V javnosti se pojavljajo tudi razprave o etičnosti cepiv proti covidu-19. Nekateri proizvajalci so namreč v procesu raziskovanja in proizvodnje uporabili celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikanska Kongregacija za nauk vere je v včeraj objavljenem dokumentu zapisala, da je moralno sprejemljivo uporabiti táko cepivo proti covidu, ko iz različnih razlogov niso na voljo etično neoporečna cepiva.

Dodaja, da je v tem primeru sodelovanje pri splavu s strani tistega, ki se bo cepil, daljno in pasivno. Vatikan s tem ne odobrava uporabe celic splavljenih zarodkov v raziskavah. Pojasnjuje le, da se ljudje niso moralno dolžni izogibati takšnemu pasivnemu sodelovanju, če obstaja huda nevarnost, kot je na primer nezadržno širjenje hudo patogenega virusa.
Ob tem farmacevtska podjetja in vladne zdravstvene agencije poziva, da proizvajajo, potrjujejo, razdeljujejo in nudijo cepiva, ki so etično sprejemljiva in ne povzročajo problemov vesti ne pri zdravstvenih delavcih in ne pri tistih, ki se cepijo.

Noto Kongregacije za nauk vere je v prevodu objavila slovenska stran portala Vatican News. V nadaljevanju jo objavljamo v celoti:
Vprašanje o uporabi cepiv na splošno je pogosto v središču vztrajnih razprav javnega mnenja. Zadnje mesece je prišlo na to Kongregacijo več prošenj za mnenje o uporabi cepiv proti virusu SARS-CoV-2, ki povzroča covid-19, ki so bila v procesu raziskovanja in proizvodnje razvita z uporabo celičnih linij, ki izhajajo iz tkiv, pridobljenih iz dveh splavov, ki sta bila narejena v preteklem stoletju. Hkrati se v množičnih medijih pojavljajo različne izjave škofov, katoliških združenj in strokovnjakov, ki se med seboj razlikujejo in si včasih nasprotujejo, kar je povzročilo tudi dvome o moralnosti uporabe teh cepiv.

O tej temi že obstaja pomembna izjava Papeške akademije za življenje z naslovom »Moralna razmišljanja o cepivih, pripravljenih iz celic splavljenih človeških fetusov« (5. junij 2005). Potem se je o tej zadevi izrazila ta Kongregacija z navodilom Dignitas Personae (8. september 2008, prim. št. 34 in 35). Leta 2017 se je k tej temi z noto vrnila Papeška akademija za življenje. Ti dokumenti že nudijo nekatera splošna pojasnjevalna načela.

Ker so prva cepiva proti covidu-19 in z njimi povezano cepljenje že na voljo v različnih državah, želi ta Kongregacija ponuditi nekaj pojasnil za razjasnitev te teme. Nimamo namena presojati varnosti in učinkovitosti teh cepiv, čeprav je to etično pomembno in potrebno, saj so za njihovo oceno pristojni biomedicinski raziskovalci in agencije za zdravila, ampak zgolj razmišljati o moralnem vidiku teh cepiv proti covidu-19, ki so bila razvita na celičnih linijah, te pa so bile pridobljene iz dveh namerno splavljenih fetusov.

1. Navodilo Dignitatis Personae pravi, da v primerih uporabe celic splavljenih fetusov za ustvarjanje celičnih linij za uporabo v znanstvenem raziskovanju »obstaja različna odgovornost« sodelovanja pri zlu. Na primer »v podjetjih, ki uporabljajo celične linije nedovoljenega izvora, odgovornost tistih, ki odločajo o usmeritvi proizvodnje, ni enaka odgovornosti tistih, ki nimajo nobene moči odločanja«.

2. V tem smislu, kadar ni na voljo etično neoporečnih cepiv proti covidu-19 (na primer v državah, kjer zdravniki in bolniki nimajo na voljo etično neproblematičnih cepiv, ali v katerih je njihovo razdeljevanje oteženo zaradi posebnih pogojev konzerviranja in transporta, ali kadar se v isti državi razdeljuje različne vrste cepiv, pa zdravstvene oblasti državljanom ne dovoljujejo izbire cepiva za cepljenje), je moralno sprejemljivo uporabiti cepivo proti covidu-19, pri katerih so v procesu raziskovanja in proizvodnje uporabili celične linije splavljenih fetusov.

