V javnosti se pojavljajo tudi razprave o etičnosti cepiv proti covidu-19. Nekateri proizvajalci so namreč v procesu raziskovanja in proizvodnje uporabili celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikanska Kongregacija za nauk vere je v včeraj objavljenem dokumentu zapisala, da je moralno sprejemljivo uporabiti táko cepivo proti covidu, ko iz različnih razlogov niso na voljo etično neoporečna cepiva.

Dodaja, da je v tem primeru sodelovanje pri splavu s strani tistega, ki se bo cepil, daljno in pasivno. Vatikan s tem ne odobrava uporabe celic splavljenih zarodkov v raziskavah. Pojasnjuje le, da se ljudje niso moralno dolžni izogibati takšnemu pasivnemu sodelovanju, če obstaja huda nevarnost, kot je na primer nezadržno širjenje hudo patogenega virusa.
Ob tem farmacevtska podjetja in vladne zdravstvene agencije poziva, da proizvajajo, potrjujejo, razdeljujejo in nudijo cepiva, ki so etično sprejemljiva in ne povzročajo problemov vesti ne pri zdravstvenih delavcih in ne pri tistih, ki se cepijo.

Noto Kongregacije za nauk vere je v prevodu objavila slovenska stran portala Vatican News. V nadaljevanju jo objavljamo v celoti:
Vprašanje o uporabi cepiv na splošno je pogosto v središču vztrajnih razprav javnega mnenja. Zadnje mesece je prišlo na to Kongregacijo več prošenj za mnenje o uporabi cepiv proti virusu SARS-CoV-2, ki povzroča covid-19, ki so bila v procesu raziskovanja in proizvodnje razvita z uporabo celičnih linij, ki izhajajo iz tkiv, pridobljenih iz dveh splavov, ki sta bila narejena v preteklem stoletju. Hkrati se v množičnih medijih pojavljajo različne izjave škofov, katoliških združenj in strokovnjakov, ki se med seboj razlikujejo in si včasih nasprotujejo, kar je povzročilo tudi dvome o moralnosti uporabe teh cepiv.

O tej temi že obstaja pomembna izjava Papeške akademije za življenje z naslovom »Moralna razmišljanja o cepivih, pripravljenih iz celic splavljenih človeških fetusov« (5. junij 2005). Potem se je o tej zadevi izrazila ta Kongregacija z navodilom Dignitas Personae (8. september 2008, prim. št. 34 in 35). Leta 2017 se je k tej temi z noto vrnila Papeška akademija za življenje. Ti dokumenti že nudijo nekatera splošna pojasnjevalna načela.

Ker so prva cepiva proti covidu-19 in z njimi povezano cepljenje že na voljo v različnih državah, želi ta Kongregacija ponuditi nekaj pojasnil za razjasnitev te teme. Nimamo namena presojati varnosti in učinkovitosti teh cepiv, čeprav je to etično pomembno in potrebno, saj so za njihovo oceno pristojni biomedicinski raziskovalci in agencije za zdravila, ampak zgolj razmišljati o moralnem vidiku teh cepiv proti covidu-19, ki so bila razvita na celičnih linijah, te pa so bile pridobljene iz dveh namerno splavljenih fetusov.

1. Navodilo Dignitatis Personae pravi, da v primerih uporabe celic splavljenih fetusov za ustvarjanje celičnih linij za uporabo v znanstvenem raziskovanju »obstaja različna odgovornost« sodelovanja pri zlu. Na primer »v podjetjih, ki uporabljajo celične linije nedovoljenega izvora, odgovornost tistih, ki odločajo o usmeritvi proizvodnje, ni enaka odgovornosti tistih, ki nimajo nobene moči odločanja«.

2. V tem smislu, kadar ni na voljo etično neoporečnih cepiv proti covidu-19 (na primer v državah, kjer zdravniki in bolniki nimajo na voljo etično neproblematičnih cepiv, ali v katerih je njihovo razdeljevanje oteženo zaradi posebnih pogojev konzerviranja in transporta, ali kadar se v isti državi razdeljuje različne vrste cepiv, pa zdravstvene oblasti državljanom ne dovoljujejo izbire cepiva za cepljenje), je moralno sprejemljivo uporabiti cepivo proti covidu-19, pri katerih so v procesu raziskovanja in proizvodnje uporabili celične linije splavljenih fetusov.

3. Temeljni razlog, da se uporaba teh cepiv šteje za moralno dopustno, je v tem, da je sodelovanje pri zlu (materialno pasivno sodelovanje) povzročenega splava s strani tistega, ki cepiva uporablja, daljno. Moralna dolžnost izogibanja takšnega pasivnega materialnega sodelovanja ni zavezujoča, če obstaja huda nevarnost, kot je sicer nezadržno širjenje hudo patogenega agensa: v tem primeru pandemično širjenje virusa SARS-CoV-2, ki povzroča covid-19. Zato je potrebno upoštevati, da se lahko uporabljajo vsa cepiva, ki so priznana kot klinično varna in učinkovita, v trdni sodbi vesti, da uporaba teh cepiv ne pomeni formalnega sodelovanja pri splavu, iz katerega izvirajo celice, s katerimi so bila proizvedena cepiva. Vseeno pa moramo poudariti, da moralno dopustna uporaba teh vrst cepiv zardi posebnih pogojev, zaradi katerih so taka, sama po sebi ne more predstavljati pozakonitve, čeprav posredne, prakse splava in predpostavlja nasprotovanje takšni praksi s strani tistih, ki ta cepiva uporabljajo.

4. Dopustna uporaba takih cepiv namreč na noben način ne vključuje in ne sme vključevati moralne odobritve uporabe celičnih linij, ki izvirajo iz splavljenih fetusov. Zato se od farmacevtskih podjetij kot od vladnih zdravstvenih agencij zahteva, da proizvajajo, potrjujejo, razdeljujejo in nudijo cepiva, ki so etično sprejemljiva in ne povzročajo problemov vesti ne pri zdravstvenih delavcih in ne pri tistih, ki se cepijo.

5. Istočasno je iz praktičnega razloga očitno, da cepljenje praviloma ni moralna obveznost in mora zato biti prostovoljno. V vsakem primeru pa z etičnega vidika moralnost cepljenja ni odvisna samo od dolžnosti varovanja lastnega zdravja, ampak tudi od prizadevanja za skupno dobro. Dobro, ki v odsotnosti drugih sredstev za zaustavitev ali samo za preprečevanje epidemije, lahko priporoča cepljenje, zlasti za zaščito najbolj šibkih in izpostavljenih. Tisti pa, ki zaradi vesti zavračajo cepiva, proizvedena s celičnimi linijami, izvirajočimi iz splavljenih fetusov, se morajo potruditi, da se bodo z drugimi preprečevalnimi sredstvi in primernim obnašanjem izognili temu, da bi postali prenašalci nalezljivega agensa. Zlasti se morajo izogibati vsakemu tveganju za zdravje tistih, ki ne morejo biti cepljeni zaradi kliničnih ali drugačnih razlogov in so najbolj ranljivi.

6. Končno obstaja tudi moralni imperativ za farmacevtsko industrijo, za vlade in mednarodne organizacije, da zagotovijo, da bodo cepiva varna in učinkovita z zdravstvenega vidika, kakor tudi etično sprejemljiva, dostopna tudi najrevnejšim državam sveta in to na način, ki zanje ne bo pretežaven. Sicer bi pomanjkanje dostopa do cepiv postalo še en razlog za diskriminacijo in krivico, ki revne države obsoja, da še naprej živijo v zdravstvenem, ekonomskem in socialnem pomanjkanju.

Papež Frančišek je na avdienci 17. decembra 2020 za podpisanega prefekta Kongregacije za nauk vere to Noto preučil in odobril njeno objavo.

