Tisti čas je Jezus s svojimi učenci odšel čez potok Cédron; tam je bil vrt, v katerega so šli on in njegovi učenci. Tudi Juda, ki ga je izdal, je vedel za ta kraj, kajti Jezus se je tam večkrat sešel s svojimi učenci. Juda je torej vzel četo in služabnike vélikih duhovnikov in farizejev ter jih privedel tja z baklami, svetilkami in orožjem. Tedaj je Jezus, ki je vedel, kaj vse bo prišlo nadenj, šel ven in jim dejal: »Koga iščete?« Odgovorili so mu: »Jezusa Nazaréčana.« Rekel jim je: »Jaz sem.« Z njimi je stal tudi njegov izdajalec Juda. Ko jim je rekel ›Jaz sem,‹ so stopili nazaj in padli na tla.
Spet jih je vprašal: »Koga iščete?« Rekli so: »Jezusa Nazaréčana.« Jezus je odgovoril: »Rekel sem vam, da sem jaz. Če torej mene iščete, pustite te, naj odidejo,« da bi se izpolnila beseda, ki jo je bil povedal: ›Nikogar izmed teh, ki si mi jih dal, nisem izgúbil.‹ Simon Peter pa je imel meč. Izvlekel ga je in udaril po služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal desno uho; služabniku pa je bilo ime Malh. Tedaj je Jezus rekel Petru: »Spravi meč v nožnico! Ali naj ne izpijem keliha, ki mi ga je dal Oče?« Tedaj so vojaki iz čete, poveljnik in judovski stražarji zgrabili Jezusa in ga zvezali. Peljali so ga najprej k Hánu; bil je namreč tast Kájfu, ki je bil tisto leto véliki duhovnik. Prav Kájfa pa je Judom svetoval: ›Bolje je, da en človek umre za ljudstvo.‹
Simon Peter in neki drug učenec sta šla za Jezusom. Tisti učenec se je poznal z vélikim duhovnikom in je šel z Jezusom na dvorišče vélikega duhovnika, Peter pa je ostal zunaj pri vratih. Óni drugi učenec, ki se je poznal z vélikim duhovnikom, je šel ven, se pogovoril z vratarico in peljal Petra noter. Tedaj je dekla, ki je bila vratarica, rekla Petru: »Kaj nisi tudi ti izmed učencev tega človeka?« On je dejal: »Nisem.« Služabniki in stražarji so stali tam; pripravili so žerjavico, ker je bil mraz, in se greli. Tudi Peter je stal med njimi in se grel.
Véliki duhovnik je tedaj vprašal Jezusa o njegovih učencih in njegovem nauku. Jezus mu je odgovoril: »Javno sem govóril pred ljudmi. Vselej sem učil v shodnici in v templju, kjer se shajajo vsi Judje, na skrivnem pa nisem povedal ničesar. Kaj vprašuješ mene? Vprašaj tiste, ki so slišali, kaj sem jim povedal, saj vedo, kaj sem rekel.« Ko je Jezus to rekel, ga je eden izmed služabnikov, ki je stal zraven, udaril po licu in dejal: »Tako odgovarjaš vélikemu duhovniku?« Jezus mu je odgovoril: »Če sem nápačno rekel, dokaži, da nápačno; če pa prav, zakaj me tepeš?« Nato ga je Hána zvezanega poslal k vélikemu duhovniku Kájfu.
Simon Peter pa je stal in se grel. Rekli so mu: »Mar nisi tudi ti izmed njegovih učencev?« Tajil je in rekel: »Nisem.« Eden izmed služabnikov vélikega duhovnika, sorodnik tistega, ki mu je Peter odsekal uho, je dejal: »Ali te nisem videl z njim na vrtu?« Peter je spet zanikal; in takoj je petelin zapel.
Od Kájfa so torej Jezusa peljali v sodno hišo. Bilo je zgodaj zjutraj. Sami niso šli v sodno hišo, da se ne bi omadeževali, ampak bi smeli jesti velikonočno jagnje. Pilat je prišel ven k njim in rekel: »Kakšno tožbo imate zoper tega človeka?« Odgovorili so in mu rekli: »Ko ne bi bil hudodelec, bi ti ga ne bili izročili.« Tedaj jim je Pilat dejal: »Vzemite ga in ga sodíte po svoji postavi.« Judje so mu rekli: »Mi ne smemo nikogar usmrtiti.« S tem se je izpolnila Jezusova beseda, s katero je napovedal, kakšne smrti bo umrl. Tedaj je šel Pilat spet v sodno hišo, poklical Jezusa in mu rekel: »Si ti judovski kralj?« Jezus mu je odgovóril: »Praviš to sam od sebe ali so ti drugi povedali o meni?« Pilat je odvrnil: »Sem mar Jud? Tvoj narod in véliki duhovniki so te izročili meni. Kaj si storil?« Jezus je odgovóril: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.« Pilat mu je rekel: »Torej si vendarle kralj.« Jezus je odgovóril: »Ti praviš, da sem kralj. Jaz sem se rodil in sem prišel na svet zato, da pričujem za resnico. Kdor je iz resnice, posluša moj glas.« Pilat mu je rekel: »Kaj je resnica?«
Ko je to dejal, je šel spet ven k Judom in jim rekel: »Jaz ne najdem na njem nobene krivde. Toda pri vas je navada, da vam za veliko noč izpustim enega človeka. Hočete torej, da vam izpustim judovskega kralja?« Spet so zavpili: »Ne tega, ampak Barába!« Barába pa je bil razbojnik. Tedaj je Pilat vzel Jezusa in ga dal bičati. Vojaki so spletli iz trnja krono, mu jo dali na glavo in ga ogrnili s škrlatnim plaščem. In stopali so k njemu in govorili: »Pozdravljen, judovski kralj!« in ga udarjali. Pilat je šel spet ven in jim rekel: »Glejte, pripeljem vam ga ven, da boste spoznali, da ne najdem na njem nobene krivde.«
Jezus je torej prišel ven. Imel je trnovo krono in škrlaten plašč. Pilat jim je rekel: »Glejte, človek!« Ko so ga véliki duhovniki in služabniki videli, so zavpili: »Križaj ga, križaj ga!« Pilat jim je rekel: »Vzemite ga vi in ga križajte, jaz namreč ne najdem krivde na njem.« Judje so mu odgovorili: »Mi imamo postavo in po postavi mora umreti, ker se je imel za Božjega Sina.«
Ko je Pilat slišal te besede, se je še bolj zbal. Spet je šel v sodno hišo in rekel Jezusu: »Od kod si ti?« Jezus pa mu ni dal odgovora. Tedaj mu je Pilat rekel: »Z mano ne govoriš? Ne veš, da imam oblast, da te oprostim, in oblast, da te križam?« Jezus mu je odgovóril: »Nobene oblasti bi ne imel nad menoj, ko bi ti ne bilo dano od zgoraj. Zato ima večji greh tisti, ki me je tebi izróčil.« Odtlej se je Pilat trudil, da bi ga opróstil.
Judje pa so zavpili: »Če tega oprostiš, nisi cesarjev prijatelj. Vsak, kdor se ima za kralja, se upira cesarju.« Ko je Pilat slišal te besede, je dal Jezusa pripeljati ven. Sédel je na sodni stol na kraju, ki se imenuje Litóstrotos, po hebrejsko Gabatá. Bil pa je dan pripravljanja na veliko noč, okrog poldne. In Pilat je rekel Judom: »Glejte, vaš kralj!« Oni pa so zavpili: »Proč z njim, proč z njim, križaj ga!« Pilat jim je rekel: »Vašega kralja naj križam?« Véliki duhovniki so odgovorili: »Nimamo kralja razen cesarja!« Tedaj jim ga je izročil, da bi bil križan. Vzeli so torej Jezusa.