3. Temeljni razlog, da se uporaba teh cepiv šteje za moralno dopustno, je v tem, da je sodelovanje pri zlu (materialno pasivno sodelovanje) povzročenega splava s strani tistega, ki cepiva uporablja, daljno. Moralna dolžnost izogibanja takšnega pasivnega materialnega sodelovanja ni zavezujoča, če obstaja huda nevarnost, kot je sicer nezadržno širjenje hudo patogenega agensa: v tem primeru pandemično širjenje virusa SARS-CoV-2, ki povzroča covid-19. Zato je potrebno upoštevati, da se lahko uporabljajo vsa cepiva, ki so priznana kot klinično varna in učinkovita, v trdni sodbi vesti, da uporaba teh cepiv ne pomeni formalnega sodelovanja pri splavu, iz katerega izvirajo celice, s katerimi so bila proizvedena cepiva. Vseeno pa moramo poudariti, da moralno dopustna uporaba teh vrst cepiv zardi posebnih pogojev, zaradi katerih so taka, sama po sebi ne more predstavljati pozakonitve, čeprav posredne, prakse splava in predpostavlja nasprotovanje takšni praksi s strani tistih, ki ta cepiva uporabljajo.

4. Dopustna uporaba takih cepiv namreč na noben način ne vključuje in ne sme vključevati moralne odobritve uporabe celičnih linij, ki izvirajo iz splavljenih fetusov. Zato se od farmacevtskih podjetij kot od vladnih zdravstvenih agencij zahteva, da proizvajajo, potrjujejo, razdeljujejo in nudijo cepiva, ki so etično sprejemljiva in ne povzročajo problemov vesti ne pri zdravstvenih delavcih in ne pri tistih, ki se cepijo.

5. Istočasno je iz praktičnega razloga očitno, da cepljenje praviloma ni moralna obveznost in mora zato biti prostovoljno. V vsakem primeru pa z etičnega vidika moralnost cepljenja ni odvisna samo od dolžnosti varovanja lastnega zdravja, ampak tudi od prizadevanja za skupno dobro. Dobro, ki v odsotnosti drugih sredstev za zaustavitev ali samo za preprečevanje epidemije, lahko priporoča cepljenje, zlasti za zaščito najbolj šibkih in izpostavljenih. Tisti pa, ki zaradi vesti zavračajo cepiva, proizvedena s celičnimi linijami, izvirajočimi iz splavljenih fetusov, se morajo potruditi, da se bodo z drugimi preprečevalnimi sredstvi in primernim obnašanjem izognili temu, da bi postali prenašalci nalezljivega agensa. Zlasti se morajo izogibati vsakemu tveganju za zdravje tistih, ki ne morejo biti cepljeni zaradi kliničnih ali drugačnih razlogov in so najbolj ranljivi.

6. Končno obstaja tudi moralni imperativ za farmacevtsko industrijo, za vlade in mednarodne organizacije, da zagotovijo, da bodo cepiva varna in učinkovita z zdravstvenega vidika, kakor tudi etično sprejemljiva, dostopna tudi najrevnejšim državam sveta in to na način, ki zanje ne bo pretežaven. Sicer bi pomanjkanje dostopa do cepiv postalo še en razlog za diskriminacijo in krivico, ki revne države obsoja, da še naprej živijo v zdravstvenem, ekonomskem in socialnem pomanjkanju.

Papež Frančišek je na avdienci 17. decembra 2020 za podpisanega prefekta Kongregacije za nauk vere to Noto preučil in odobril njeno objavo.

V Rimu, na sedežu Kongregacije za nauk vere, 21. december 2020, liturgični spomin sv. Petra Kanizija.

Luis F. kard. Ladaria, S.I., prefekt

msgr. Giacomo Morandi, naslovni nadškof Cerveterija, tajnik

Vir: Radio Ognjišče

Foto: Hatice EROL, Pixabay 

SPOVEDNI DAN v naši župniji bo ta petek 18. decembra.

V cerkvi je lahko le en vernik. Bratje bomo v cerkvi na razpolago za spoved od 8.oo do 12.oo ure, od 14.oo do 17.30 ure in od 19. do 20. ure. V Bizoviku pa od 16.oo do 17.30 ure.