V Rimu, na sedežu Kongregacije za nauk vere, 21. december 2020, liturgični spomin sv. Petra Kanizija.

Luis F. kard. Ladaria, S.I., prefekt

msgr. Giacomo Morandi, naslovni nadškof Cerveterija, tajnik

Vir: Radio Ognjišče

Foto: Hatice EROLPixabay 

Brat Jurij Štraus, ki ga seveda poznamo tudi v naši župniji, v bolnišnici Murska Sobota obiskuje bolnike in jim lajša stiske. Spoveduje, deli obhajilo, maziljenje in jih tolaži.

Takole so o tem poročali na spletni strani Aleteia:

“Take male žrtvice vsak človek dela vsak dan,” skromno pravi kapucin Jurij Štravs, ki dva popoldneva v tednu preživi s covidnimi bolniki v murskosoboški bolnišnici.

Odkar se je med nas prikradel novi koronavirus, smo slišali že o več primerih požrtvovalnih duhovnikov, ki so bolnikom na covidnih oddelkih bolnišnic in domov z ostarele šli podeljevat zakramente, z njimi molit in jih bodrit.

Eden takih je tudi župnik v Kančevcih, kapucin br. Jurij Štravs. Pravi, da je “klic” v bolnišnico prišel prek televizije, ko je gledal trpljenje teh bolnikov in so se mu zasmilili. Dodatna spodbuda pa je bila prošnja bolnišničnega duhovnika v Murski Soboti, ki so mu obiske covidnih bolnikov odsvetovali.

Čimprej ven!

“Prvič sem šel, ko so me poklicali svojci nekega umirajočega. Hitel sem, da bi do bolnika prišel pravočasno, hitel pa sem tudi, da bi čimprej prišel ven,” o prvem strahu – danes v smehu – pripoveduje br. Jurij. Toda potem je pomislil na to, kako mirni so zdravstveni delavci, ki skrbijo za te bolnike, tudi tisti, ki so covid že preboleli. To ga je pomirilo. “Navadiš se, čeprav delček strahu vedno ostane.”

Zakramenti, pogovor, molitev

Zdaj že mesec in pol dvakrat na teden (ali ko ga pokličejo) obiskuje bolnike s covidom v bolnišnici v Murski Soboti. Nekateri ga sprejmejo, se zahvalijo, drugi odklonijo s slabo voljo. “Kot povsod v svetu,” se nasmehne kapucin.

“Ne morem pričakovati, da bodo vsi navdušeni. Mislil pa sem, da bo takih ljudi, ki me ne bodo sprejeli, več. Morda tudi zato, ker so pacienti starejši, dali so življenje skozi. Tudi med tistimi, ki niso živeli po veri, si marsikdo želi vsaj pogovora. Ti primeri niso tako redki.” Zgodilo se je celo, da je bolnika učil moliti.

Zbeganost in strah bolnikov

Zelo se ga dotakne trpljenje bolnikov. “Sodobno umiranje, če mu tako rečemo, ima svoj težek križ v dolžini trpljenja. Čeprav bolnike neprestano spremljajo, ti vseeno trpijo. Nekateri so zelo zbegani, prestrašeni.”

Zato so mnogi še toliko bolj veseli in hvaležni, da lahko prejmejo zakramente. “Upajo, da jih bodo prejeli še pred smrtjo, to so zame lepa doživetja.”

Brada gre po 17 letih stran!

In še kot zanimivost: brat Jurij se ne žrtvuje le z obiskovanjem covidnih bolnikov. Zaradi njih si je moral pobriti brado, ki jo je nosil celih 17 let! Če bi namreč ohranil brado, si specialne zaščitne maske ne bi mogel ustrezno nadeti. Tako ni bilo dvoma: Brada gre stran!

“Take male žrtvice vsak človek dela vsak dan. Bil sem navezan na svojo brado. Sem kapucin in za nas je značilno, da imamo brado. Po drugi strani je bilo malo smešno, ker sem se pogledal v ogledalo in si rekel: ‘Aha, tako zgledaš!’ Bil sem bolj presenečen, kot sem pričakoval. Če bi se srečal v mestu na pločniku, se niti ne bi pozdravil, ker ne bi vedel, da sem to jaz!”

Ko bo epidemija mimo, pa bo brado znova pustil rasti. “Želim si doživeti tudi ta dan,” sklene br. Jurij, ki bo pred božičem, če bo le mogoče, obiskal tudi bolnike v domu starejših občanov.


O Jurijevem obisku bolnikov v Murskosoboški bolnišnici so poročali tudi na 24UR.COM.

Poglejte si video prispevek na 24UR.COM

Foto: zajem zaslona 24UR.COM

SPOVEDNI DAN v naši župniji bo ta petek 18. decembra.

V cerkvi je lahko le en vernik. Bratje bomo v cerkvi na razpolago za spoved od 8.oo do 12.oo ure, od 14.oo do 17.30 ure in od 19. do 20. ure. V Bizoviku pa od 16.oo do 17.30 ure.

Kdaj kdo od bratov spoveduje?

  • v cerkvi v Štepanji vasi:
    – br. Primož Kovač: 8.00 – 9.00, 15.00 – 16.00
    – br. Luka Modic: 9.00 – 10.00, 16.00 – 17.00
    – br. Matej Štravs: 10.00 – 11.00, 14.00 – 15.00
    – br. Klemen Verdev: 11.00 – 12.00, 17.00 – 17.30, 19.00 – 20.00
  • v cerkvi v Bizoviku
    – br. Matej Štravs: 16.00 – 17.30
  • K božični spovedi vabljeni tudi v ostalih terminih, ko delimo sveto obhajilo. Lahko se na vsakega brata obrnete po telefonu ali e-pošti in se z njim dogovorite za termin svete spovedi ali duhovnega pogovora. Naši kontakti:
    – br. Primož Kovač: 041 780 109, primoz.kovac@rkc.si
    – br. Matej Štravs: 031 434 520, matej.stravs@gmail.com
    – br. Klemen Verdev 031 264 858, klemen.verdev@rkc.si

ZAKAJ K SPOVEDI?

Osvobajajoča je misel, da mi Bog ne bo pri spovedi grehe samo oprostil, ampak mi jih bo odpustil. Naš usmiljeni Oče ne hrani naše kartoteke in je ne dopolnjuje, ampak jo sprazni in nam pri vsaki spovedi odpusti stvari, ki nas bremenijo in težijo. Ima nas rad in hoče, da se vrnemo v ljubeč in zaupen odnos z Njim.
Ko se odpravimo iz spovednice, lahko spet zadihamo s polnimi pljuči, okrepljeni z Njegovo milostjo, kar nam daje moč, da se tudi mi povrnemo k temu, da delamo vsem dobro ter da gledamo na svet z Njegovim, usmiljenim pogledom. Svojega življenja se lahko spet iskreno veselimo.
»Na usmiljenje pozabimo zaradi samoljubja. V svetu se to kaže v iskanju zgolj lastnih interesov, ugodij in časti, združenih v željo po kopičenju bogastva, v življenju kristjanov pa se kaže v hinavščini in posvetnosti. Dejanja samoljubja so tako številna, da jih pogosto niti ne prepoznamo več kot skrajnosti ali kot grehe. Zato je nujno priznati, da smo grešniki.« (papež Frančišek)

OBRED SPOVEDI

Na začetku duhovnik me pozdravi: Hvaljen Jezus!
Odgovorim: Na vekomaj, amen.

Pokrižam se: V imenu Očeta…
Zadnjikrat sem bil/a pri sveti spovedi …

Na kratko se predstavim: svoj stan (sem poročen/a, samski/a), družino (mati, oče, dijakinja, študent, babica, tast…)

Moji grehi so: … (Iskreno povem vse, kar vem, da ni bilo prav pred Bogom. Poveste lahko tudi, kje ste v zadnjem času, kaj napredovali v dobrem.)

