skupino Svetnik tokrat v širši zasedbi. Za mlade in stare. Nagovori o tem, kako vedno ostati v Božji navzočnosti.

KDAJ in KJE: v torek, 15. 12. 2020 ob 19h na You Tube kanalu Katoliške mladine.

POVEZAVA: www.youtube.com/channel/UCy40XMR17YGk8IGXtqOU6eg/videos

Več o Večerih +

Nekaj misli za predokus:

  • Bog nas srečuje tam, kjer smo.
  • Če si želimo biti čim več z njim, delimo/živimo z njim vse, kar delamo in smo.
  • In še dve malo bolj provokativni:
    – Skrivnost stalne molitve
    – Zakaj je zlata ribica boljša od kamele?

KDO: pripravljata Katoliška mladina in skupina Svetnik

Dajte si v koledar še druge datume večerov:

  • 12. januar 2021 (izjemoma drugi torek v mesecu)
  • 16. februar 2021
  • 16. marec 2021
  • 20. april 2021
  • 18. maj 2021
  • 15. junij 2021

Foto: spletna stran Katoliške mladine

/0 KOMENTARJEV/

Obnovitvena dela v Štepanji vasi

V oktobru in v začetku novembra so na župnijskem travniku in na parkirišču pred cerkvijo potekala gradbena dela.

Obnova parkirišča pred cerkvijo in tlaka pred cerkvijo

  • Že v juliju so delavci T-2-ja na svoje stroške čez parkirišče iz jaška pred vhodom na župnijski travnik po tleh napeljali optično internetno povezavo do cerkve.
  • Optično povezavo bomo potrebovali za video prenose svetih maš iz cerkve. Do sedaj smo iz cerkve lahko imeli le avdio prenose maš, ki so potekali po brezžični povezavi.
  • Ob tej priložnosti smo od cerkve pa do slavoloka pred cerkvijo položili še dodatne cevi, ki bodo služile za napeljavo ozvočenja pred cerkvijo. Tako bomo lahko ob birmah in drugih slovesnostih postavili tudi zvočnike pri slavoloku.
  • V oktobru in v začetku novembra pa je Boštjan Mravlje iz Bizovika s svojimi delavci naredil naslednja dela: Ker so se ob dežju na parkirišču delale zelo velike luže, so pred vhodom na župnijski travnik naredili ponikovalnico za vodo. Na ulici, ki vodi do cerkve (od župnijskega doma do slavoloka) so delavci na stroške župnije v zemljo položili električni kabel za javno razsvetljavo. V primeru, da bi izkope delalo podjetje Javna razsvetljava, bi morali čakati še nekaj let.
  • Podjetje Javna razsvetljava pa je postavilo štiri nove ulične svetilke (prej sta bili dve), tako da je sedaj zvečer svetlo tudi pred župnijskim domom, pred cerkvijo in na pešpoti, ki vodi cerkve. Še posebej je bila prej težava, ker ni bila razsvetljena pešpot iz Mekinčeve ulice do cerkve, ki je sedaj razsvetljena. Vsekakor pa je iz praktičnega in varnostnega vidika dobro, da sta sedaj cerkev in župnijski dom veliko bolje razsvetljena. Pred vhodom v župnijsko cerkev (pod zvonikom) so delavci tudi sanirali tlak in kineto, ki se je posedla. Sedaj, ko je popravljeno, ni več možnosti, da bi se kdo zaradi tega spotaknil.

Postavitev hiške na župnijskem travniku

  • Letos smo čez poletje imeli maše na župnijskem travniku. Ker smo imeli stole več mesecev shranjene v šotoru, se je zaradi velike temperature in vlage poškodovala barva na stolih. Zato je v oktobru na travniku podjetje Tomiles postavilo novo leseno hiško.
  • Delavci Boštjana Mravljeta pa so naredili podlago in tlak okrog hiške. Hiško bomo uporabljali za maše zunaj in za druge župnijske dogodke, ki bodo potekali na travniku. Hiška bo prišla prav tudi za oratorije, za skavte in druge skupine.
  • V hiški bo potrebno še položiti pod in jo pobarvati. Z zaščitnim premazom pa smo jo že prebarvali.
  • Na travnik je napeljana voda, ki jo bomo uporabljali za potrebe vrtca Nazaret in župnije.
  • Za vsa dela se iskrno zahvaljujem Boštjanu Mravljetu iz Bizovika in njegovim delavcem. Iskrena hvala tudi Cirilu Briclju iz Bizovika (Mrkovčevemu Cirilu), ki je s traktorjem prepeljal veliko zemlje, peska in betona. Hvala tudi Tonetu Džokiču, Pejotu Brnardiču in Nežki Feist, ki ste pomagali pri fizičnih delih. Bog povrni vsem.

Kako lahko darujete za zgoraj navedena dela

Vsa zgoraj našteta dela so nas do sedaj stala 16.456,84 Eur. Nekaj stroškov bo še spomladi (sejanje trave, vodovodne inštalacije, polaganje poda v hiški, …). Ker se sedaj v cerkvi zbira veliko manj ljudi, se priporočam, da kdor lahko, daruje kakšen dar za omenjena dela na sledeči način:

  • Dar lahko nakažete na transakcijski račun naše župnije: Župnija Ljubljana Štepanja vas, Mekinčeva 3, TRR SI56 0430 2000 3309 527, namen nakazila: dar za obnovo.
  • Lahko pa svoj dar prinesete tudi v času uradnih ur v župnijsko pisarno ali pa se dogovorite z župnikom br. Matejem Štravsom (031 434 520, matej.stravs@rkc.si). Bog vam povrni.

br. Matej Štravs, župnik

/0 KOMENTARJEV/

Miklavž zagotovo pride. Brez skrbi.

Pričakovanje Dobrega moža je eno najbogatejših doživetij na prvih stopnicah življenja. Ja, Dobrega moža. Dobrega z veliko začetnico.

Ni važno katerega. Tistega okoli katerega rožljajo parklji in frfotajo angelčki, ali pa tistega z gasparjanskim kožuhom in polhovko na glavi. Ali pa tistega rdečeličnega moža z rdečo kapo in jelenjo vprego.

Prvi je sv. Miklavž. Brez skrbi. Zagotovo pride. Mi je poslal elektronsko sporočilo, da si že pripravljajo maske. Angelčki so prav izbirčni pri tem. Pridejo pa skupaj, ker so vsi iz enega gospodinjstva. Kot družina.

Tudi parklji se pripravljajo. Ampak oni bodo daleč stran od Miklavževe druščine. Nočejo mask. Protestirajo proti takšnim ukrepom. Sicer pa oni niso kužni. So tako žleht, da še virusi bežijo od njih. Tudi COVID-19.

Miklavž bo obiskoval tudi bolnišnice. Tako v svetlobi nevidne dobrote. In bo s bežnim dotikom vsakemu bolniku prinesel optimizem. In nekaj poguma za težke trenutke. Enako bo vzpodbudil vse, ki se tako ali drugače nečloveško trudijo za vse bolne. Vse kar se daje, ni nikoli izgubljeno. In dajanje je pot do človeka in Dobrotnika.

Za slovo nam bo prvi Dobri mož rekel: “Drugo leto nasvidenje! Takrat vas bom že lahko objel. Brez maske. In vam še bolj iskreno povedal, da vas imam rad. Tako kot se imejte tudi vi radi med seboj!”

Foto: Facebook stran sosednje župnije Sostro

/0 KOMENTARJEV/