Kdaj kdo od bratov spoveduje?

• v cerkvi v Štepanji vasi:
  – br. Primož Kovač: 8.00 – 9.00, 15.00 – 16.00
  – br. Luka Modic: 9.00 – 10.00, 16.00 – 17.00
  – br. Matej Štravs: 10.00 – 11.00, 14.00 – 15.00
  – br. Klemen Verdev: 11.00 – 12.00, 17.00 – 17.30, 19.00 – 20.00
• v cerkvi v Bizoviku
  – br. Matej Štravs: 16.00 – 17.30
• K božični spovedi vabljeni tudi v ostalih terminih, ko delimo sveto obhajilo. Lahko se na vsakega brata obrnete po telefonu ali e-pošti in se z njim dogovorite za termin svete spovedi ali duhovnega pogovora. Naši kontakti:
  – br. Primož Kovač: 041 780 109, primoz.kovac@rkc.si
  – br. Matej Štravs: 031 434 520, matej.stravs@gmail.com
  – br. Klemen Verdev 031 264 858, klemen.verdev@rkc.si

ZAKAJ K SPOVEDI?

Osvobajajoča je misel, da mi Bog ne bo pri spovedi grehe samo oprostil, ampak mi jih bo odpustil. Naš usmiljeni Oče ne hrani naše kartoteke in je ne dopolnjuje, ampak jo sprazni in nam pri vsaki spovedi odpusti stvari, ki nas bremenijo in težijo. Ima nas rad in hoče, da se vrnemo v ljubeč in zaupen odnos z Njim.
Ko se odpravimo iz spovednice, lahko spet zadihamo s polnimi pljuči, okrepljeni z Njegovo milostjo, kar nam daje moč, da se tudi mi povrnemo k temu, da delamo vsem dobro ter da gledamo na svet z Njegovim, usmiljenim pogledom. Svojega življenja se lahko spet iskreno veselimo.
»Na usmiljenje pozabimo zaradi samoljubja. V svetu se to kaže v iskanju zgolj lastnih interesov, ugodij in časti, združenih v željo po kopičenju bogastva, v življenju kristjanov pa se kaže v hinavščini in posvetnosti. Dejanja samoljubja so tako številna, da jih pogosto niti ne prepoznamo več kot skrajnosti ali kot grehe. Zato je nujno priznati, da smo grešniki.« (papež Frančišek)

OBRED SPOVEDI

Na začetku duhovnik me pozdravi: Hvaljen Jezus!
Odgovorim: Na vekomaj, amen.

Pokrižam se: V imenu Očeta…
Zadnjikrat sem bil/a pri sveti spovedi …

Na kratko se predstavim: svoj stan (sem poročen/a, samski/a), družino (mati, oče, dijakinja, študent, babica, tast…)

Moji grehi so: … (Iskreno povem vse, kar vem, da ni bilo prav pred Bogom. Poveste lahko tudi, kje ste v zadnjem času, kaj napredovali v dobrem.)

Nato zaključim z: Moj Jezus usmiljenje!

Duhovnik mi bo skušal dati kašno spodbudo in povedal, kaj naj storim za pokoro.

Potem zmolim kesanje: Moj Bog žal mi je, da sem grešil/a in žalil/a tebe, ki si moj najboljši Oče. Trdno sklenem, da se bom poboljšal/a, pomagaj mi s svojo milostjo. Amen.

Duhovnik mi bo sedaj dal odvezo: Bog Oče usmiljenja, ki je s smrtjo in vstajenjem svojega Sina svet spravil s seboj in poslal Svetega Duha v odpuščanje grehov, naj ti po službi Cerkve podeli oproščenje in mir. In jaz te odvežem tvojih grehov v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.

Odgovorim: Amen.

Duhovnik: Bog ti je odpustil grehe. Pojdi v miru.

Odgovorim: Bogu hvala!

Po spovedi opravim pokoro, prejemam obhajilo in se z veseljem trudim, da bi bil boljši kot doslej.

SPRAŠEVANJE VESTI V PRIPRAVI NA SPOVED

Postavimo se v Božjo pričujočnost. Zahvalimo Boga za prejete dobrote, prosimo ga, naj nam da spoznati naše napake in grehe in naj nam pomaga, da jih popravimo.