Nato zaključim z: Moj Jezus usmiljenje!

Duhovnik mi bo skušal dati kašno spodbudo in povedal, kaj naj storim za pokoro.

Potem zmolim kesanje: Moj Bog žal mi je, da sem grešil/a in žalil/a tebe, ki si moj najboljši Oče. Trdno sklenem, da se bom poboljšal/a, pomagaj mi s svojo milostjo. Amen.

Duhovnik mi bo sedaj dal odvezo: Bog Oče usmiljenja, ki je s smrtjo in vstajenjem svojega Sina svet spravil s seboj in poslal Svetega Duha v odpuščanje grehov, naj ti po službi Cerkve podeli oproščenje in mir. In jaz te odvežem tvojih grehov v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.

Odgovorim: Amen.

Duhovnik: Bog ti je odpustil grehe. Pojdi v miru.

Odgovorim: Bogu hvala!

Po spovedi opravim pokoro, prejemam obhajilo in se z veseljem trudim, da bi bil boljši kot doslej.

SPRAŠEVANJE VESTI V PRIPRAVI NA SPOVED

Postavimo se v Božjo pričujočnost. Zahvalimo Boga za prejete dobrote, prosimo ga, naj nam da spoznati naše napake in grehe in naj nam pomaga, da jih popravimo.

MOLITEV ZA IZPRAŠEVANJE VESTI

O Bog, kličeš me iz teme v svojo čudovito svetlobo, od laži k resnici, iz smrti v življenje. Podari mi svojega Svetega Duha, ki naj odpre moja ušesa in opogumi moje srce, da bom spoznal, kako je z menoj, in se trdno držal tvoje poti ter zares živel kot kristjan. Amen. (Po rimskem obredniku)
Pogoji za dobro opravljeno spoved
– dobro si izprašati vest
– grehe iskreno priznati spovedniku
– obuditi kesanje svojih grehov
– narediti trden sklep o poboljšanju
– opraviti naloženo pokoro

SPRAŠEVANJE VESTI

1. Veruj v enega Boga
– Mi je Bog prva in najvišja vrednota ali pa so mi druge stvari: denar, imetje, kariera, oblast, ugled, ugodje, televizija, šport… pomembnejše kot Bog?
– Sem zaradi strahu, sramu ali koristoljubja kdaj zatajil vero?
– Sem brezbrižen do duhovne izobrazbe in si mislim: “Če kaj ne delam prav, me bodo že drugi poučili?
– Berem in premišljujem Sveto Pismo, berem verske knjige in časopise?
– Skrbim za versko vzgojo otrok? Tudi s svojim zgledom?
– Si prizadevam za družinsko molitev?
– Zmorem izročiti svoje življenje Bogu kakor Marija, ki je rekla: “Zgodi se mi po Tvoji besedi!”?
– Ali zvesto spolnjujem Bogu dane (za)obljube in stanovske dolžnosti?
– Kako sprejemam življenjske križe: trpljenje, osamljenost? Ali neprestano sitnarim in godrnjam?
– Mi vera pomaga premagovati vsakdanje stiske, težave in razočaranja ali pa sem prav zaradi njih izgubil zaupanje v Boga?
– Znam prinašati krščansko veselje in optimizem ali pa sem nad življenjem razočaran?
– Sem poskušal kdaj narediti samomor?
– Sem kdaj iskal rešitve pri bioenergetikih, vedeževalcih, čarovnikih?
– Sem se sam ukvarjal z okultnimi stvarmi: magijo, čaranjem, napovedovanjem prihodnosti (iz kave, dlani, kart ipd.), klicanjem duhov, astrologijo, horoskopom, bioenergijo.
– Sem nepremišljeno uporabljal nihalo?
– Nosim ali imam v hiši kakršnekoli amulete (predmete, podobe, tekočine, praške za srečo)?
– Sem kdaj sodeloval v prireditvah, ki poveličujejo zlo (Satana) ali poslušal takšno glasbo?
– Sem kdaj sramotil Boga ali svete osebe (svetnike), svete kraje (cerkve), svete stvari (hostijo), oltar)?
– Sem kdaj prisostvoval ali dejavno sodeloval pri nekrščanskih obredih (npr. v sektah)?

2. Ne skruni Božjega imena
– Sem po nepotrebnem izgovarjal ali celo preklinjal Boga, Božjo Mater, svetnike?
– Kličem v jezi imena hudega duha (Vrag, Satan)?
– Ali to opravičujem z izjavo: “To je moja navada.”?
– Se postim zapovedane postne dni?

3. Posvečuj Gospodov dan
– Ali ob nedeljah in zapovedanih praznikih najdem čas za sveto mašo?
– Ali pridem pravi čas v cerkev, ali pa se ne morem odvaditi zamujanja?
– Sodelujem pri sveti maši, ali pa sem zgolj naveličani gledalec, ki si zapomni samo to, kje se je kdo kaj zmotil?
– Kako prejemam sveto obhajilo – ali sem spovedan vseh velikih grehov?
– Sem šel k spovedi in obhajilu vsaj za veliko noč in božič?
– Ali se maša in sporočilo Božje besede nadaljujeta tudi v mojem vsakdanjem življenju?
– Si ob nedeljah in praznikih vzamem čas za molitev, družinski pogovor, razvedrilo, ali pa tudi takrat delam?

4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji
– Spoštujem svoje starše, sestre, brate, otroke?
– Jim rad pomagam, ko potrebujejo pomoč?
– Ali svoje starše kdaj izkoriščam?
– Sem bil kdaj do starejših nepotrpežljiv?
– Spoštujem vse ljudi, tudi drugače misleče, drugih narodnosti…
– Se norčujem iz slabosti drugih?
– Ali moram imeti jaz vedno prav?
– Sem kdaj komu vsiljeval svojo voljo?
– Znam poslušati sogovornika?
– Ali spoštujem svoje predpostavljene?
– Molim tudi za domovino in njene voditelje?
– Sem na volitvah šel volit?
– Ali mi je bilo vseeno za usodo bližnjih?

5. Ne ubijaj
– Sem se z bližnjimi kaj kregal?
– Sem bil do koga nasilen (pretep)?
– Sem kdaj koga preklel ali drugi mene?
– Ali še komu nisem odpustil?
– Ali koga preziram ali celo sovražim?
– Privoščim ali želim komu slabo?
– Sem koga zavedel v greh?
– Ali sem kdaj iz samoljubnega namena opustil obrambo nedolžnega?
– Mi je življenje (tudi še nerojenega otroka) najvišja vrednota?
– Sem sodeloval ali pomagal pri splavu, sem ga odobraval?
– Se zavedam posledic uporabe sredstev za uravnavanje spočetja (ki so v večji meri abortivna)?
– Skrbim dovolj za svoje zdravje in počitek?
– Škodujem sebi in drugim s prekomernim pitjem alkohola, kajenjem ali drugimi drogami?
– Ali pretiravam v hrani?
– Spoštujem prometne predpise?
– Kakšen je moj odnos do narave – jo varujem ali neodgovorno uničujem?

6. Ne nečistuj
– Spoštujem svoje telo kot svetišče Svetega Duha?
– Poslušam, berem ali gledam stvari, ki imajo nespoštljiv odnos do človekove spolnosti?
– Ali živim v izvenzakonskem razmerju?
– Sem bil sozakoncu zvest v mislih, besedah in odnosih do drugih ljudi?
– Se samozadovoljujem?
– Imam spoštljiv odnos do drugega spola?
– Sem koga s svojim vedenjem pohujšal?
– Se varujem slabe družbe?