Nesel si je križ in šel proti kraju, ki se imenuje Kraj lobanje, po hebrejsko Gólgota. Tam so ga križali in z njim vred dva druga, na vsaki strani enega, v sredi pa Jezusa. Pilat je napravil tudi napis in ga postavil na križ. Napisano pa je bilo: ›Jezus Nazaréčan, judovski kralj.‹ Ta napis je bralo veliko Judov, ker je bil kraj, kjer so križali Jezusa, blizu mesta, in je bilo napisano hebrejsko, latinsko in grško. Judovski véliki duhovniki so tedaj govorili Pilatu: »Ne piši: ›Judovski kralj‹, ampak da je on rekel: ›Judovski kralj sem.‹« Pilat je odvrnil: »Kar sem napisal, sem napisal.«
Ko so vojaki križali Jezusa, so mu vzeli oblačila – razdelili so jih na štiri dele, za vsakega vojaka po en del – in suknjo. Suknja pa je bila brez šiva, od vrha scela stkana. Med seboj so se dogovorili: »Nikar je ne parajmo, ampak žrebajmo zanjo, čigava bo,« da se je tako izpolnilo Pismo, ki pravi: ›Razdelili so si moja oblačila in za mojo suknjo so žrebali.‹ In vojaki so to storili.
Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopájeva in Marija Magdalena. Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: »Žena, glej, tvoj sin!« Potem je rekel učencu: »Glej, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi. Ker je Jezus vedel, da je že vse izpolnjeno, in da bi se izpolnilo Pismo, je rekel: »Žejen sem.« Tam je stala posoda, polna kisa. V kis namočeno gobo so nataknili na hizóp in mu jo podali k ustnicam. Ko je Jezus vzel kisa, je rekel: »Izpolnjeno je.« In nagnil je glavo in izdihnil.
(Pokleknemo in ostanemo nekaj trenutkov v sveti tihoti.)
Ker je bil dan pripravljanja na praznik in zato, da telesa čez soboto ne bi ostala na križu (kajti tisto soboto je bil velik praznik), so Judje prosili Pilata, naj bi jim strli noge in jih sneli. Prišli so torej vojaki in strli noge prvemu in drugemu, ki sta bila križana z Jezusom. Ko so prišli do Jezusa in videli, da je že mrtev, mu niso strli nog, ampak mu je eden izmed vojakov s sulico prebodel stran in takoj je pritekla kri in voda. Tisti, ki je videl, je pričeval in njegovo pričevanje je resnično. On ve, da govori resnico, da bi tudi vi verovali. To se je namreč zgodilo, da se je izpolnilo Pismo: Nobena izmed njegovih kosti se ne bo zlomila. In spet drugo Pismo pravi: Gledali bodo vanj, ki so ga prebodli.
Potem je Jožef iz Arimatêje, ki je bil Jezusov učenec, toda iz strahu pred Judi na skrivaj, prosil Pilata, da bi odnesel Jezusovo telo. In Pilat je dovôlil. Prišel je torej in odnesel njegovo telo. Prišel pa je tudi Nikodém, tisti, ki je najprej ponoči prišel k Jezusu, in prinesel okrog sto funtov zmesi mire in alóje. Vzela sta torej Jezusovo telo in ga z dišavami vred povila s povôji, kakor imajo Judje navado pokopavati. Na kraju, kjer je bil Jezus križan, pa je bil vrt in na vrtu nov grob, v katerega še nihče ni bil položèn. Ker je bil grob blizu, sta zaradi judovskega dneva pripravljanja Jezusa položila tja.
Pomen velikega petka
To je dan spomina na Jezusovo obsodbo, trpljenje in smrt. Veliki petek je tudi edini dan v letu, ko ni svete maše.
Obredi na veliki petek nas spominjajo na Jezusovo odrešenjsko trpljenje in smrt na križu. V tem obredju se povežemo z Jezusom, ki je trpel in umrl za nas in za vse ljudi. V spomin na ta dogodek bomo imeli po večerni maši molitev pred Najsvetejšim.
Letošnje navodilo slovenskih škofov
Duhovnik naj opravi bogoslužje velikega petka ob 18.00 sam in brez navzočnosti vernikov, v zaprti cerkvi, v najbolj osnovni in preprosti obliki (brez petja in prinašanja križa v procesiji).
Pri obredu duhovniki izrečejo posebno prošnjo za bolnike, pokojne in tiste, ki se nahajajo v stanju preizkušnje:
Nebeški Oče, tvoj Sin je z odrešilno smrtjo na križu prenovil človeštvo. Naj skrivnost preizkušnje utrjuje bolnike v veri, upanju in ljubezni.
Nebeški Oče, ti si naše zavetje v stiski. Naj pokojni pri tebi najdejo počitek, žalujoči pa tolažbo in upanje.
Nebeški Oče, tvoj Sin nas je s svojo smrtjo in vstajenjem odrešil. Stisko, ki jo trpimo, združi z daritvijo svojega Sina, da bomo rešeni preizkušnje.
Kako na veliki petek
Cerkev v Sloveniji
Župnija Ljubljana Štepanja vas
Škofje bodo imeli obrede velikega petka ob 18.00.
Križev pot s papežem Frančiškom ob 21.15 TV SLO 2 .
Video prenos križevega pota preko župnijske spletne strani bo ob 8.00.
Video prenos obredov preko župnijske spletne strani bo ob 19.00.
Po obredih velikega petka bo molitvena ura pred Najsvetejšim. Pri tej molitveni uri boste lahko na spletni strani v živo napisali svojo molitev.
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2020/04/Krizani-M.jpg642968Uredništvohttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngUredništvo2020-04-09 23:13:112023-03-22 05:34:20Veliki petek v času korona virusa
Pred praznikom pashe je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca. Med večerjo je hudič Judu Iškarijotu, Simonovemu sinu, že položil v srce namen, da Jezusa izda.
Ker je Jezus vedel, da mu je Oče dal vse v roke in da je prišel od Boga in odhaja k Bogu, je vstal od večerje, odložil vrhnje oblačilo, vzel platno in se z njim opasal. Nato je vlil vode v umivalnik in začel učencem umivati noge in jih brisati s platnom, s katerim je bil opasan. Prišel je k Simonu Petru. Ta mu je rekel: »Gospod, ti mi noge umivaš?« Jezus je odvrnil in mu rekel: »Tega, kar jaz delam, ti zdaj še ne razumeš, a spoznal boš pozneje.« Peter mu je rekel: »Ne boš mi umival nog, nikoli ne!« Jezus mu je odgovoril: »Če te ne umijem, nimaš deleža z menoj.« Simon Peter mu je rekel: »Gospod, potem pa ne samo nog, ampak tudi roke in glavo.« Jezus mu je dejal: »Kdor se je skopal, mu ni treba drugega, kakor da si umije noge; ves je namreč čist. Tudi vi ste čisti, vendar ne vsi.« Vedel je namreč, kdo ga bo izdal, zato je rekel: »Niste vsi čisti.«
Ko jim je umil noge in vzel vrhnje oblačilo, je spet prisedel in jim rekel: »Razumete, kaj sem vam storil? Vi me kličete ›Učitelj‹ in ›Gospod‹. In prav govorite, saj to sem. Če sem torej jaz, Gospod in Učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge. Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil. (Jn 13,1-15)
Česa se spomnimo na veliki četrtek
Na ta dan se spominjamo Jezusove zadnje večerje. Pri njej je Jezus učencem umil noge. S tem nas je poučil, da je umivanje nog vsako velikodušno služenje bližnjemu v ljubezni.
Če sem torej jaz, Gospod in Učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge. (Jn 13,14)
Spominjamo se in podoživljamo ustanovitev evharistije in zakramenta mašništva. Po spominu “zadnje večerje” se spominjamo, kako je šel Jezus na oljsko goro, kjer je molil in potil krvavi pot.
V spomin na ta dogodek bomo imeli po večerni maši molitev pred Najsvetejšim.