MOLITEV ZA IZPRAŠEVANJE VESTI

O Bog, kličeš me iz teme v svojo čudovito svetlobo, od laži k resnici, iz smrti v življenje. Podari mi svojega Svetega Duha, ki naj odpre moja ušesa in opogumi moje srce, da bom spoznal, kako je z menoj, in se trdno držal tvoje poti ter zares živel kot kristjan. Amen. (Po rimskem obredniku)
Pogoji za dobro opravljeno spoved
– dobro si izprašati vest
– grehe iskreno priznati spovedniku
– obuditi kesanje svojih grehov
– narediti trden sklep o poboljšanju
– opraviti naloženo pokoro

SPRAŠEVANJE VESTI

1. Veruj v enega Boga
– Mi je Bog prva in najvišja vrednota ali pa so mi druge stvari: denar, imetje, kariera, oblast, ugled, ugodje, televizija, šport… pomembnejše kot Bog?
– Sem zaradi strahu, sramu ali koristoljubja kdaj zatajil vero?
– Sem brezbrižen do duhovne izobrazbe in si mislim: “Če kaj ne delam prav, me bodo že drugi poučili?
– Berem in premišljujem Sveto Pismo, berem verske knjige in časopise?
– Skrbim za versko vzgojo otrok? Tudi s svojim zgledom?
– Si prizadevam za družinsko molitev?
– Zmorem izročiti svoje življenje Bogu kakor Marija, ki je rekla: “Zgodi se mi po Tvoji besedi!”?
– Ali zvesto spolnjujem Bogu dane (za)obljube in stanovske dolžnosti?
– Kako sprejemam življenjske križe: trpljenje, osamljenost? Ali neprestano sitnarim in godrnjam?
– Mi vera pomaga premagovati vsakdanje stiske, težave in razočaranja ali pa sem prav zaradi njih izgubil zaupanje v Boga?
– Znam prinašati krščansko veselje in optimizem ali pa sem nad življenjem razočaran?
– Sem poskušal kdaj narediti samomor?
– Sem kdaj iskal rešitve pri bioenergetikih, vedeževalcih, čarovnikih?
– Sem se sam ukvarjal z okultnimi stvarmi: magijo, čaranjem, napovedovanjem prihodnosti (iz kave, dlani, kart ipd.), klicanjem duhov, astrologijo, horoskopom, bioenergijo.
– Sem nepremišljeno uporabljal nihalo?
– Nosim ali imam v hiši kakršnekoli amulete (predmete, podobe, tekočine, praške za srečo)?
– Sem kdaj sodeloval v prireditvah, ki poveličujejo zlo (Satana) ali poslušal takšno glasbo?
– Sem kdaj sramotil Boga ali svete osebe (svetnike), svete kraje (cerkve), svete stvari (hostijo), oltar)?
– Sem kdaj prisostvoval ali dejavno sodeloval pri nekrščanskih obredih (npr. v sektah)?

2. Ne skruni Božjega imena
– Sem po nepotrebnem izgovarjal ali celo preklinjal Boga, Božjo Mater, svetnike?
– Kličem v jezi imena hudega duha (Vrag, Satan)?
– Ali to opravičujem z izjavo: “To je moja navada.”?
– Se postim zapovedane postne dni?

3. Posvečuj Gospodov dan
– Ali ob nedeljah in zapovedanih praznikih najdem čas za sveto mašo?
– Ali pridem pravi čas v cerkev, ali pa se ne morem odvaditi zamujanja?
– Sodelujem pri sveti maši, ali pa sem zgolj naveličani gledalec, ki si zapomni samo to, kje se je kdo kaj zmotil?
– Kako prejemam sveto obhajilo – ali sem spovedan vseh velikih grehov?
– Sem šel k spovedi in obhajilu vsaj za veliko noč in božič?
– Ali se maša in sporočilo Božje besede nadaljujeta tudi v mojem vsakdanjem življenju?
– Si ob nedeljah in praznikih vzamem čas za molitev, družinski pogovor, razvedrilo, ali pa tudi takrat delam?