7. Ne kradi
– Sem koga okradel, ogoljufal, kaj poneverjal ali bil nepravičen pri prodaji in kupovanju?
– Sem si krivično prisvajal tuje stvari – doma, v službi, drugod?
– Ravnam odgovorno s tujo lastnino?
– Sem vrnil izposojene stvari?
– Opravljam pošteno svoje dolžnosti (v službi, šoli) ali pa sem malomaren?
– Ali pošteno plačujem davke in obveznosti do sodelavcev?
– Sem komu naredil krivico?
– Sem poravnal škodo, ki sem jo morebiti povzročil?
– Kako uporabljam svoj čas – ali lenarim?
– Zapravljam svoj čas s prekomernim gledanjem televizije, igranjem računalnika?
– Ali prav uporabljam talente, ki mi jih je Bog dal?
– Se vključujem v življenje župnije?
– Sem bil v zadnjem času komu v stiški pomoč in v žalosti veselje?

8. Ne pričaj po krivem
– Ali kdaj lažem, tudi če za šalo?
– Sem komu z govorjenjem povzročil škodo?
– Sem kdaj izdal čigavo zaupanje?
– Sem kdaj lažnivo prisegel ali obljube ne spolnil?
– Se pred Ijudmi delam lepši kot sem (hinavščina)?
– Ali rad druge opravljam (razširjam o kom resnično slabost) ali obrekujem (razširjam o kom izmišljeno slabost)?

9. Ne želi svojega bližnjega žene
– Ali imam urejene odnose s partnerjem (cerkvena poroka)?
– Sprejemam svojega zakonskega partnerja z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi lastnostmi?
– Sem bil do sozakonca kdaj sebičen, nespoštljiv, maščevalen?
– Je moja ljubezen do sozakonca, otrok in sorodnikov, iskrena ali pa koga odklanjam?
– Sem bil pravičen do svojih otrok? Sem do njih prestrog ali jih pa razvajam?
– Si vzamem dovolj časa za družino?

10. Ne želi svojega bližnjega blaga
– Ali krotim slaba nagnjenja, kot so zavist, napuh …
– Ali težko prenašam, če ima kdo česa več kot jaz?
– Se veselim uspeha drugih, ali pa jim zavidam imetje, družbeni položaj, uspeh?
– Znam biti hvaležen Bogu in ljudem? Ali to kdaj tudi izrazim: z besedo, dejanjem?
– Se znam čemu prostovoljno odreči?
– Sem po svojih zmožnostih daroval kaj za uboge?
– Sem pozoren do tistih, ki nimajo hrane, dela, stanovanja?

ZAHVALA ZA SPRAVO

Vem, Gospod, da po tej spovedi ne bo vse čisto drugače v mojem življenju. Zaupam pa, da me ti nikoli ne zavržeš in da mi v občestvu Cerkve spet naklanjaš svoj mir, četudi ne uspem v vsem, kar sem sklenil. Hvala ti, Gospod, da smem tako upati. Hvala ti, ker si ti vzel nase našo krivdo, in hvala ti, ker tvoje usmiljenje v Cerkvi dalje živi. Amen.

SPODBUDE PRED SPOVEDJO

Na dobro spoved se je potrebno temeljito pripraviti. Boljša ko bo predhodna priprava, večje bodo milosti in bolj vas bo navdajal mir v duši. Teh deset kratkih nasvetov vam lahko pomaga, da boste opravili najboljšo spoved v življenju.

1. IZBOLJŠAJTE SVOJE ZAZNAVE

Kot katoličani lahko opravljamo dve najpomembnejši dejanji: opravljamo sveto spoved in prejemamo sveto obhajilo. V teh dveh zakramentih imamo neposreden stik z našim Gospodom in Odrešenikom Jezusom Kristusom. In ker je pač tako, bi si morali posebej prizadevati, da naše srečanje z Jezusom v teh zakramentih še izboljšamo.

Z drugimi besedami, teh zakramentov nikoli ne smemo jemati kot nekaj samoumevnega. Prav tako se moramo živo zavedati koncepta razpoloženjske milosti. Obilje milosti prejemamo v neposrednem sorazmerju z razpoloženjem prejemnika. Na stenah zakristij med Misijonarkami ljubezni je zapisano: »To mašo obhajaj, kot da je tvoja prva, zadnja in edina.« Enako načelo lahko prenesemo na spoved: »Spovej se, kot da je to tvoja prva, zadnja in edina spoved.«

2. PRED SPOVEDJO MOLITE

Vse je milost! Vir obilne milosti je občestvo svetnikov. Zakaj za dobro opravljeno spoved ne bi prosili svetih spovednikov? Naj jih naštejemo le nekaj: arški župnik (sv. Janez Marija Vianney), sv. Janez Bosko, sv. Leopold Mandić, sv. pater Pij, sv. Alfonz Liguori, sv. Anton Marija Claret, in sv. Ignacij Lojolski. V molitvi jih prosite za pomoč pri dobri spovedi – da bi bila vsaka nova spoved boljša od prejšnje.

3. NA SPOVED SE PRIPRAVLJAJTE TUDI VEČER PREJ

Temeljito preberite priročnik o vesti, nato pa poiščite tih in miren kotiček, kjer si boste izprašali vest. Predstavljajte si podobo križa in Božje milosti, da boste začutili obžalovanje in zaupanje. Svoje grehe lahko zapišete, da v trenutku, ko boste stopili v spovednico, ne boste nanje pozabili. Prav tako pred vstopom v spovednico molite tudi za svojega spovednika – k njegovemu angelu varuhu.

4. POZNAVANJE SAMEGA SEBE

Eden izmed klasičnih korakov do dobre spovedi je kesanje, pa tudi trden sklep, da se bomo poboljšali. To pomeni, da si morate predvajati film svojega življenja in prepoznati, kje ste zapadli v greh. Pa tudi ugotoviti, kateri vzroki so vas v greh zapeljali. Morda obstaja kakšna oseba, ki ogroža vaše duhovno življenje. Kdo ve, morda je to ponavljajoč se položaj v službi ali v družini? Morda vaša telesna utrujenost? Še več, morda gre za neustrezno uporabo elektronskih medijev in pomanjkanje razsodnosti?

Pogosto boste opazili ustaljen vzorec, ki nas zavaja s poti in usmerja v padec. Zato je pozorno opazovanje lastnih vsakodnevnih dejavnosti dragoceno orodje za poznavanje samega sebe in za ozaveščenost, da se boste v prihodnje lahko izognili grehu.

5. SVETOPISEMSKI ODLOMKI ZA PRIPRAVO NA SPOVED

Cerkev toplo priporoča branje Božje besede kot način priprave za boljše prejemanje zakramentov. Dva odlomka sta še posebej primerna: 15. poglavje Lukovega evangelija in psalm 51.

15. poglavje Lukovega evangelija predstavlja prilike o Božjem usmiljenju, najboljša pa je prilika o izgubljenem sinu.

Z molitvijo psalma 51 pa izrekate eno najboljših kesanj kdaj koli sestavljenih, in domislil se ga ni nihče drug kakor kralj David, potem ko je prešuštvoval z Batšebo in umoril nedolžnega človeka. Molitev z Božjo besedo dodatno okrepi vašo molitev!

6. POGOSTA SPOVED

Svetniki toplo priporočajo pogosto spoved kot najučinkovitejše sredstvo za rast v posvečujoči milosti. Spoved bodisi znova vzpostavi posvečujočo milost ali pa jo še poveča. Seveda je za to potrebna tudi temeljita priprava.

7. ZAKRAMENTALNA MILOST

Vsak zakrament prinaša milost. Vsak zakrament pa prinaša posebno milost glede na naravo zakramenta. Posebna zakramentalna milost, ki jo denimo prinašata evharistija ali sveto obhajilo, je hrana. To je Kruh življenja na poti proti večnemu življenju. Zakramentalna milost spovedi je drugačna. Ta ozdravlja! Jezus nas je prišel nahranit s svojim telesom, krvjo, dušo in božanstvom. Še več, prišel je kot Nebeški zdravnik.

