Iz Rimske škofije, kjer deluje kard. Angelo De Donatis, je prišla zanimiva novica, da je kardinal pisal župnikom in duhovnikom in jim predlagal oblikovanje »pastoralne ekipe«, ki bo od znotraj varovala občestvo in hojo krščanske skupnosti.

Takole pravi: »Proces spreobrnjenja in prenove zahteva, da se v vsaki župniji oblikuje majhna skupina oseb, t. i. pastoralna ekipa, ki bo lahko skrbela za vse, varovala skupno smer in konkretno spodbujala različne pobude.«

Kako izbrati njene člane?

Kard. De Donatis v pismu podrobneje razloži. »Oblikovanje dobre pastoralne ekipe je prioriteta, kajti od tega je odvisen potek nadaljnje poti,« zapiše.

Predlaga izbiro dvanajstih oseb, ki bodo z župnikom oz. duhovnikom lahko trajno sodelovali. Števila ne gre razumeti dobesedno, a z njim kardinal želi izpostaviti, da »se je vse začelo z majhno skupino«. 

Teh oseb ne gre iskati med tistimi, ki so oprezni, umerjeni in natančni, ampak med osebami, ki so izven običajnega, med ljudmi, ki jih je Sveti Duh naredil »goreče za neuravnoteženost«.

»Ne potrebujemo kompetentnih in kvalificiranih profesionalcev, ampak prej kristjane, ki so na videz kakor vsi ostali, a v resnici znajo sanjati, okužiti ostale s svojimi sanjami, željni so izkusiti nove stvari. Ni čas za samotne mislece, ki počasi delajo za mizo, ampak je čas tistih, ki želijo srečati druge, ki jih ni sram biti blizu revnim in ki pri mladih vzbujajo določeno privlačnost.«

Po De Donatisovih besedah gre za »pogumne raziskovalce«, kakor tisti, ki so odšli odkrivat obljubljeno deželo: »Navdušenci, ki verjamejo v žerjavico pod pepelom, ki z bajalico najdejo vodo pod izsušeno zemljo.« Možno je, da bodo delali napake. A bolje je imeti ranjeno in umazano Cerkev v izhodu kot pa bolno zaradi avtoreferenčnosti in obrnjenosti vase.

»Teh dvanajst torej verjame v vstajenje, v rodovitnost Svetega Duha, ki ga je poslal Vstali, in čuti simpatijo in ne odpora do drugih ljudi, ki so bratje. Zato bodo skupaj s tabo zmožni tistega ustvarjalnega poslušanja stvarnosti in življenjskih zgodb, ki nam pomaga lažje slutiti poti Svetega Duha, ki nas vodijo proti evangelizaciji in izgradnji Cerkve prihodnosti.«

Vloga ekipe

De Donatis poudarja, da so »vsa krščanska skupnost in vsi pastoralni delavci poklicani prevzeti držo poslušanja«, s ponižnostjo, brez interesov in z uboštvom srca, ki omogoča prepoznati in slediti vzgibe Svetega Duha.

»Pastoralna ekipa bo od znotraj spodbujala in pomagala krščanski skupnosti, da nadaljuje s poslušanjem in tako pušča delovanje Ognja […]. On bo razsvetlil, očistil, ogrel: a tega ne bo storil brez nas. Tako rasemo v smeri materinskega sloga biti Cerkev, ki ga je papež Frančišek nakazal kakor cilj od prvega poglavja Evangelii gaudium dalje.«

Vloga pastoralne ekipe je »biti varuhi Ognja«. Poklicana je opravljati dve primarni nalogi. Varovati občutek za hojo ter ga spodbujati in ohranjati živega znotraj skupnosti. Ekipa deluje skupaj z duhovniki in predstavlja »spoj občestva znotraj skupnosti, v kolikor skrbi za izmenjavo in odnose med različnimi subjekti in organi, ki jo spremljajo. Katehistom in animatorjem mora biti v vsakem trenutki mogoče obrniti se na ekipo, da bi osvetlili smisel poti in kar je treba storiti.«

Kaj so naloge ekipe?