4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji
– Spoštujem svoje starše, sestre, brate, otroke?
– Jim rad pomagam, ko potrebujejo pomoč?
– Ali svoje starše kdaj izkoriščam?
– Sem bil kdaj do starejših nepotrpežljiv?
– Spoštujem vse ljudi, tudi drugače misleče, drugih narodnosti…
– Se norčujem iz slabosti drugih?
– Ali moram imeti jaz vedno prav?
– Sem kdaj komu vsiljeval svojo voljo?
– Znam poslušati sogovornika?
– Ali spoštujem svoje predpostavljene?
– Molim tudi za domovino in njene voditelje?
– Sem na volitvah šel volit?
– Ali mi je bilo vseeno za usodo bližnjih?

5. Ne ubijaj
– Sem se z bližnjimi kaj kregal?
– Sem bil do koga nasilen (pretep)?
– Sem kdaj koga preklel ali drugi mene?
– Ali še komu nisem odpustil?
– Ali koga preziram ali celo sovražim?
– Privoščim ali želim komu slabo?
– Sem koga zavedel v greh?
– Ali sem kdaj iz samoljubnega namena opustil obrambo nedolžnega?
– Mi je življenje (tudi še nerojenega otroka) najvišja vrednota?
– Sem sodeloval ali pomagal pri splavu, sem ga odobraval?
– Se zavedam posledic uporabe sredstev za uravnavanje spočetja (ki so v večji meri abortivna)?
– Skrbim dovolj za svoje zdravje in počitek?
– Škodujem sebi in drugim s prekomernim pitjem alkohola, kajenjem ali drugimi drogami?
– Ali pretiravam v hrani?
– Spoštujem prometne predpise?
– Kakšen je moj odnos do narave – jo varujem ali neodgovorno uničujem?

6. Ne nečistuj
– Spoštujem svoje telo kot svetišče Svetega Duha?
– Poslušam, berem ali gledam stvari, ki imajo nespoštljiv odnos do človekove spolnosti?
– Ali živim v izvenzakonskem razmerju?
– Sem bil sozakoncu zvest v mislih, besedah in odnosih do drugih ljudi?
– Se samozadovoljujem?
– Imam spoštljiv odnos do drugega spola?
– Sem koga s svojim vedenjem pohujšal?
– Se varujem slabe družbe?

7. Ne kradi
– Sem koga okradel, ogoljufal, kaj poneverjal ali bil nepravičen pri prodaji in kupovanju?
– Sem si krivično prisvajal tuje stvari – doma, v službi, drugod?
– Ravnam odgovorno s tujo lastnino?
– Sem vrnil izposojene stvari?
– Opravljam pošteno svoje dolžnosti (v službi, šoli) ali pa sem malomaren?
– Ali pošteno plačujem davke in obveznosti do sodelavcev?
– Sem komu naredil krivico?
– Sem poravnal škodo, ki sem jo morebiti povzročil?
– Kako uporabljam svoj čas – ali lenarim?
– Zapravljam svoj čas s prekomernim gledanjem televizije, igranjem računalnika?
– Ali prav uporabljam talente, ki mi jih je Bog dal?
– Se vključujem v življenje župnije?
– Sem bil v zadnjem času komu v stiški pomoč in v žalosti veselje?

8. Ne pričaj po krivem
– Ali kdaj lažem, tudi če za šalo?
– Sem komu z govorjenjem povzročil škodo?
– Sem kdaj izdal čigavo zaupanje?
– Sem kdaj lažnivo prisegel ali obljube ne spolnil?
– Se pred Ijudmi delam lepši kot sem (hinavščina)?
– Ali rad druge opravljam (razširjam o kom resnično slabost) ali obrekujem (razširjam o kom izmišljeno slabost)?

9. Ne želi svojega bližnjega žene
– Ali imam urejene odnose s partnerjem (cerkvena poroka)?
– Sprejemam svojega zakonskega partnerja z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi lastnostmi?
– Sem bil do sozakonca kdaj sebičen, nespoštljiv, maščevalen?
– Je moja ljubezen do sozakonca, otrok in sorodnikov, iskrena ali pa koga odklanjam?
– Sem bil pravičen do svojih otrok? Sem do njih prestrog ali jih pa razvajam?
– Si vzamem dovolj časa za družino?