V evangelijih vedno znova beremo o tem, kako je Jezus ozdravljal. Ozdravil je slepe, gluhe, gluhoneme, gobavce, hrome, celo mrtve je obudil nazaj v življenje. Tudi danes, znotraj Cerkve, Kristusovega mističnega telesa, nas Jezus ozdravlja.

8. VRLINE DOBRE SPOVEDI

Sveta Favstina Kovalska v svojem dnevniku kot najpomembnejše vrline dobre spovedi našteva 1) popolno iskrenost in odprtost; 2) ponižnost; 3) pokorščino. Če se tega držite, vam bo uspelo. Ne pozabite, da si do konca življenja prizadevamo za vedno boljšo spoved in vedno bolj doživeto prejemanje svetega obhajila.

9. NE IZGUBITE POGUMA

Čeprav morda pogosto padete, nikoli ne izgubite poguma. Določene slabe navade vas morda spremljajo že desetletja. Mnogi ljudje se gredo »duhovnost v mikrovalovki« – namreč takojšnjo svetost! Tako ne gre. Spremembe so pogosto dolgotrajne, naporne in boleče. Ključ je v tem, da ne prenehamo z molitvijo, delom, da se borimo kot pravi Kristusovi vojaki in se poskušamo osvoboditi spon greha.

Seveda je temeljno sporočilo Favstininega dnevnika to, da je najhujša stvar na svetu, če ne zaupamo v neskončno Božjo milost. Ali kot nas spominja sveti Pavel: »Kjer se je namreč pomnožil greh, se je še bolj pomnožila milost.«

10. MARIJA IN USMILJENJE

Nikoli ne pozabite povabiti Marije, naj vas spremlja v vaših dolgoročnih in kratkoročnih pripravah na spoved. Marijo celo prosite, naj stopi z vami v spovednico, da boste lahko opravili najboljšo spoved v svojem življenju. Sveti Janez Pavel II. je Marijina svetišča – Lurd, Fatimo, Guadalupe – imenoval »duhovne klinike«. Kako resnično!

Vrste spokorjenih čakajo, da se bodo v spovednicah teh Marijinih svetišč srečale z usmiljenim Jezusom. Med številnimi čudovitimi imeni za Marijo so tudi tale: »Mati usmiljena, Mati dobrega sveta, Zdravje bolnikov«. Za mnogimi osupljivimi spreobrnjenji je seveda Božja milost, pa tudi Marijina materinska priprošnja!

Foto: Josh ApplegateUnsplash

Kdaj pride, kako jo lahko dobite?

LUČ MIRU IZ BETLEHEMA bodo naši skavti prinesli v Štepanjo vas ta torek 15. 12. Ob tej priložnosti bomo iz naše samostanske kapele ob 18. uri preko naše župnijske spletne strani prenašali sveto mašo, ki jo bodo spremljali skavti iz vse Ljubljane. Nato boste Luč miru že lahko prejeli v cerkvi v času, ko se deli sveto obhajilo.

V nedeljo 20. 12. bodo skavti delili luč miru pred cerkvijo:

  • V Štepanji vasi, ob 8.00 – 8.45, 9.15 – 10.00 in 19.00 – 19.30. Med tednom bo plamen luči miru na razpolago ob 8.00- 8.15, in ob 19.00 – 19.30.
  • V Bizoviku v nedeljo, ob 9.15 – 10.00 ter v torek, ob 19.00-19.30.
  • Na razpolago bodo sveče in vžigalice in si bo svečo prižgal vsak sam. Dotikajte se samo tiste sveče, ki jo boste vzeli in samo tiste vžigalice, s katero boste prižgali svečo. Prosimo, da pri prižiganju sveč pazite na varno razdaljo in nosite masko.

Geslo letošnje akcije: Prižgimo bližino!

Poslanica

Naš svet je povsem isti kot včeraj, ta čas je le pokazal, kakšen je v resnici. Daleč smo si, že dolgo, in si od strahu ne upamo priti bližje.

Zato vam prinašamo luč, saj je luč tista, ki ogreje, tista, ki pomiri, tista, ki nas drug drugemu približa. Ko namreč v temi nekomu osvetli obraz, ta ni več strah, ampak človek.

Zato vam prinašamo Luč, ki se je v Božiču spustila med nas. To je naš korak bližje vam v teh mrzlih časih. Želimo vam dati to Luč, želimo vam biti ljudje. Sprejmite jo od nas in jo nesite naprej.

Naredite tudi vi korak bližje ljudem, nikogar ne pustite samega, poiščite način, da jim pokažete bližino. Ljubezen je iznajdljiva in bo našla pot.

Prižgimo luč. Obdržimo bližino!

Plakat in poslanica v PDF obliki

Sporočilo letošnje poslanice nas poskuša spomniti, da sta ljubezen in bližina v teh nekoliko tesnobnih časih ključnega pomena. Ker vsako majhno dejanje, ki izkazuje bližino, dobroto, ljubezen, danes še veliko bolj sveti in vliva upanje, ne glede na to, kako majhno je. Vsaka luč šteje, saj se v temi vidi tudi čisto drobceno lučko. In teh dejanj naš svet danes še posebej potrebuje, tihih in drobnih sporočil, da v mrzlih časih oddaljenosti nismo sami. Da nekdo misli na nas, da nekdo moli za nas, da je nekomu mar za nas.

Če tega ne moremo pokazati z objemi in poljubi, to še ni izgovor, da ne moremo drug drugemu izkazati bližine. Nasprotno, vse to nas sili, da poiščemo nove poti, nove načine, morda celo še bolj pristne in iskrene. Če hoče, ljubezen vedno najde pot. Ljubezen sveti in ogreje tudi s klicem, pismom, sporočilom, tudi prijaznim pozdravom dveh, ki se sicer skrivata za masko. Ljubezen ne ogroža varnosti. Samo sveti in greje, da jo začutimo drug v drugem.

Naša poslanica je majhen plamen, ki računa na vas, da ga razširite. Prinašamo jo v pričakovanju božiča, katerega sporočilo je ravno Božja bližina vsakemu človeku. Zato je naloga vseh, ki verjamemo Vanj in v Njegov prihod med nas, da poskrbimo, da se nihče v tem času ne bo počutil sam. Da po svojih močeh, na kakršen koli način že, drug drugemu prižgemo bližino. To si dolgujemo kot ljudje.

Več o Luči miru iz Betlehema

Dobrodelni namen

V letošnjem letu bomo s pomočjo zbranih sredstev akcije Luč miru iz Betlehema podprli dva projekta, za katera se nam je zdelo, da najbolj uresničujeta tisto, kar se nam v teh časih zdi najpomembnejše in za kar si kot organizacija prizadevamo.

Svoj dar lahko namenite tudi tako, da pošljete SMS sporočilo s ključno besedo LUC1 ali LUC5 in prispevali boste 1 ali 5 EUR v dobrodelne namene.

Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, Telemacha, A1 in T-2. Splošne pogoje SMS donacij si lahko preberete na lmb.skavt.net/SMS-donacije.

Lunina vila

Lunina vila je zasebna in neprofitna organizacija v Sloveniji, katere poslanstvo je zdravljenje in preprečevanje travm pri otrocih (zlorabe, zanemarjanje, spolne zlorabe, smrt bližnjega, dolgotrajna bolezen, migracija …). Prizadevajo si, da bi z nudenjem varnega, sočutnega in prijaznega okolja otrokom, ki so doživeli kakršnokoli obliko travme, omogočili, da premagajo njene negativne posledice in iz nje zrastejo v zdrave in srečne mladostnike in kasneje odrasle osebe.