Pomen velikega četrtka za duhovnike
To je najprej dan, ko se običajno vsi duhovniki zberemo okrog svojih škofov in obhajamo krizmeno mašo (letos je ta maša prestavljena na kasnejši termin).
Pri njej doživimo našo povezanost s škofi in med seboj ter obnovimo svoje duhovniške obljube. Med mašo škofje blagoslovijo in posvetijo sveta olja (krstno olje, sveta krizma in bolniško olje), s katerimi delimo zakramente nato vse leto.
Kako na veliki četrtek
Cerkev v Sloveniji
Župnija Ljubljana Štepanja vas
Krizmena maša je prestavljena na čas, ko se bodo uredile razmere.
Škofje bodo obhajali svete maše ob 18.00.
Video prenos svete maše preko župnijske spletne strani bo ob 19.00.Po maši bo molitvena ura pred Najsvetejšim. Pri tej molitveni uri boste lahko na spletni strani v živo napisali svojo molitev.
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2020/04/Jezus-umiva-noge-M.jpg7541188Uredništvohttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngUredništvo2020-04-08 12:51:092020-04-09 09:10:13Veliki četrtek v času korona virusa
V naši župniji že tri desetletja za na cvetno nedeljo (ponovitev je v velikem tednu) z mladimi pripravljamo dramsko uprizoritev Jezusovega trpljenja. Letos smo bili že v pripravah na pasijon, ki bi bil že 30 po vrsti, pa ga za radi korona virusa ne bo. Ob tej priliki na tem mestu objavljamo prispevek o pasijonih v naši župniji.
Pasijon nagovarja oboje – tiste, ki ga ‘pričujejo’ in tiste, ki ga spremljajo
Spominjam se, da me je pred nekaj leti potem, ko smo z mladimi v župniji pripravili pasijon, dan potem poklicala mlajša katehumenka (katehumen = prosilec za krst odraslih, tisti, ki se kot odrasli pripravlja na krst) in se mi je iz srca zahvalila za pasijon z naslednjimi besedami: »Hvala za pasijon, ki ste ga pripravili. Do sedaj me še nobena stvar v življenju ni tako močno nagovorila, kot včerajšnji pasijon.«
Pasijon najbolj nagovori tiste, ki ga »pričujejo« (ne igrajo), seveda pa tudi tiste, ki si ga pridejo ogledat. To sem še posebej videl lansko leto, ko sem imel možnost, da sem lahko opazoval ljudi, ki so si prišli ogledat pasijon. Opazil sem, da so mnogi med pasijonom sklenili roke v molitev in njihove roke so ostale sklenjene do konca pasijona.
Ko sem temeljito prebral župnijsko kroniko in oznanilno knjigo, sem ugotovil, da mladi v naši župniji na cvetno nedeljo popoldan ali zvečer redno vsako leto pripravljajo dramsko uprizoritev Jezusovega trpljenja vse od leta 1990. Kar dolga leta je bila ponovitev pasijona na veliko sredo po večerni maši, zadnjih osem let pa je ponovitev pasijona na veliki torek po večerni maši.
Iz zapisa župnijske kronike lahko ugotovimo, da pasijona ni bilo le leta 2000, ko je bil v župniji misijon. Letos bi tako bil na vrsti že trideseti pasijon.
Kako se je začelo?
Pri postni pobožnosti so v osemdesetih letih na cvetno nedeljo križev pot molili mladi. Iz oznanilne knjige razberem, da je mladinska pevska skupina leta 1989 pripravila križev pot s postnimi pesmimi in premišljevanji.
Leta 1990 pa so mladi prvič uprizorili Jezusov pasijon.
Ker sem v devetdesetih letih bival v kapucinskem samostanu, se z lepimi spomini spominjam pasijonov, ki so jih pripravili mladi. Zadnjih deset let pa sem bil kot kaplan ali župnik aktivno vključen v pripravo pasijonov.
Pasijoni so bili vedno kvalitetno pripravljeni in skoraj vedno tudi spremljani z živo mladinsko glasbo. Mladi so se ob spremstvu bratov kapucinov vedno poslužili kakšnega novega pristopa.
Izjemne možnosti za dobro izvedbo pasijona nudi tudi naša cerkev. Cerkev vedno popolnoma zatemnimo, pred oltar v prezbiterij postavimo oder, na kor damo gledališke luči in mešalno mizo, preko katere predvajamo scensko glasbo.
Že v začetku 90 let so prav za pasijon sešili posebne obleke, ki jih še vedno uporabljamo. Seveda pa, kadar le, moremo še kaj dopolnimo ali si izposodimo. Pri pasijonih sodeluje od 25 do 55 mladih. Še posebej v zadnjih letih se trudimo, da pasijon ni igra ampak »pričevanje Jezusovega trpljenja«, ki je namenjeno poglabljanju vere mladih, ki pasijon pripravijo in udeležencev. Zato tudi pri pasijonu ni nobenih aplavzov nastopajočim.
1990
Leta 1990 je vlogo Jezusa odigral tedanji župnik br. Miha Sekolovnik. Ko sem br. Miha povprašal, kako se spominja tega pasijona, mi je povedal, da je mlade, s katerimi je takrat pripravljal pasijon opozoril, da to ne sem biti šov. In kakor je povedal, so potem vse zelo dobro izpeljali, tako da so bili vsi nagovorjeni.
1992
Za pasijon leta 1992 je v župnijski kroniki za cvetno nedeljo zapisano naslednje: »Po maši ob 16. uri so mladi iz naše župnije pripravili pasijon v obliki drame. Pasijon je lepo uspel, ker so se mladi zelo lepo vživeli v svojo vlogo. Tudi udeležba je bila zelo lepa.«
1995
Od leta 1995 pa do leta 2010 je pasijon večkrat potekal v obliki procesije to pomeni, da se je začel v cerkvi, nato pa so bili različni prizori pred cerkvijo, na župnijskem travniku, pred samostanom in pred župnijskim domom. Vsi, ki so prišli pogledat pasijon, so se za vsak prizor v procesiji pomaknili naprej skupaj z igralci. Vsak obiskovalec je bil tako sredi dogajanja. V tem obdobju je pasijone kar nekaj krat režiral naš župljan in režiser Peter Bergant, ki je velikokrat napisal tudi vsa besedila.
Leta 1995 se je tako pasijon zaključil s križanjem pred župnijskim domom. Pred prizorom križanja so mladi vsem udeležencem razdelili na vrvice privezane velike žeblje, ki so si jih udeleženci obesili okrog vratu.
Po križanju so mladi v procesiji odpeljali Jezusa v znamenit božji grob, ki se nahaja desno od naše cerkve in so ga zaklenili v grob. Vmes so pritrkovalci v zvoniku pritrkovali žalostno melodijo. Spominjam se, da je bilo kar presunljivo.
Vlogo Jezusa je takrat odlično odigral Aleš Primc. Še sedaj se spomnim ene gospe, ki je potem, ko so se ljudje že razšli, prišla do me ne in me vprašala: »Saj vendar ne boste Jezusa pustili kar v grobu?«
1997
Leta 1997 sta pasijon povezovala dva svetopisemska preroka, ki sta napovedovala Jezusovo trpljenje. Med drugim sta pripovedovala spev o trpečem služabniku iz knjige preroka Izaija.
1998
Leta 1998 je pod mentorstvom br. Primoža Kovača okrog 40 mladih uprizorilo Škofjeloški pasijon.