10. Ne želi svojega bližnjega blaga
– Ali krotim slaba nagnjenja, kot so zavist, napuh …
– Ali težko prenašam, če ima kdo česa več kot jaz?
– Se veselim uspeha drugih, ali pa jim zavidam imetje, družbeni položaj, uspeh?
– Znam biti hvaležen Bogu in ljudem? Ali to kdaj tudi izrazim: z besedo, dejanjem?
– Se znam čemu prostovoljno odreči?
– Sem po svojih zmožnostih daroval kaj za uboge?
– Sem pozoren do tistih, ki nimajo hrane, dela, stanovanja?

ZAHVALA ZA SPRAVO

Vem, Gospod, da po tej spovedi ne bo vse čisto drugače v mojem življenju. Zaupam pa, da me ti nikoli ne zavržeš in da mi v občestvu Cerkve spet naklanjaš svoj mir, četudi ne uspem v vsem, kar sem sklenil. Hvala ti, Gospod, da smem tako upati. Hvala ti, ker si ti vzel nase našo krivdo, in hvala ti, ker tvoje usmiljenje v Cerkvi dalje živi. Amen.

SPODBUDE PRED SPOVEDJO

Na dobro spoved se je potrebno temeljito pripraviti. Boljša ko bo predhodna priprava, večje bodo milosti in bolj vas bo navdajal mir v duši. Teh deset kratkih nasvetov vam lahko pomaga, da boste opravili najboljšo spoved v življenju.

1. IZBOLJŠAJTE SVOJE ZAZNAVE

Kot katoličani lahko opravljamo dve najpomembnejši dejanji: opravljamo sveto spoved in prejemamo sveto obhajilo. V teh dveh zakramentih imamo neposreden stik z našim Gospodom in Odrešenikom Jezusom Kristusom. In ker je pač tako, bi si morali posebej prizadevati, da naše srečanje z Jezusom v teh zakramentih še izboljšamo.

Z drugimi besedami, teh zakramentov nikoli ne smemo jemati kot nekaj samoumevnega. Prav tako se moramo živo zavedati koncepta razpoloženjske milosti. Obilje milosti prejemamo v neposrednem sorazmerju z razpoloženjem prejemnika. Na stenah zakristij med Misijonarkami ljubezni je zapisano: »To mašo obhajaj, kot da je tvoja prva, zadnja in edina.« Enako načelo lahko prenesemo na spoved: »Spovej se, kot da je to tvoja prva, zadnja in edina spoved.«

2. PRED SPOVEDJO MOLITE

Vse je milost! Vir obilne milosti je občestvo svetnikov. Zakaj za dobro opravljeno spoved ne bi prosili svetih spovednikov? Naj jih naštejemo le nekaj: arški župnik (sv. Janez Marija Vianney), sv. Janez Bosko, sv. Leopold Mandić, sv. pater Pij, sv. Alfonz Liguori, sv. Anton Marija Claret, in sv. Ignacij Lojolski. V molitvi jih prosite za pomoč pri dobri spovedi – da bi bila vsaka nova spoved boljša od prejšnje.

3. NA SPOVED SE PRIPRAVLJAJTE TUDI VEČER PREJ

Temeljito preberite priročnik o vesti, nato pa poiščite tih in miren kotiček, kjer si boste izprašali vest. Predstavljajte si podobo križa in Božje milosti, da boste začutili obžalovanje in zaupanje. Svoje grehe lahko zapišete, da v trenutku, ko boste stopili v spovednico, ne boste nanje pozabili. Prav tako pred vstopom v spovednico molite tudi za svojega spovednika – k njegovemu angelu varuhu.

4. POZNAVANJE SAMEGA SEBE

Eden izmed klasičnih korakov do dobre spovedi je kesanje, pa tudi trden sklep, da se bomo poboljšali. To pomeni, da si morate predvajati film svojega življenja in prepoznati, kje ste zapadli v greh. Pa tudi ugotoviti, kateri vzroki so vas v greh zapeljali. Morda obstaja kakšna oseba, ki ogroža vaše duhovno življenje. Kdo ve, morda je to ponavljajoč se položaj v službi ali v družini? Morda vaša telesna utrujenost? Še več, morda gre za neustrezno uporabo elektronskih medijev in pomanjkanje razsodnosti?