Pri spremljanju skupnosti v fazi poslušanja ‘krika mesta’, ima pastoralna ekipa naslednje naloge:

  • pastoralnim delavcem pomaga načrtovati izvajanje dela ter jim zagotoviti strategije in sredstva;
  • preverjati, da se to poslušanje zares izvaja;
  • biti na razpolago za pojasnitve;
  • zbrati življenjske zgodbe, premišljevanja, potrebe, pričakovanja, jih povzeti in podeliti s skupnostjo;
  • pripraviti mapo lastnega teritorija z osnovnimi značilnostmi, ki so povezane z življenjskim slogom prebivalcev, navzočnostjo šol, zaposlitvenih mest, krajev zbiranja, stanjem revščine, družbenega nasilja, kriminala itd.;
  • podatke podeliti z ostalimi pastoralnimi ekipami;
  • vzpostaviti vezi z ostalimi ustanovami in združenji na teritoriju.

Pri opravljanju svojih nalog bo ekipa imela podporo s strani rimske škofije in njenih pastoralnih uradov, ki jo bodo oskrbeli s praktičnimi napotki, sredstvi, materiali, srečanji, formacijo.

»Predvsem pa bo to skupna duhovna hoja, osredotočena na temeljne drže ponižnosti, zastonjskosti in uboštva srca, ko se bo od znotraj kontemplativno poslušalo realnost,« še zapiše kard. De Donatis in sklene: »S te pastoralne poti bo naša škofijska Cerkev prišla bolj pozorna do drugih, bolj zavedajoča se pomembnih vprašanj oseb, bolj prepričana v dobro novico, ki jo je poklicana oznanjati, bolj občutljiva za navdihe Boga.«

Vir: Vatican News

Foto: Bogdan Korneker, Pixabay

Kot vsako leto, smo tudi letos animatorji ob koncu oratorija našli nekaj izgubljenih predmetov. Vsi morebitni lastniki teh predmetov, lahko za prevzem pokličete animatorja Mateja Mušiča, na telefonsko številko 069 640 767, oziroma brata Mateja Štravsa, na telefonsko številko 031 434 520.

Prosimo čimprej pridite po izgubljene predmete.

[modula id=”2387″]

Zjutraj smo bili priča zadnjim poročilnicam (poročilom iz Osilnice) in tudi zadnjemu delu zgodbe. Petru Klepcu je umrla mati, še pred tem pa mu je svetovala, naj si poišče ženo, ki bo lepa po srcu. In Peter se je poročil z Nežo.

Tako smo spoznali še zadnjo moč, MOČ SVETEGA ZAKONA, ki nam prinaša veselje in srečo v družini in zakoncema pomaga premostiti ovire.

Na srečo je bilo zelo lepo vreme (brez snežnega meteža), zato smo lahko imeli vodne igre.

Oratorij smo zaključili z živahno in lepo sveto mašo.

[modula id=”2364″]

Foto: Vid Oven, Pavel Mušič

Peter Klepec je še vedno na dvoru kralja Bele… Svetovalca sta namreč kralja prepričala, naj ga zadrži in mu reče, da še nimajo pripravljenega denarja. Peter je to prevaro spoznal šele, ko je videl svoje rojake zaprte v grajski ječi. Od kralja je zahteval 3 vreče zlata in se z vaščani vrnil domov.

Pri katehezi smo se pogovarjali o MOČI SPOZNANJA, ki nam pomaga, da ločimo zlo od dobrega, da znamo stvari videti v drugačni luči in da znamo videti svoje napake.

Pri veliki igri pa so oratorijsko vas napadali Tatari, otroci pa so vas pogumno varovali, ob tem pa še gradili velik zid.

[modula id=”2322″]

Foto: Vid Oven

 

 

Danes je bil malo drugačen dan kot ponavadi, saj smo se odpravili na izlet v Kobarid.

Na poti smo se najprej ustavili v Vipavskem Križu, kjer smo imeli sveto mašo med katero smo imeli igrico in katehezo.

Igrica je bila danes zelo napeta, saj je pogumni Klepec Ogrskemu kralju priskočil na pomoč. Spopasti se je moral s tatarskim velikanom in ga premagal. Kralj je bil Klepcu zelo hvaležen, saj je obranil njega in njegovo kraljestvo.

Pri katehezi smo spoznali (PO)MOČ. Naučili smo se, da s tem, ko pomagamo drugim, postanemo njihova moč.

[modula id=”2296″]

Foto: Vid Oven, Pavel Mušič

Peter Klepec se je končno uprl pastirčkom, jim odpustil, da so mu nagajali in odpustil vaščanom, da se nikoli niso postavil zanj. Celo pomagal jim je.

Tako smo pri katehezah spoznali MOČ ODPUŠČANJA. Spoznali smo tudi, da velikih zamer pogosto ne moremo pozabiti sami in moramo v molitvi za pomoč prositi Boga.

Pri veliki igri smo zbirali material in Petru Klepcu naredili novo čredo.