1999
Za pasijon iz leta 1999 v časopisu Družina lahko med drugim preberemo naslednje: »Letošnji scenarij za pasijon je temeljil na Janezovem evangeliju. Nekateri prizori so bili odigrani v prezbiteriju, nekateri pa v kapeli Oljske gore, ki je neprimernejše ozadje za uprizarjanje Jezusovega trpljenja. Vse prizore je povezovala pripovedovalka pri oltarju. Med prizori pa smo vsi v cerkvi peli postne pesmi.«
2000 do 2010
Glavni organizator pasijonov v letih je 2001-2005 je bil takratni kaplan in kasneje župnik br. Milan Kvas, veliko pa mu je pomagal Igor Pigac, ki je v tem obdobju večkrat odigral vlogo Jezusa. Pasijon leta 2001, ki je zelo lepo uspel, je za oddajo Obzorje duha snemala Televizija Slovenija.
Leta 2004 so igralci vse prizore odigrali z mimiko, v ozadju pa se je slišal glas Jezusa, Marije in ostalih oseb, ki so pripovedovali, kako doživljajo ure trpljenja. Besedilo je bilo vzeto od duhovnika Frančiška Jeranta. Za vse, ki so si pasijon ogledali je bilo to lepo in pretresljivo doživetje in priprava na velikonočne praznike.
Leta 2005 je pasijon z glasbo spremljala takratna mladinska glasbena skupina, ki je med pasijonom zapela tudi naslednje pesmi: Nekdo kleči, Križaj ga, le križaj ga, Moji rojaki, Tiho so in Glej v daljavi.
V letih od 2006 do 2010 so pasijone animirali br. Marko Senica, br. Jože Smukavec in br. Jurij Štravs. Br. Jurij Štravs je tudi nekajkrat izjemno dobro odigral Jezusovo vlogo.
2011
Pri pasijonu, ki sem ga režiral leta 2011 je sodelovalo 39 mladih. Takrat smo med prizori brali zgodbe o otrocih, ki trpijo v različnih misijonskih deželah. Zgodbe o teh otrocih so nam poslali slovenskih misijonarji. Ker so nam od nekaterih otrok posredovali tudi slike, smo med branjem zgodb lahko na projekciji videli slike teh otrok.
Tisto leto smo vse prispevke, ki smo jih zbrali ob pasijonu dali misijonski skupini Pota, ki jih je odnesla v misijon v Corumbo v Brazilijo.
2012
Leta 2012 je pasijon, ki je nosil naslov »Žejen sem«, v obliki musicla režiral br. Jaro Knežević.
Jezusa pa je takrat prvič odigral srednješolec Boštjan Čerin. Ta pasijon je z res lepim petjem spremlja glasbena skupina Mladoletje.
2013
Leta 2013 je pri pasijonu sodelovalo okrog 50 mladih, od tega je bilo okrog 15 birmancev, ki od tega leta dalje redno sodelujejo pri pasijonu.
Med prizori je pel SMC bend iz Rakovnika. Od tega leta dalje vsako leto povabimo glasbeno skupino, ki pasijon obogati z glasbo in tudi privabi večje število obiskovalcev.
Med pasijonom je bilo tudi nekaj video koncertnih posnetkov slavilne glasbe od Hillsongov. S tem smo želeli pokazati, kako tudi danes velike množice veselo slavijo Jezusa.
Vlogo Jezusa je zelo dobro odigral Boštjan Čerin, ki se je na to pripravljal z molitvijo in premišljevanjem. Boštjan mi je tudi zelo dobro pomagal pri režiji.
2014
Leta 2014 je pri pasijonu sodelovalo okrog 55 mladih. Med mašo in pasijonom je pel Primož Križaj z glasbeno skupino Odsev.
Igro pa od tega leta dalje redno spremljamo s scensko glasbo, ki jo z računalnika predvajamo preko mešalne mize. Tako je navadno skoraj celoten pasijon spremljan z glasbo. Posebnost tega pasijona je bila, da se je v ozadju odvijala projekcija slik iz Svete dežele. Tako so udeleženci lahko videli, kako danes izgledajo kraji, kjer je Jezus trpel. Pasijon sva režirala skupaj s Petrom Kastelicem.
Vlogo Jezusa je res pričevanjsko odigral Tomaž Rupar, ki danes biva v samostanu Trapistov v Novem dvoru na Češkem. Zelo živo se spominjam, kako sta pozno zvečer dan pred predstavo na cvetno nedeljo po končani vaji v cerkvi ostala le še Tomaž Rupar, ki je je igral Jezusa, in režiser Peter Kastelic, in sta še dolgo vadila Jezusovo umiranje. Spomnim se, da sta želela, da ima Jezus potem, ko umre, spokojen nasmeh na obrazu. In dolgo sta iskala pravo nianso tega nasmeha.
2015
Leta 2015 sta pasijon, pri katerem je sodelovalo nekaj čez 50 mladih, režirala naš kandidat Ambrož Brezovšek in Peter Kastelic. Vlogo Jezusa pa je odigral Matjaž Vidmar. Mašo in pasijon je zelo lepo glasbeno spremljal Skromni band. Za sklep smo vsi sodelujoči skupaj z bandom zapeli pesem Tu pred križem zdaj stojim.
2016
Pasijon leta 2016 je bil izjemno lep, doživet in pričevanjski. Za glasbeno spremljavo med mašo in pasijonom je poskrbela skupina Pusti sled.
Vlogo Jezusa je odigral Boštjan Čerin. Pasijon sta močno zaznamovala tudi Vid Planinc kot veliki duhovnik in Tomaž Rupar kot Pilat. Spominjam se, da so pri tem pasijonu, med tem ko si je Pilat umil roke in z rokami poškropil po ljudeh, trije mladi s kora z aspergilom škropili vodo po vseh ljudeh v cerkvi, kar je imelo poseben učinek na vse udeležence.
Posebnost tega pasijona je bila, da je bilo v pasijonu tudi nekaj senčnih prizorov. V prezbiteriju smo obesili zelo veliko rjuho za katero smo izvajali senčne prizore. Tako smo zadaj postavili Jezusa in dva vojaka, ko je bil Jezus v ječi, vmes pa je bila pesem, kar je ustvarilo občutek, da je bil Jezus dolgo v zaporu.
Ko je Jezus umrl na križu, pa je to zagrinjalo padlo na tla in v tistem trenutku smo v čisto temni cerkvi z eno samo lučko osvetlili odprt tabernakelj z Najsvetejšim. Nato smo se vsi igralci kleče zbrali ob tabernaklju in pasijon zaključili z 20 minutno adoracijo ob glasbeni spremljavi.
2017
Pasijon leta 2017 je bil precej drugačen od ostalih. Glasbeno je pasijon spremljala glasbena skupina Spregovori iz domače župnije.
Besedilo pasijona je napisala srednješolka Amadea Iva Delopst, ki je, preden je začela pisati besedila nekajkrat prebrala evangelije.
Vlogo Jezusa je odlično odigral Matej Mušič, ki je bil tedaj še v devetem razredu osnovne šole. Veliko pasijona je bilo odigranega le z mimiko.
Posebnost tega pasijona pa je bila, da je bil Jezus kot Bog oblečen v belo obleko, vsi ostali igralci, razen Marije, pa kot grešniki v črna oblačila. Po Jezusovi smrti pa je Jezus prišel na oder z prižgano velikonočno svečo, ob njem pa so se v belih oblačilih zbrali vsi ostali nastopajoči. Tako se je tudi simbolično pokazalo, kako nas Jezus s svojim vstajenjem očiščuje in odrešuje.
2018
Leta 2018 je pasijon režirala študentka Anamarija Božeglav. Mašo in pasijon je glasbeno spremljal Grega Strajnar – Odkloplen Grega.
Besedilo za pasijon je napisal 15 letni Matej Mušič, ki je tudi odlično odigral Jezusovo vlogo. Posebnost tega pasijona, ki je bil zelo doživeto odigran, so bile ilustracije Jezusovega trpljenja, ki so se odvijale v ozadju na projekciji, ki jih je narisala 15 letna Klara Farič.
2019
Leta 2019 so mladi, ki jih je spremljal kaplan br. Miro Pavšek, naredili izjemno lep pasijon. Mašo in pasijon je s čudovito glasbo spremljal aktualni Stična band.