Gre pravzaprav za prvo ustanovo v Sloveniji, ki se reševanja problematike travm loteva na celosten način, saj nudijo psihosocialno pomoč otrokom, strokovno podporo njihovim svojcem, psihoedukacijo, izobraževanje strokovnjakov za delo na področju otroške psihotravmatologije, izdelavo in prodajo terapevstkih pripomočkov za delo z otroki ter ozaveščanje širše javnosti z namenom destigmatizacije problematike.

Za Lunino vilo smo se odločili predvsem zato, ker je njihovo delo povezano s področjem duševnega zdravja, kjer kot organizacija zadnje čase veliko delamo in ker je to zagotovo ena od bolj perečih in občutljivih tem, ki v času epidemije še toliko bolj prihaja na plano.

Lebanese Girl Scout Association

Gre za katoliško skavtsko organizacijo, ki v libanonskem Bejrutu in drugje po Libanonu pomaga z razdeljevanjem hrane in nudenjem pomoči vsem potrebnim. Na njih je, podobno kot na vse države po svetu, močno vplival koronavirus, poleg tega pa je letos poleti v Bejrutu prišlo tudi do silovite eksplozije, ki je za sabo pustila številne žrtve in ogromno materialno škodo.

Libanonska skavtska organizacija se že nekaj časa bori za svoj obstoj, hkrati pa pomagajo po celotni državi, ki pa je bila že pred eksplozijo v precejšnji gospodarski, družbeni in politični krizi. S prispevkom od zbranih sredstev v akciji LMB jim želimo pomagati pri njihovem boju za obstoj skavtske vzgoje in jih vsaj nekoliko podpreti pri njihovi pomoči libanonskemu narodu.

Sklad sv. Lucije

V letošnjem letu je bil v sklopu ZSKSS ustanovljen dobrodelni Sklad sv. Lucije, ki je namenjen pomoči ob zdravstvenih težavah in stiskah naših članov, kjer lahko naša pomoč pripomore k boljšemu zdravljenju. Vsako leto bomo tako od 10 do 20 % zbranih sredstev v akciji LMB namenili Skladu sv. Lucije in s tem pomoči našim članov.

Foto: Spletna stran Luči miru iz Betlehema

Tretji Večer Plus+: Skupno slavljenje s skupino Svetnik tokrat v širši zasedbi. Za mlade in stare. Nagovori o tem, kako vedno ostati v Božji navzočnosti.

KDAJ in KJE: v torek, 15. 12. 2020 ob 19h na You Tube kanalu Katoliške mladine.

POVEZAVA: www.youtube.com/channel/UCy40XMR17YGk8IGXtqOU6eg/videos

Več o Večerih +

Nekaj misli za predokus:

  • Bog nas srečuje tam, kjer smo.
  • Če si želimo biti čim več z njim, delimo/živimo z njim vse, kar delamo in smo.
  • In še dve malo bolj provokativni:
    – Skrivnost stalne molitve
    – Zakaj je zlata ribica boljša od kamele?

KDO: pripravljata Katoliška mladina in skupina Svetnik

Dajte si v koledar še druge datume večerov:

  • 12. januar 2021 (izjemoma drugi torek v mesecu)
  • 16. februar 2021
  • 16. marec 2021
  • 20. april 2021
  • 18. maj 2021
  • 15. junij 2021

Foto: spletna stran Katoliške mladine

V oktobru in v začetku novembra so na župnijskem travniku in na parkirišču pred cerkvijo potekala gradbena dela.

Obnova parkirišča pred cerkvijo in tlaka pred cerkvijo

  • Že v juliju so delavci T-2-ja na svoje stroške čez parkirišče iz jaška pred vhodom na župnijski travnik po tleh napeljali optično internetno povezavo do cerkve.
  • Optično povezavo bomo potrebovali za video prenose svetih maš iz cerkve. Do sedaj smo iz cerkve lahko imeli le avdio prenose maš, ki so potekali po brezžični povezavi.
  • Ob tej priložnosti smo od cerkve pa do slavoloka pred cerkvijo položili še dodatne cevi, ki bodo služile za napeljavo ozvočenja pred cerkvijo. Tako bomo lahko ob birmah in drugih slovesnostih postavili tudi zvočnike pri slavoloku.
  • V oktobru in v začetku novembra pa je Boštjan Mravlje iz Bizovika s svojimi delavci naredil naslednja dela: Ker so se ob dežju na parkirišču delale zelo velike luže, so pred vhodom na župnijski travnik naredili ponikovalnico za vodo. Na ulici, ki vodi do cerkve (od župnijskega doma do slavoloka) so delavci na stroške župnije v zemljo položili električni kabel za javno razsvetljavo. V primeru, da bi izkope delalo podjetje Javna razsvetljava, bi morali čakati še nekaj let.
  • Podjetje Javna razsvetljava pa je postavilo štiri nove ulične svetilke (prej sta bili dve), tako da je sedaj zvečer svetlo tudi pred župnijskim domom, pred cerkvijo in na pešpoti, ki vodi cerkve. Še posebej je bila prej težava, ker ni bila razsvetljena pešpot iz Mekinčeve ulice do cerkve, ki je sedaj razsvetljena. Vsekakor pa je iz praktičnega in varnostnega vidika dobro, da sta sedaj cerkev in župnijski dom veliko bolje razsvetljena. Pred vhodom v župnijsko cerkev (pod zvonikom) so delavci tudi sanirali tlak in kineto, ki se je posedla. Sedaj, ko je popravljeno, ni več možnosti, da bi se kdo zaradi tega spotaknil.

Postavitev hiške na župnijskem travniku

  • Letos smo čez poletje imeli maše na župnijskem travniku. Ker smo imeli stole več mesecev shranjene v šotoru, se je zaradi velike temperature in vlage poškodovala barva na stolih. Zato je v oktobru na travniku podjetje Tomiles postavilo novo leseno hiško.
  • Delavci Boštjana Mravljeta pa so naredili podlago in tlak okrog hiške. Hiško bomo uporabljali za maše zunaj in za druge župnijske dogodke, ki bodo potekali na travniku. Hiška bo prišla prav tudi za oratorije, za skavte in druge skupine.
  • V hiški bo potrebno še položiti pod in jo pobarvati. Z zaščitnim premazom pa smo jo že prebarvali.
  • Na travnik je napeljana voda, ki jo bomo uporabljali za potrebe vrtca Nazaret in župnije.
  • Za vsa dela se iskrno zahvaljujem Boštjanu Mravljetu iz Bizovika in njegovim delavcem. Iskrena hvala tudi Cirilu Briclju iz Bizovika (Mrkovčevemu Cirilu), ki je s traktorjem prepeljal veliko zemlje, peska in betona. Hvala tudi Tonetu Džokiču, Pejotu Brnardiču in Nežki Feist, ki ste pomagali pri fizičnih delih. Bog povrni vsem.

Kako lahko darujete za zgoraj navedena dela

Vsa zgoraj našteta dela so nas do sedaj stala 16.456,84 Eur. Nekaj stroškov bo še spomladi (sejanje trave, vodovodne inštalacije, polaganje poda v hiški, …). Ker se sedaj v cerkvi zbira veliko manj ljudi, se priporočam, da kdor lahko, daruje kakšen dar za omenjena dela na sledeči način:

  • Dar lahko nakažete na transakcijski račun naše župnije: Župnija Ljubljana Štepanja vas, Mekinčeva 3, TRR SI56 0430 2000 3309 527, namen nakazila: dar za obnovo.
  • Lahko pa svoj dar prinesete tudi v času uradnih ur v župnijsko pisarno ali pa se dogovorite z župnikom br. Matejem Štravsom (031 434 520, matej.stravs@rkc.si). Bog vam povrni.

br. Matej Štravs, župnik

Pričakovanje Dobrega moža je eno najbogatejših doživetij na prvih stopnicah življenja. Ja, Dobrega moža. Dobrega z veliko začetnico.

