Marko Rijavec, župnik v Idriji in pisec na Družini, je spregovoril o treh skušnjavah, vedno istih, večno starih kakor človekovo srce. V svoji človeškosti se z njimi sooči tudi Jezus.
Gre za njegovo življenjsko izbiro, ne le za stvar trenutka, za smer njegove poti, za bistvene točke njegovega življenja, ki naj bi pomagale k odločitvi tudi vsakemu njegovemu učencu. Gre za odločitev proti zlu in za Boga.
Matej te Jezusove odločitve zapiše kot upor skušnjavam, ki je upor zlu v sebi, na začetku nerazpoznavnemu in nenevarnemu, da bi ga njegovi učenci znali razpoznavati in se ob življenjskih vprašanjih prav odločati. Gre namreč za stvari, ki od samega začetka, preko njegovih izbir, določajo človekovo pot.
Sebičnost
Prva skušnjava, prva globoka človekova želja je kruh iz kamnov ali »reši samega sebe«. Prva stvar, na katero se obesi zlo, je vedno naš prastrah po izgubi življenja, ki nam je seveda dan, da bi svoje življenje varovali kot nekaj svetega, ne pa zato, da bi ga zadržali zase.
Zlo nas najprej navdušuje za sebičnost, in sicer tako, da nam ljubezen, delitev svojega z drugim, odpoved, nekaj, od česar ne bi imeli nobene koristi, predstavi kot nekaj smrtonosnega, kot nekaj, kar nam bo življenje odvzelo in ne podarilo.
Jezus skušnjavo premaga s tem, da se odloči za vrednoto, ki je višja ne samo od trenutne koristi, temveč tudi od njegovega življenja. Tako da svojemu življenju resnično vrednost in smisel. Njegova izbira je Božja beseda, ki je »izpolnjena v eni zapovedi, namreč: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« (Gal 5,14)
»Svoboda«
Druga skušnjava je »svoboda«, ki jo večinoma razumemo kot stanje, v katerem lahko počnemo vse, kar se nam zahoče, drugače rečeno, ko nehamo biti služabniki in postanemo gospodarji.
Zlo se obesi na občutek lagodnosti, ki ga to prinaša in ga imamo vsi tako radi. Problem te želje je, da s tem, ko sam postanem »gospodar«, vse ostale ljudi (in Boga) naredim za služabnike svoje »svobode« in jih tako zlorabljam za svoje želje in cilje.
Jezus skušnjavo v sebi razbije tako, da se odloči za resnično svobodo, ki je zmožnost, da se kljub željam odločamo za prav in dobro. »Vi ste namreč poklicani k svobodi, bratje. Le da vam svoboda ne bo pretveza za življenje po mesu, temveč služíte drug drugemu po ljubezni.« (Gal 5,13)
Moč
Tretja skušnjava je moč nad drugimi, ki se vedno zgradi na isti predpostavki – da se s tem zaobljubimo zlu in iz svojega življenja izključimo Boga. Vedno namreč izbiramo samo med dvema možnostma, ali bomo služabniki zla ali Boga, to je edina izbira. Medtem ko prva zagotavlja moč in oblast, druga preko nemoči prinese bližino, mir, ljubezen.
Ne moremo pa imeti obojega. Zato Jezus v odgovoru na skušnjavo Boga postavi kot prvega, sebe pa kot njegovega služabnika.
Prva nedelja postnega časa nam daje nalogo prepoznati in obsoditi zlo v sebi in ga izgnati iz svojih izbir. To je namreč začetek odrešenja, ki ga oznanja Jezus: da v svojih odločitvah izberemo Božjo, ponavadi težjo pot.
(misel ob 1. postni nedelji, leto A)
Vir: Blog Marka Rijavca Beseda za srce
Foto: Vijendra Singh, Unsplash




Jezus Kristus, Ti si gospodar zgodovine, potrebujemo Te.
Papež Frančišek v okrožnici »Laudato si« za zemljo pravi, da je »naš skupni dom kakor sestra, s katero si delimo življenje, in dobra kakor mati, ki nas sprejema v svoje naročje« (1). Tudi domovina, naša domovina in vsaka domovina na tem svetu je tak skupni dom določeni človeški skupnosti, in bi bilo prav, da bi nanjo gledali kakor na sestro in kakor na dobro mati. Dom ni samo hiša oziroma skupnost, v kateri si se rodil in v kateri si zrasel. Dom je prostor, kjer se človek nauči odgovornosti in solidarnosti. Dom je prostor, ki nas vzgaja, da postajamo drug drugemu bratje in sestre, ki v skrbi drug za drugega vzdržujejo tudi svoj skupni dom. Tako oblikovani medsebojni odnosi dom in tudi domovino oblikujejo v skupnosti, ki je kakor dobra mati, ki nas sprejema v svoje naročje.
Oratorij se bo letos začel po nedeljski maši 28. 6. ob 9.00, ki bo lepem vremenu na travniku.