Svetopisemsko besedilo za pasijon je bilo vzeto iz sodobnega prevoda Markovega evangelija, ki je namenjen predvsem mladim.
V tem pasijonu so mladi odigrali še prizor, kako Jezus prežene trgovce iz templja in priliko o vinogradu in viničarjih, ki so ubili gospodarjevega sina. S tem so želeli pokazati, kako si je Jezus »nakopal« jezo pri Judih, da so ga potem tožili.
Zelo močno doživetje v tem pasijonu je bila Jezusova molitev v vrtu Getsemani, ker se je takrat izpostavilo Najsvetejše in je bila ta molitev adoracija.
Pasijon je prišel gledat tudi predstavnik Europasijona iz Avstrije. In tega leta je bila tudi naša župnija pridružena evropskemu združenju Europasijon, ki povezuje vse kraje v Evropi, kjer pripravljajo pasijone.
Pasijon povezuje in poglablja vero
Sam kot duhovnik opažam, kako pasijon povezuje mlade v naši župniji. Najlepše ob vsem pa je, da pasijon vedno znova poglablja našo vero in je čudovit način za oznanjanje evangelija.
Ko pasijon pripravljamo, marsikdaj nastopijo tudi kakšne težave. S pasijonom oznanjamo Boga in njegovo slavo, in sam sem ob tem že večkrat občutil, da sovražniku človekove narave to ni všeč, zato nam kdaj tudi pošlje kakšno preizkušnjo. Toda ne da se opisati, kako lepo je videti, ko Bog spregovori po pasijonu, po mladih, ki ga pripravljajo.
Za konec pa še anekdota: “Spominjam se, kako so že dalj časa nazaj prišli na pasijon, ki je bil v naši cerkvi, tudi člani skupine vera in luč. In ko so vojaki tepli Jezusa, je eno mlado dekle s posebnimi potrebami, ki je danes že pokojna, to tako močno zabolelo, da je vstala iz klopi, šla do vojakov ter jih milo prosila, naj Jezusa ne tepejo več. Ko sem videl kako je prosila vojake, naj ne tepejo Jezusa, mi je postalo jasno, kako zelo rada je imela Jezusa.”
Kako so videli pasijon?
ALEŠ PRIMC (Aleš je v devetdesetih letih aktivno sodeloval pri naših pasijonih)
“V devetdesetih sem trikrat uprizoril Jezusa v Pasijonu. Dvakrat v pravi pasijonski igri, enkrat pa smo postavljali “pasijonske slike”. Mentor za Pasijone v začetku 90-tih je bil p. Primož Kovač, ki sem mu hvaležen, da mi je zaupal to veliko odgovornost. Mislim, da je bilo prvič pred Veliko nočjo leta 1992.
Priprave na pasijon so bile zelo resna stvar. Pogovarjati smo se začeli kmalu po Božiču, sledila je razdelitev vlog, potem govorne vaje, kjer smo trenirali samo besedilo, in v zadnjem mesecu igrane vaje od prizora do prizora. Vloga Jezusa v Pasijonu je zame bolj kot igranje, pomenila poskus vživljanja v Jezusa in njegovo trpljenje. Zanimivo, da Pasijonskega trpljenja skozi “Jezusove oči” med igro nisem dojemal kot mučenja, ampak kot dejanje ljubezni. Poseben je bil odnos ljudi do mene po Pasijonu. Se mi zdi, da so me še nekaj časa gledali nekako drugače.
Preko mojega prvega Pasijona sem prišel h gibanju Vera in Luč. P. Primož mi je rekel, če bi šel po Pasijonu pozdraviti člane štepanjske skupine, ki so imeli tisto Cvetno nedeljo srečanje. Tak kot sem bil: snet s križa, krvav, pretepen… In kaj sem tam doživel? Osebe s posebnimi potrebami so v meni videle pravega Jezusa in se tako obnašale do mene. Sočustvovali so z “mojimi ranami”, me spraševali, če me zelo boli, me objemali, izkazovali kako radi imajo Jezusa… Bolj kot med samim Pasijonom sem doživel Jezusa…. Rabiš kar nekaj časa, da se vrneš v običajen svet.
Leta 2011 me je ponovno doletela čast, da sem igral Jezusa. Tokrat na Kodeljevem. Pobudo je dala in ga tudi režirala navdiha in čudovitih idej polna Alenka Javornik, ki je bila v 80-tih članica legendarne skupine Divji golobi iz Rakovnika. Ta Pasijon je bil vmes med igro in musikalom, podobno kot so štepanjski. V njem sva drugič moči združila z mojo drago ženo Aljo v vlogi Marije. Tako je bilo tudi ob mojem tretjem Pasijonu v Štepanji vasi, le da sva bila takrat še fant in punca.
PETER BERGANT (Peter Bergant je naš župljan, ki je med leti 1995 in 2011 večkrat režiral pasijone in napisal besedila za pasijon). Peter je tudi soustvarjalec akcije Slovenija moja dežela za kar je skupaj s sodelavci prejel priznanje od predsednika republike Slovenije Boruta Pahorja).
»Sam sem se vedno rad ukvarjal z kreativnimi dejavnostmi, čeprav sem po poklicu univ. dipl. psiholog. Če je pa ob tem še duhovna stran, ki jo ponujajo svetopisemski zgodbe, pa še toliko bolje. To je delček mene, ki me spremlja vse življenje. Vera je zrasla ob mami, očetu, sestrah, bratih. Vedno pravim: cula zavezana v otroštvu, ki človeka vse življenje usmerja po pravi poti.
Pasijonske igre sem skupaj z drugimi pripravljal kar nekaj let. Dobili smo različne predloge za besedilo in izbrali med njimi tistega, ki se nam je zdel primeren. Mimogrede, obstaja vrsta različnih variant zadnjih dni Jezusovega življenja. Najprej smo, navadno s kaplanom, razmislili o glavnih osebah. Predvsem o izbiri tistega, ki bo zaživel Jezusa. Ne pravim zaigral. Moram povedati, da se v vsem mojem dolgoletnem ukvarjanju z mladimi, le-ti v tistih velikonočnih dneh resnično doživljali na odru Jezusovo trpljenje. Posebej fantje, ki so podoživljali Zveličarja. Še sedaj jih vidim, kako polno so se vživeli v vlogo. Nekaterih prizorov ne bom pozabil nikoli. Moram povedati, da je bila pri enem od fantov, prav Jezusova vloga, zadnji klic v duhovniški poklic.
Če so bile vaje prej še tako razigrane in včasih naporne, saj je skupino dvajsetih ali več mladih težko pripraviti k resnosti in omejiti njihovo razganjajočo energijo.
Ampak vedno, res vedno, so na koncu pripravili pasijon, ki se je dotaknil ljudi in tudi njih samih.
In kaj je več vredno kot to, da so dali ljudem v tistih dneh velikonočnih praznikov, nekaj, kar jim je še poglobilo videnje Jezusovega trpljenja. In njim samim drugačno doživljanje Njegovega trpljenja, ki jim je najbrž ostal za vedno.
Vredno je bilo. Za vse.«
MATEJ MUŠIČ (Matej Mušič je v zadnjih letih imel v pasijonu vlogo Jezusa)
Ko je govora o igranju v pasijonu, in ko ljudje sprašujejo, kako je ko igraš Jezusa… Kar lahko rečem je, vsekakor ni lahko, je pa neka posebna milost. Kot nosilec te vloge sem se poskušal čimbolj vživeti v to kar je Jezus doživljal takrat. Vsekakor me je igranje v pasijonu zelo zbližalo z dojemanjem velikonočnih dogodkov. Je milost, ki ti jo da Jezus, da se mu lahko približaš na čisto človeški način, da vsaj malo doživiš trpljenje, s katerim nas je odrešil.