Ni važno katerega. Tistega okoli katerega rožljajo parklji in frfotajo angelčki, ali pa tistega z gasparjanskim kožuhom in polhovko na glavi. Ali pa tistega rdečeličnega moža z rdečo kapo in jelenjo vprego.

Prvi je sv. Miklavž. Brez skrbi. Zagotovo pride. Mi je poslal elektronsko sporočilo, da si že pripravljajo maske. Angelčki so prav izbirčni pri tem. Pridejo pa skupaj, ker so vsi iz enega gospodinjstva. Kot družina.

Tudi parklji se pripravljajo. Ampak oni bodo daleč stran od Miklavževe druščine. Nočejo mask. Protestirajo proti takšnim ukrepom. Sicer pa oni niso kužni. So tako žleht, da še virusi bežijo od njih. Tudi COVID-19.

Miklavž bo obiskoval tudi bolnišnice. Tako v svetlobi nevidne dobrote. In bo s bežnim dotikom vsakemu bolniku prinesel optimizem. In nekaj poguma za težke trenutke. Enako bo vzpodbudil vse, ki se tako ali drugače nečloveško trudijo za vse bolne. Vse kar se daje, ni nikoli izgubljeno. In dajanje je pot do človeka in Dobrotnika.

Za slovo nam bo prvi Dobri mož rekel: “Drugo leto nasvidenje! Takrat vas bom že lahko objel. Brez maske. In vam še bolj iskreno povedal, da vas imam rad. Tako kot se imejte tudi vi radi med seboj!”

Foto: Facebook stran sosednje župnije Sostro

Pokojni Pavle je svoje otroštvo je preživel na kmetiji, v verni družini v Ljubljani, zaselku Hrušica. V hiši so živeli stari oče, oče Janez, mama Marija in 6 otrok. Pavel pa je bil ker je bil najmanjši, marsikdaj oproščen težjih in zahtevnejših del. Bil je vedre narave, že mlad je imel motor in pilotiral jadralna letala.

Pri »Oretovih« je bilo vedno polno dvorišče otrok. Delali so od jutra do večera, saj je bila kmetija velika, a lačnih ust še več. Najbolj ga je zaznamovala vojna. Pa krivice. Rastel je ob mami, ki je za veliko stvari skrbela sama, ker je bil oče po vojni zaprt. Težko je bilo.

Šola, delo in družina

Končal je osnovno šolo in nekaj gimnazije. Potem šole ni smel več obiskovati. Zasramovali so jih, da niso ta pravi … in je ostal doma. Pri Maksu na Fužinah, v mali delavnici, se je priučil za orodjarja. In ta žilica mu je ostala celo življenje.

Kasneje je bil šofer tovornjaka pri Tehniki v Ljubljani in se skozi življenje priučil in izobrazil na različnih delovnih področjih. Pred upokojitvijo je bil eden izmed vodij v še takratnem podjetju SCT. Bil je vsepovsod priden, zaželen in iznajdljiv delavec ter ponosen na svoje delo. Z svojim znanjem je rad pomagal vsem ljudem.

V mladih letih je Pavel spoznal Zorko. V takrat krhko dekle se je zaljubil in skupaj sta ustvarila družino. Kmalu sta se poročila in bila skupaj več kot 60 let. Zelo rad je imel svoje otroke. Rodila sta se jima Roman in Karmen. Dočakal je štiri vnuke in enega pravnuka, ki so mu bili zelo dragoceni. Zelo rad je pel in plesal, se smejal in bil za družbo. Dokler je še lahko govoril, je imel vedno pripravljeno šalo za sogovornika. Za vsak slučaj.

Z ženo sta tudi rada potovala. Po vsem svetu. In kasneje domačim pripovedovala prigode, ki sta jih doživljala. Ko je bil v penziji, je bil še vedno rad zaposlen. Z veseljem je delal in pomagal, dokler je lahko. Aktiven je bil, dokler se ni bolezen zarezala v njegovo življenje, v njegov vsakdan. Bil je borec, močan človek tudi po duši, večkrat je povedal, da trpeti zna in dolgo časa se ni vdal.

Zvesto in predano služenje v župniji

Pokojni Pavle je v naši župniji s svojim predanim, zvestim in veselim služenjem pustil neizbrisen pečat. Br. Metod Benedik je ob njegovi smrti zapisal: “Pavle Pogačar! Zelo dobro mi je v spominu, mislim, da vsem, ki smo krajši ali daljši čas preživeli v Štepanji vasi. Mož, pokončen kristjan, globoko veren. Vsak čas vidi, kaj je v župniji potrebno storiti, v duhovnem in materialnem pogledu, ne besediči, ampak se stvari loti. V dolgih letih je veliko dobrega storil za štepanjsko farno občestvo.”

Pavletovo delo v župniji je bilo zelo pestro. Aktivno je sodeloval v času, ko se nekateri niso niti upali pogledati na cerkveni zvonik. Pavle pa je čutil z župnijo in je bil vedno pripravljen pomagati, kjer je bilo treba.

+ PAVEL POGAČAR, Hruševska cesta 22, rojen 29. 6. 1935. Pokojni Pavle je dolga leta predano sodeloval na različnih področjih v naši župniji. Pogreb bo v ponedeljek 30. 11. 2020 ob 14. uri v Štepanji vasi. Od 12. ure dalje bo ležal v vežici v Štepanji vasi. Pogrebna sveta maša preko spletne strani župnije Ljubljana Štepanja vas bo v ponedeljek 30. 11. ob 18. uri.

Bil je član župnijskega pastoralnega sveta, zelo dolgo obdobje tudi aktiven član v gospodarskega sveta. Dolga leta je bil ključar v Štepanjski cerkvi. Pomagal je pri številnih vzdrževalnih delih v župniji. Zvesto je pomagal pri gradnji župnijskega doma. Daljše obdobje je kot ceremonjer pomagal voditi velikonočne in telovske procesije. Bil je vodja redarjev ob najrazličnejših praznikih v župniji. Še lani je naredil rezervni ključ za tabernakelj, ker ga nismo imeli.

O Pavletovem sodelovanju v župnijski Karitas je Miro Meden zapisal naslednje misli: “Pavle je eden od ustanovnih članov naše Župnijske Karitas, ki je bila ustanovljena 1. decembra 1991. Vse od takrat, pa dokler je lahko, je v njej aktivno sodeloval. V Karitas je bil zadolžen za tehnične stvari, tega je bilo na začetku, ko smo se organizirali izredno veliko. Njemu se imamo zahvaliti, da smo uredili kopalnico za brezdomce na dveh lokacijah, ureditev vseh prostorov, katere je uporabljala Karitas, saj pred tem niso bili namenjeni za to dejavnost. V programu “socialno ogroženi” v župniji je sodeloval pri manjših popravilih pri ljudeh, ki si niso mogli urediti – plačati obrtniških del. Kasneje, ko je bila ustanovljena Ambulanta s posvetovalnico za brezdomce na Mislejevi, je ravno tako sodeloval pri vzdrževanju kopalnice. Pomagal je tudi pri vzdrževanju hiše “Pelikan” na Litijski cesti, ki je pod okriljem Škofijske Karitas Ljubljana. Sodeloval je tudi pri delu v Domu starejših pri organizaciji in prevozu ljudi, ko smo jim omogočili ogled Arboretuma Volčji Potok.”

Pavle je pomagal tudi v kapucinskem samostanu. Med drugim je pomagal, ko se je sredi devetdesetih let prekrivala streha na samostanu. Na različnih področjih je pomagal tudi v samostanu Marijinih sester. Za vse njegovo požrtvovalno služenje se mu iskreno zahvaljujemo.