Pogosto boste opazili ustaljen vzorec, ki nas zavaja s poti in usmerja v padec. Zato je pozorno opazovanje lastnih vsakodnevnih dejavnosti dragoceno orodje za poznavanje samega sebe in za ozaveščenost, da se boste v prihodnje lahko izognili grehu.

5. SVETOPISEMSKI ODLOMKI ZA PRIPRAVO NA SPOVED

Cerkev toplo priporoča branje Božje besede kot način priprave za boljše prejemanje zakramentov. Dva odlomka sta še posebej primerna: 15. poglavje Lukovega evangelija in psalm 51.

15. poglavje Lukovega evangelija predstavlja prilike o Božjem usmiljenju, najboljša pa je prilika o izgubljenem sinu.

Z molitvijo psalma 51 pa izrekate eno najboljših kesanj kdaj koli sestavljenih, in domislil se ga ni nihče drug kakor kralj David, potem ko je prešuštvoval z Batšebo in umoril nedolžnega človeka. Molitev z Božjo besedo dodatno okrepi vašo molitev!

6. POGOSTA SPOVED

Svetniki toplo priporočajo pogosto spoved kot najučinkovitejše sredstvo za rast v posvečujoči milosti. Spoved bodisi znova vzpostavi posvečujočo milost ali pa jo še poveča. Seveda je za to potrebna tudi temeljita priprava.

7. ZAKRAMENTALNA MILOST

Vsak zakrament prinaša milost. Vsak zakrament pa prinaša posebno milost glede na naravo zakramenta. Posebna zakramentalna milost, ki jo denimo prinašata evharistija ali sveto obhajilo, je hrana. To je Kruh življenja na poti proti večnemu življenju. Zakramentalna milost spovedi je drugačna. Ta ozdravlja! Jezus nas je prišel nahranit s svojim telesom, krvjo, dušo in božanstvom. Še več, prišel je kot Nebeški zdravnik.

V evangelijih vedno znova beremo o tem, kako je Jezus ozdravljal. Ozdravil je slepe, gluhe, gluhoneme, gobavce, hrome, celo mrtve je obudil nazaj v življenje. Tudi danes, znotraj Cerkve, Kristusovega mističnega telesa, nas Jezus ozdravlja.

8. VRLINE DOBRE SPOVEDI

Sveta Favstina Kovalska v svojem dnevniku kot najpomembnejše vrline dobre spovedi našteva 1) popolno iskrenost in odprtost; 2) ponižnost; 3) pokorščino. Če se tega držite, vam bo uspelo. Ne pozabite, da si do konca življenja prizadevamo za vedno boljšo spoved in vedno bolj doživeto prejemanje svetega obhajila.

9. NE IZGUBITE POGUMA

Čeprav morda pogosto padete, nikoli ne izgubite poguma. Določene slabe navade vas morda spremljajo že desetletja. Mnogi ljudje se gredo »duhovnost v mikrovalovki« – namreč takojšnjo svetost! Tako ne gre. Spremembe so pogosto dolgotrajne, naporne in boleče. Ključ je v tem, da ne prenehamo z molitvijo, delom, da se borimo kot pravi Kristusovi vojaki in se poskušamo osvoboditi spon greha.

Seveda je temeljno sporočilo Favstininega dnevnika to, da je najhujša stvar na svetu, če ne zaupamo v neskončno Božjo milost. Ali kot nas spominja sveti Pavel: »Kjer se je namreč pomnožil greh, se je še bolj pomnožila milost.«

10. MARIJA IN USMILJENJE

Nikoli ne pozabite povabiti Marije, naj vas spremlja v vaših dolgoročnih in kratkoročnih pripravah na spoved. Marijo celo prosite, naj stopi z vami v spovednico, da boste lahko opravili najboljšo spoved v svojem življenju. Sveti Janez Pavel II. je Marijina svetišča – Lurd, Fatimo, Guadalupe – imenoval »duhovne klinike«. Kako resnično!

Vrste spokorjenih čakajo, da se bodo v spovednicah teh Marijinih svetišč srečale z usmiljenim Jezusom. Med številnimi čudovitimi imeni za Marijo so tudi tale: »Mati usmiljena, Mati dobrega sveta, Zdravje bolnikov«. Za mnogimi osupljivimi spreobrnjenji je seveda Božja milost, pa tudi Marijina materinska priprošnja!

Foto: Josh Applegate, Unsplash