Pasijon iz evangelija po Mateju, ki so ga preko ZOOM-a posneli skupaj z brati kapucini mladi iz naše župnije. Prisluhnite!
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2020/04/Jezus-Kristus-pasijon-Štepanja-vas-20.3.2016.jpg19701970Matej Štravshttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngMatej Štravs2020-04-06 20:17:292020-04-06 20:38:23Naš znameniti pasijon: kako smo ga 'pričevali' od 1989 do danes
Letošnja cvetna nedelja bo malo drugačna kot po navadi. Kako pripraviti butarice ali zelenje? O pomenu cvetne nedelje. Kako jo bomo obhajali?
Butarice in zelenje
Letos bo težko kupiti butarice. Naredite jih sami. Morda imate kje še lansko. “Razmontirajte” jo, da dobita oblance, zelenje naberite na vrtu, ali v gozdu, leskove šibe prav tako dobite v gozdu, nekaj vrvic pa imate. Spodnji video prikazuje izdelavo butaric, obenem pa omenja naš Bizovik.
Če butaric ne boste delali sami, naberite samo zelenje. Tako predlagajo tudi naši škofje: “Verniki naj doma pripravijo zelenje (npr. zelenje z vrtov, butare) in ga blagoslovijo z blagoslovljeno vodo.”
Navodilo slovenskih škofov
Škofje bodo obhajali bogoslužje cvetne nedelje v svojih stolnicah brez navzočnosti ljudstva.
Škofje določajo, da župnik opravi blagoslov zelenja v zaprti cerkvi brez navzočnosti vernikov.
Verniki naj doma pripravijo zelenje (npr. zelenje z vrtov, butare) in ga blagoslovijo z blagoslovljeno vodo.
Duhovniki blagoslovljenega zelenja ne smejo deliti vernikom ali jim ga na določenem mestu pustiti na razpolago, saj bi pri tem lahko prišlo do okužb, oziroma širjenja epidemije.
S cvetno nedeljo se začne neposredna priprava na Veliko noč, ki je največji praznik v krščanstvu, in uvaja dneve velikega tedna. Prvi dan velikega tedna je cvetna nedelja ali oljčna nedelja, ko se spominjamo prihoda našega Gospoda Jezusa v Jeruzalem, kjer je obhajal pasho, ki je spomin na osvoboditev iz egiptovskega suženjstva (več o pashi).
V cerkvi je na cvetno nedeljo slovesno branje ali petje pasijona, to je odlomka iz evangelija, ki poroča o Jezusovem trpljenju od zadnje večerje do snemanja s križa in pokopa v grob.
Preberi si v Svetem pismu kako evangelisti – vsi štirje – govorijo o cvetni nedelji (klikni na povezave ali poišči v Svetem pismu):
Matej: Množica spremlja Jezusa v Jeruzalem (Mt 21,1-11)
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2020/04/Cvetna-nedelja.jpg12801920Uredništvohttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngUredništvo2020-04-04 06:59:462020-04-04 13:38:21Cvetna nedelja v času korona virusa (VIDEO)
Naš župljan Peter Bergant mi je poslal naslednje vabilo: “V Bizoviku se bo vsak večer ob 18h oglasil zvon iz podružnične cerkve Sv. Nikolaja. Zvonil bo 5 minut. To je čas, ki si ga vzemimo za razmišljanje o težkih časih, ki so zajeli ves svet. Predvsem pa se spomnimo obolelih za korona virusom in tistih, ki so zaradi njega odšli v večnost. V ta namen zmolimo desetko rožnega venca: ‘Ki je za nas težki križ nesel’ in molitev, ki jo je Cerkev predpisala v času korona virusa. Ostanimo povezani!”
V Štepanji vasi skupina ljudi, ki je se je povezala tudi z drugimi kraji, vsak dan ob 17. uri zmoli rožni venec Božjega usmiljenja in molitev, ki jo je Cerkev predpisala v času korona virusa. (vsak večer se v tej molitvi poveže vsaj 100 molivcev)
Molitev v Štepanji vasi
Naša župljanka Irma Veljič mi je poslala spodnje vabilo: “Spoštovani župljani Štepanje vasi in vsi, ki se nam želite pridružiti.”
Letošnji postni čas je za vse nas čas velikih milosti, a tudi doživljanja hudih preizkušenj. V zaupanju in veri, da je Gospod z nami, se mu zahvaljujemo in Ga prosimo, da nas obvaruje nevarne bolezni.
Ogrožajoči korona virus nam onemogoča druženja z Gospodom v naših cerkvah, a smo prav zato močno nagovorjeni, da se v duhu vsak dan ob 17. uri povežemo in pridružimo skupini ob molitvi rožnega venca Božjega usmiljenja ter molitvi za varstvo v času epidemije v Sloveniji in povsod po svetu.
V svoj objem in varstvo nas Gospod vabi ob zbrani molitvi, vztrajnosti in pogumu; s postom, pomočjo vsem potrebnim, z medsebojno duhovno povezanostjo in odpuščanjem vsega, kar smo drug drugemu storili in ni Njega vredno.
Vsak od nas moli v svojem domu, notranje močno povezan s skupino, ki je vsak dan številčnejša.
V zbranosti, ponižnosti in veri tako podoživljamo Gospodovo trpljenje in Njegov postni mimohod, spremljan za nas z ljubeznijo, blagoslovom, usmiljenjem in odpuščanjem. Vabljeni, da se pridružite naši molitvi.« V imenu molivcev Irma Veljič
Molitev z brati kapucini
Kdor želi, se lahko preko župnijske spletne strani pridruži molitvi preko avdio prenosa nas bratov v samostanu vsako jutro ob 7h in vsak večer ob 18.15 (na prvi strani klikni na trikotnik pri ‘Poslušajte mašo, hvalnice in večernice’).
Molitev v času korona virusa
Oče usmiljenja in tolažbe, tvoj Sin Jezus Kristus
nam je s križem pokazal vrednost trpljenja.
Pomagaj našim bratom in sestram,
ki že nosijo križ bolezni in so preizkušani.
Nakloni jim izboljšanje zdravja,
njihovim svojcem pa pogum in zaupanje.
Vsem zdravstvenim delavcem daj moč in zdravje,
da bodo vztrajali v ljubezni do bolnikov,
raziskovalcem pa, da bodo čim prej odkrili uspešno zdravilo.
Nam in vsemu svetu daj svoj blagoslov,
da bomo rešeni bolezni
in se ti bomo mogli s tvojo Cerkvijo zahvaljevati. Amen.
Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.
Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.
Vsi božji svetniki in svetnice – prosite za nas.
Rožni venec božjega usmiljenja
Na običajni rožni venec molimo:
Na prvih treh jagodah: Oče naš., Zdrava, Marija., Vera. .
Pri vseh petih desetkah molimo.
a) Pri velikih jagodah: Večni Oče, darujem Ti telo in kri, dušo in božanstvo tvojega preljubega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.
b) Pri malih jagodah (desetkrat): Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.
Na koncu dodamo (trikrat): Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni, usmili se nas in vsega sveta.
***
Jezus: ” Moli stalno ta rožni venec, ki sem ti ga razodel. Kdor ga bo molil mu bom podelil veliko usmiljenje že v življenju, posebno pa ob smrti.”
Vzkliki božjemu usmiljenju
To niso litanije, temveč vzkliki Božjemu usmiljenju. Jezus je razodel sr. Faustini veliko moč teh vzklikov.
,,Božja ljubezen je cvet, usmiljenje pa sad tega cveta. Če kdo dvomi, naj bere te vzklike Božjemu usmiljenju in našel bo zaupanje!”
Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, izraz njegove največje moči,
Božje usmiljenje, ki si se razodelo v stvarjenju nebeških duhov,
Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje,
Božje usmiljenje, ki obsegaš ves svet,
Božje usmiljenje, ki nam daješ nesmrtno življenje,
Božje usmiljenje, ki nas varuješ zasluženih kazni,
Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha,
Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje,
Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran,
Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega,
Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja ,
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkvi, ki obsega vesoljni svet,
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov,
Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore,
Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva,
Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri,
Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov,
Božje usmiljenje, ki posvečuješ pravične,
Božje usmiljenje, ki k popolnosti vodiš svete,
Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim,
Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca,
Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo,
Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi,
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo,
Božje usmiljenje, mir umirajočim,
Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja,
Božje usmiljenje, ki lajšaš trpljenje dušam v vicah,
Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih,
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere,
Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev.
V.: Bog je usmiljen in poln svetosti, počasen z jezo, poln dobrote.
O.: Zato bom vekomaj klical Božje usmiljenje.
Molimo.
O Bog, tvoje usmiljenje je neskončno, tvoja milost neizčrpna. Milostno poglej na nas, pomnoži v nas delo svojega usmiljenja , da ne bomo obupali tudi v največjih preizkušnjah, temveč bomo bolj zaupali v Božjo voljo, ljubezen in usmiljenje. – Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, Kralju usmiljenja , ki s teboj in s Svetim Duhom izkazuje usmiljenje vekomaj. Amen.
br. Matej Štravs, župnik
Foto: Vid Planinc (cerkev v Bizoviku), Aleš Čerin (cerkev v Štepanji vasi), James Coleman, Unsplash (rožni venec)
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2020/03/Rozni-venec-james-coleman-QHRZv6PIW4s-unsplash.jpg12801920Matej Štravshttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngMatej Štravs2020-03-29 12:21:312020-03-31 19:03:45Molitvene pobude v času korona virusa v naši župniji
Video prenos svetih maš preko župnijske spletne strani bo ob 8.00, 9.15 in 10.30.
Letošnje navodilo slovenskih škofov: Škofje bodo obhajali bogoslužje cvetne nedelje v svojih stolnicah brez navzočnosti ljudstva. Škofje določajo, da župnik opravi blagoslov zelenja v zaprti cerkvi brez navzočnosti vernikov. Verniki naj doma pripravijo zelenje (npr. zelenje z vrtov, butare) in ga blagoslovijo z blagoslovljeno vodo. Duhovniki blagoslovljenega zelenja ne smejo deliti vernikom ali jim ga na določenem mestu pustiti na razpolago, saj bi pri tem lahko prišlo do okužb, oziroma širjenja epidemije.
Pomen cvetne nedelje: Cvetna nedelja, je nedelja pred veliko nočjo. S cvetno nedeljo se začne neposredna priprava na Veliko noč, ki je največji praznik v krščanstvu, in uvaja dneve velikega tedna. Prvi dan velikega tedna je cvetna nedelja ali oljčna nedelja, ko se spominjamo prihoda našega Gospoda Jezusa v Jeruzalem, kjer je obhajal pasho, ki je spomin na osvoboditev iz egiptovskega suženjstva. V cerkvi je na cvetno nedeljo slovesno branje ali petje pasijona, to je odlomka iz evangelija, ki poroča o Jezusovem trpljenju od zadnje večerje do snemanja s križa in pokopa v grob.
PONEDELJEK – 6. APRIL
Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore bo imel ponedeljkovo večerno molitev ob 20.00, ki jo prenašata Radio Ognjišče in nadškofov Facebook uradni profil.
VELIKI ČETRTEK – 9. APRIL
Cerkev v Sloveniji
župnija Ljubljana Štepanja vas
Krizmena maša je prestavljena na čas, ko se bodo uredile razmere.
Škofje bodo obhajali svete maše ob 18.00.
Video prenos svete maše preko župnijske spletne strani bo ob 19.00.
Po maši bo molitvena ura pred Najsvetejšim. Pri tej molitveni uri boste lahko na spletni strani v živo napisali svojo molitev.
Pomen velikega četrtka: To je najprej dan, ko se običajno vsi duhovniki zberemo okrog svojih škofov in obhajamo krizmeno mašo (letos je ta maša prestavljena na kasnejši termin). Pri njej doživimo našo povezanost s škofi in med seboj ter obnovimo svoje duhovniške obljube. Med mašo škofje blagoslovijo in posvetijo sveta olja (krstno olje, sveta krizma in bolniško olje), s katerimi delimo zakramente nato vse leto.
Na ta dan se spominjamo Jezusove zadnje večerje. Pri njej je Jezus učencem umil noge. S tem nas je poučil, da je umivanje nog vsako velikodušno služenje bližnjemu v ljubezni. Spominjamo se in podoživljamo ustanovitev evharistije in zakramenta mašništva. Po spominu »zadnje večerje« se spominjamo, kako je šel Jezus na oljsko goro, kjer je molil in potil krvavi pot. V spomin na ta dogodek bomo imeli po večerni maši molitev pred Najsvetejšim.
VELIKI PETEK – 10. APRIL
Cerkev v Sloveniji
župnija Ljubljana Štepanja vas
Škofje bodo imeli obrede velikega petka ob 18.00.
Križev pot s papežem Frančiškom ob 21.15 TV SLO 2 .
Video prenos križevega pota preko župnijske spletne strani bo ob 8.00.
Video prenos obredov preko župnijske spletne strani bo ob 19.00.
Po obredih velikega petka bo molitvena ura pred Najsvetejšim. Pri tej molitveni uri boste lahko na spletni strani v živo napisali svojo molitev.
Letošnje navodilo slovenskih škofov: Duhovnik naj opravi bogoslužje velikega petka ob 18.00 sam in brez navzočnosti vernikov, v zaprti cerkvi, v najbolj osnovni in preprosti obliki (brez petja in prinašanja križa v procesiji). Pri obredu duhovniki izrečejo posebno prošnjo za bolnike, pokojne in tiste, ki se nahajajo v stanju preizkušnje:
Nebeški Oče, tvoj Sin je z odrešilno smrtjo na križu prenovil človeštvo. Naj skrivnost preizkušnje utrjuje bolnike v veri, upanju in ljubezni.
Nebeški Oče, ti si naše zavetje v stiski. Naj pokojni pri tebi najdejo počitek, žalujoči pa tolažbo in upanje.
Nebeški Oče, tvoj Sin nas je s svojo smrtjo in vstajenjem odrešil. Stisko, ki jo trpimo, združi z daritvijo svojega Sina, da bomo rešeni preizkušnje.
Pomen velikega petka: To je dan spomina na Jezusovo obsodbo, trpljenje in smrt. Večerni obredi na veliki petek nas spominjajo na Jezusovo odrešenjsko trpljenje in smrt na križu. V tem obredju se povežemo z Jezusom, ki je trpel in umrl za nas in za vse ljudi. V spomin na ta dogodek bomo imeli po večerni maši molitev pred Najsvetejšim.
VELIKA SOBOTA – 11. APRIL
Blagoslov velikonočnega ognja odpade.
Blagoslov velikonočnih jedi
Cerkev v Sloveniji
župnija Ljubljana Štepanja vas
Blagoslov velikonočnih jedil bo na TV SLO 1 ob 15.00 in 17.30.
Po poročilih ob 17.00 pogovor z duhovnikom Robertom Friškovcem TV SLO 1.
Video prenos blagoslova velikonočnih jedil preko župnijske spletne strani bo ob 15.00.
Slovenski škofje ordinariji določajo, da je zaradi epidemije veljaven blagoslov jedil po televiziji oziroma radiu.
Verniki lahko doma sami spoštljivo blagoslovijo velikonočna jedila po spodnjem obredu:
Blagoslov velikonočnih jedil
1. Znamenje križa
2. Desetka rožnega venca
3. Božja beseda
Berilo iz pete Mojzesove knjige (Mz 8, 2-3).