Iz njegovega sodelovanja v župniji pa še tale anekdota: Pavel je bil redar na eni od birm. Kot vedno je bilo določeno, da je le en uraden fotograf. Neki gospod pa je kljub temu ves čas fotografiral. Pavel je stopil do njega in ga je opozoril, naj preneha fotografirat, pa se ni dal prepričat. In Pavle mu je rekel: »Prav, grem pa po varnostnika«. In šel je poklicat drugega redarja gospoda Puškariča, ki ni bi varnostnik. In ko ju je gospod, ki je fotografiral opazil, je takoj prenehal s fotografiranjem.

Slovo

Zadnjih nekaj mesecev svojega življenja je Pavel preživel v Domu starejših občanov Kolezija. V torek popoldan, 22. novembra, v 85 letu starosti, pa je zaprl oči in zaspal. Rešil se je trpljenja na zemlji in njegova duša je odpotovala k Zveličarju.

Domači so mu v slovo zapisali

Srečni smo, da smo bili lahko del tvojega življenja.
Poskrbel si za vse…tudi za Božje načrte. In zaradi tebe smo, takšni kot smo.
Slovo od tebe je zares težko.
Za popotnico ti vsak izmed nas daje košček svojega srca.
To čuvaj do takrat, ko se spet srečamo.
Ker ti si del nas in za nas ne boš nikoli umrl.

Zapisali: Karmen Pogačar Zadravec, Miro Meden, br. Matej Štravs

Foto: Karmen Pogačar Zadravec

Povabljeni, da letos adventne vence blagoslovite v krogu domače družine. V pomoč naj vam bo družinski obred blagoslova. 

Adventni venec nas zbira k molitvi

Adventni venec je del stare tradicije, ki postaja v zadnjem času vse močnejša spodbuda k redni molitvi. Ni le okras stanovanja, ampak postaja središče, okrog katerega se spletajo molitve vseh družinskih članov vse dni pričakovanja božičnega praznika.

Zato je prav, da ta venec s štirimi svečkami (belimi, vijoličnimi, če smo zelo natančni pa s tremi vijoličnimi in eno rožnato) blagoslovimo na prvo adventno nedeljo ali že na njen predvečer. Potem bomo pri molitvah prižigali vedno več svečk, da bo tudi v nas vedno več luči.

Potek blagoslova

Pri blagoslovu naj sodelujejo vsi družinski člani. Družina se zbere pri adventnem vencu ali drugem adventnem znamenju. Prav je, da ob njem stoji križ in posoda z blagoslovljeno vodo. Oče, če ne pa mama, naj bo voditelj bogoslužja.

  • Bogoslužje začnemo z adventno pesmijo.
  • Voditelj bogoslužja: V imenu Očeta in Sina in Svetega duha.
    – Amen.
  • Molimo iz psalma 146 (eden od članov družine bere vrstico vsi ostali odgovarjajo odpev):
    Gospod je vekomaj zvest, vrača pravico stiskanim, deli kruh lačnim. Gospod oprošča jetnike.
    – Gospod, pridi in nas reši!
    Gospod odpira slepim oči, Gospod dviga potrte, Gospod ljubi pravične, Gospod varuje tujce.
    – Gospod, pridi in nas reši!
    Siroto in vdovo vzdržuje, naklepe grešnikov pa razdira. Gospod bo kraljeval vekomaj, tvoj Bog, o Sion, od roda do roda.
    –Gospod, pridi in nas reši!
  • Oče, mati ali odrasel otrok prebere odlomek iz Svetega pisma:
    Gospodov prihod je blizu.
    Berilo iz Jakobove poslanice: »Potrpite torej, bratje, do Gospodovega prihoda. Glejte, poljedelec pričakuje dragoceni sad zemlje in zanj potrpi, dokler ne prejme zgodnjega in poznega dežja. Potrpite tudi vi; utrdite svoja srca, kajti Gospodov prihod se je približal. Ne vzdihujte, bratje, drug nad drugim, da ne boste sojeni; glejte, sodnik stoji pred vrati. Za zgled trpljenja in potrpežljivosti, bratje, si vzemite preroke, ki so govorili v Gospodovem imenu.« (Jak 5,7-10)
  • Sledi tihota, namenjena premišljevanju Božje besede.
  • Izmenično, po dve vrstici, molimo Psalm 148:

Aleluja!
Hvalite GOSPODA z nebes,
hvalite ga na višavah!
Hvalite ga, vsi njegovi angeli,
hvalite ga, vse njegove vojske!

Hvalita ga, sonce in luna,
hvalite ga, vse svetle zvezde!
Hvalite ga, nebes nebesa,
ve vode, ki ste nad nebom!

Naj hvalijo ime GOSPODOVO,
zakaj on je ukazal, in bili so ustvarjeni.
Postavil jih je za vselej, na veke,
dal je zakon, ki ne preide.

Hvalite GOSPODA z zemlje,
morske pošasti in vse globine;
ogenj in toča, sneg in megla,
viharni veter, ki izpolnjuje njegovo besedo;

gore in vsi griči,
sadno drevje in vse cedre;
zveri in vsa živina,
laznina in krilate ptice;

kralji zemlje in vsa ljudstva,
knezi in vsi vladarji na zemlji;
mladeniči in mladenke,
starčki in dečki!

Naj hvalijo ime GOSPODOVO,
zakaj le njegovo ime je vzvišeno,
njegovo veličastvo je nad zemljo in nebom.
Vzdignil je rog svojemu ljudstvu,
hvalnico za vse njegove zveste,
za Izraelove sinove, za ljudstvo, ki mu je blizu.
Aleluja!

  • Prošnje: pri prošnjah poleg potreb domače družine vključimo tudi molitev za župnijo in vesoljno Cerkev. Vabljeni, da dodate še svoje prošnje.

Prosimo za našo družino: da bi se v adventnem času poglobila v veri, upanju in ljubezni.
– Prosimo te, usliši nas!

Prosimo za naše sorodnike, prijatelje in znance: da bi jih božični prazniki napolnili z radostjo in mirom.
– Prosimo te, usliši nas!

Prosimo za trpeče, osamljene in bolne iz naše župnije: da jih njihovi bližnji ne bi pozabili.
– Prosimo te, usliši nas!

Prosimo za kristjane po svetu: da bi bili v Kristusu med seboj povezani in se trudili za mir na svetu.
– Prosimo te, usliši nas!

Prosimo za naše rajne: da bi dosegli večno srečo pri Bogu.
– Prosimo te, usliši nas!

  • Zmolite OČE NAŠ.
  • Vsi navzoči vstanejo, voditelj bogoslužja pa zmoli blagoslovno molitev: Bog, naš Oče, slavimo te, molimo in poveličujemo. Zahvaljujemo se ti za vse milosti, ki jih dan za dnem prejema naša družina. Polni zaupanja te prosimo, blagoslovi ta adventni venec/to adventno znamenje/. Daj, da nas bo povezoval med seboj in s teboj, da se bomo tako dobro pripravili na prihod našega Gospoda Jezusa Kristusa.
    –Amen.
  • Voditelj bogoslužja z blagoslovljeno vodo blagoslovi adventi venec ali adventno znamenje. Vsi navzoči se pokrižajo z blagoslovljeno vodo.
  • Bogoslužje sklenemo z adventno pesmijo ali desetko rožnega venca.

Foto: Theo Crazzolara, Pixabay

Ob godu sv. Cecilije so v sodelovanju s Slovenskim Cecilijinim društvom pripravili voščilo cerkvenim pevcem in glasbenikom. Z veseljem delimo voščilo nadškofa msgr. Stanislava Zoreta.

Foto: Cathopic