[modula id=”2244″]

Foto: Vid Oven

[modula id=”2275″]

Foto: Pavel Mušič, Domen Krstič

Danes so se nam pridružili še tisti, ki jih včeraj še ni bilo. Skupaj nas je bilo že približno 100.

Pri skupinskih katehezah smo spoznavali MOČ PROŠNJE, naučili smo se ločevati med sebičnimi in iskrenimi prošnjami.

V predstavi je Peter Klepec z iskreno prošnjo prosil Boga za moč, da bi se lahko uprl pastirčkom, ki so mu nagajali, in Bog mu jo je podaril. Med veliko igro smo drug drugemu kradli ovce.

[modula id=”2235″]

Foto: Vid Oven

Zdi se, da je za lepotne popravke časa vedno premalo. Na vsakem srečanju so se pojavile nove zamisli, želje, interesi, a motivacija nam je bila vedno skupna; otrokom želimo dati zabavno, ampak hkrati tudi poučno izkušnjo in odločeni smo to doseči.

Radi bi, da se otroci počutijo sprejete in se zabavajo s svojimi vrstniki, hkrati pa še bolje spoznavajo Boga, sebe, svoje bližnje in vrednote, ki spremljajo letošnjo zgodbo o Petru Klepcu.

Verjamemo, da se bomo v soboto ozrli nazaj k lepim spominom in da bomo ponosni na sadove svojega truda. Hvala vsem, ki nas in ta oratorij podpirate in ga s tem omogočate.

Animatorji

Nedelja, 1 dan oratorija

Letos smo na oratoriju prvič začeli z nedeljo kot uvodnim dnem. Dan je bil sproščen in predvsem namenjen druženju in spoznavanju otrok in animatorjev.

Veselimo se prihajajočih dni.

Animatorji

V drugi polovici junija je v našem župnijskem domu prišlo do nekaterih sprememb. Vrtec Nazaret je do sedaj v župnijskem domu uporabljal drugo učilnico v pritličju in pretežno še prvo učilnico v drugem nadstropju.

Povečanje števila otrok v vrtcu in možnost za katehezo dobrega pastirja

S soglasjem župnijskega pastoralnega sveta in po posvetovanju z Marijinimi sestrami smo v pritličju prebili predelno nenosilno steno med prvo učilnico in drugo učilnico (tu je bil že do sedaj vrtec). Tako se bo v vrtcu lahko povečalo število otrok in bo vzgojna skupina otrok polna, kar bo za vrtec bolj finančno vzdržno. Vrtec pa ne bo več uporabljal prve učilnice v drugem nadstropju.

Med prvo in drugo učilnico v pritličju bodo posebna vrata, ki se bodo lahko zaprla in se bo popoldne prva učilnica lahko uporabila za verouk za nižje razrede. Verouk po montesori pedagogiki – kateheza dobrega pastirja, pa bo lahko potekal v obeh prostorih v pritličju, ki bosta po zaslugi Marijinih sester opremljena z ustreznimi katehetskimi materiali.

Vso prenovo učilnic v pritličju in opremo bodo financirale Marijine sestre, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Sestre krijejo tudi uporabne stroške za te prostore – ogrevanje, voda, elektrika in komunala.

Župnija bo po tej prenovi imela za svoje dejavnosti enako število prostorov, kot do sedaj (štiri učilnice in dvorano).

Mala kuhinja ob dvorani

V kleti pri dvorani, kjer sta sedaj dva prostora za skladišče, pa bomo v manjšem prostoru uredili kuhinjo, da bodo skupine, ki se bodo srečevale v dvorani, imele na razpolago tudi kuhinjo (da jim ne bo potrebno hoditi v drugo nadstropje). Za opremljanje te kuhinje potrebujemo še rabljen električni štedilnik, pomivalno korito in manjši kuhinjski pult. Priporočamo se, če nam kdo lahko omenjene stvari ponudi pod ugodnimi pogoji, za kar se mu že vnaprej lepo zahvaljujemo.

Razlogi za spremembo

  • Število otrok pri verouku se zelo manjša. Število otrok pri verouku je 5 x manjše, kot ob času gradnje župnijskega doma. S to prenovo bo dom bolj poln.
  • Zanimanje za montesori vrtec, ki ga vodijo sestre, je zelo veliko.

Foto: spletna stran vrtca Nazaret

Na telovo smo imeli procesijo. Tako kot vedno, če je ne onemogoči hud naliv, kot se je to zgodilo pred nekaj leti.

[modula id=”2147″]

Foto: Lojze Mušič