Mojzes je govoril izvoljenemu ljudstvu: Spominjaj se vsega pota, po katerem te je Gospod, tvoj Bog, teh štirideset let vodil po puščavi, da bi te ponižal in preskusil, da bi spoznal, kaj je v tvojem srcu, ali boš spolnjeval njegove zapovedi ali ne. Poniževal te je in te stradal, potem pa hranil z mano, ki je nisi poznal in je niso poznali tvoji očetje, da bi ti pokazal, da človek ne živi samo od kruha; kajti človek živi od vsega, kar nastaja po Gospodovih ustih.
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,47-51).
Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so v puščavi jedli mano in so umrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da kdor od njega je, ne umrje. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.
4. Blagoslovna molitev velikonočnih jedil (po možnosti z blagoslovljeno vodo)
Molimo. Bog, naš Oče, od tebe so vse dobrine, od tebe je vse, kar smo in kar imamo. Blagoslovi te jedi in nas nauči, da bomo v tvojih darovih gledali tvojo neskončno ljubezen. Vsi, ki jih bomo uživali, naj se veselimo telesnega in dušnega zdravja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Pomen velike sobote: To je dan, ko častimo in molimo Jezusa v božjem grobu, hkrati pa ta dan blagoslavljamo velikonočna jedila, s katerimi obhajamo velikonočni praznik doma.
Velikonočna vigilija – sobota zvečer
Cerkev v Sloveniji
župnija Ljubljana Štepanja vas
Škofje bodo velikonočne vigilije obhajali ob 20.00.
Velikonočna poslanica koprskega škofa Jurija Bizjaka ob 19.53 na TV SLO 1
Video prenos velikonočne vigilije preko župnijske spletne strani bo ob 20.00.
Pomen velikonočne vigilije: Z velikonočno vigilijo začenjamo obhajati Jezusovo vstajenje.
Običajno se zberemo se pred župnijsko cerkvijo ob velikonočnem ognju, kjer se začne I. del velikonočne vigilije: slavje luči. (letos ta del odpade).
Sledi slovesna peta hvalnica velikonočni sveči; II. del je besedno bogoslužje, v katerem poslušamo poročila o odrešenjskih delih, ki jih je Bog storil za človeštvo skozi zgodovino odrešenja.
Sledi III. del: krstno bogoslužje. Iz Jezusove smrti in vstajenja izvirajo zakramenti s krstom na čelu. Letošnji katehumeni, ki jih priporočamo v vaše molitve, bodo zakramente uvajanja v krščanstvo prejeli kasneje.
Sledi IV. del: evharistično bogoslužje ali sveta maša, ki je vrhunec in središče življenja kristjanov.
VELIKA NOČ – 12. APRIL
Cerkev v Sloveniji
župnija Ljubljana Štepanja vas
Škofje vabijo, da se ob 8. uri po družinah zberemo pri velikonočnem zajtrku.
Ob 8.00 po vsej Sloveniji zvonijo zvonovi.
Televizijski prenos sv. maše ob 10.00 na TV SLO 2
Televizijski nagovor nadškofa Zoreta ob 11.38
na TV SLO 1
Papežev blagoslov Mestu in svetu (Urbi et Orbi) ob 11.55 na TV SLO 1
Na veliko noč, 12. aprila 2020, ob 20.00 bo prenos zaobljubljene protipotresne pobožnosti na Radiu Ognjišče in na nadškofovem Facebook uradnem profilu.
Video prenos svetih maš preko župnijske spletne strani bo ob 6.30, 9.15 in 10.30.
Ob 8. uri zjutraj zvonijo zvonovi v obeh cerkvah. Ob 8.00 se po družinah zberemo pri velikonočnem zajtrku.
Škofje vabijo vse vernike (družine) v Sloveniji, da se ob 8.00 zberejo na velikonočnem zajtrku in zmolijo naslednjo molitev:
Blagoslov velikonočnega zajtrka
Znamenje križa.
Oče naš.
Molimo. Nebeški Oče, blagoslovi ta velikonočni zajtrk. Naj nas velikonočni prazniki tako prenovijo, da bomo vedno bolj hrepeneli po duhovni hrani ter jo našli v tvoji besedi in sveti evharistični skrivnosti. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Pomen velike noči: Praznik velike noči je praznik naše vere v Kristusa, ki je med nami kot živi Bog. Krščanski Bog ni oddaljeno božanstvo, temveč je naš prijatelj, spremljevalec, sopotnik in brat. Z nami je v vseh življenjskih situacijah, predvsem v uri trpljenja in smrti. Naša življenjska zgodba se prepleta s Kristusovim vstajenjem. Njegovo vstajenje je zagotovilo našega vstajenja in večnega življenja.
V postnem času smo molili križev pot. Ta se ne konča pri XIV. postaji, ko Jezusa položijo v grob, ampak s tako imenovano XV. postajo, z Jezusovim vstajenjem na velikonočno jutro. Žene in učenci so po srečanju z vstalim Gospodom postali velikonočne priče. Vsak izmed nas je Gospodov učenec. Jezus ponavlja svoje besede meni in tebi: »Vstal sem in sem še naprej z vami!«
VELIKONOČNO VOŠČILO BRATOV KAPUCINOV: Doživeto obhajanje Kristusove in naše velike noči vam želimo »Kristus je zares vstal in živi. Aleluja.« On je naše upanje na večno življenje. Ni nam znana prihodnost, znano nam je veliko več. Znan nam je cilj – objem Vstalega. Sedaj, ko se ne moremo zbirati v cerkvi smo vabljeni, da v naše domove povabimo vstalega Jezusa. Lepo praznovanje želimo.
VELIKONOČNI PONEDELJEK – 13. APRIL
V tem tednu sta umrla upokojeni nadškof Alojzij Uran in Albina Senica, mama našega sobrata Marka Senica. Vabljeni, da zanju molimo.
Maša za Albino Senica, ki jo bomo v prenašali preko župnijske spletne strani bo jutri na velikonočni ponedeljek ob 8. uri zjutraj. Gospod daj jima večni pokoj. In večna luč naj jima sveti. Naj počivata v miru. Amen.
Cerkev v Sloveniji
župnija Ljubljana Štepanja vas
Škofje in duhovniki bodo ta dan imeli svete maše v zaprtih cerkvah.
Video prenos svetih maš preko župnijske spletne strani bo ob 800, 9.15, 10.30 in ob 19.00.
Do bele nedelje poteka devetdnevnica Božjega usmiljenja, ki jo bomo ves teden molili po večerni sveti maši. Vabljeni, da to devetdnevnico molite tudi sami doma.
Na velikonočni ponedeljek naj se odpovedo obiski (t. i. Emavs), da se prepreči nevarnost širjenja epidemije.
BELA NEDELJA – 19. APRIL
Cerkev v Sloveniji
župnija Ljubljana Štepanja vas
Televizijski prenos sv. maše ob 10.00 (TV SLO 2)
Televizijski nagovor nadškofa Zoreta ob 11.30 na TV SLO 1
Video prenos svetih maš preko župnijske spletne strani bo ob 8.00, 9.15 in 10.30
Velikonočno voščilo slovenskih škofov
Bratje in sestre!
Evangelist Matej opisuje Gospodovo vstajenje z besedami: ‘In glej, nastal je velik potres, kajti angel Gospodov je prišel iz nebes. In je pristopil ter odvalil kamen in je sédel nanj!’
Kamen, ki je našega Gospoda držal zaprtega v temnem grobu, je z njegovim vstajenjem postal njegov kraljevski prestol: ‘Kajti zakraljeval je naš Gospod, Bog Vsemogočni! Veselimo in radujmo se in dajmo mu čast, zakaj prišla je svatba Jagnjetova in njegova zaročenka se je pripravila!’
Letošnja velika noč, dragi bratje in sestre, je zaznamovana s posebno preizkušnjo svetovnih razsežnosti: čestitamo vsem strokovnim službam in civilnim oblastem ter se jim zahvaljujemo za izjemne napore, s katerimi preprečujejo in omejujejo širjenje hude nadloge. Gospod naj vam povrne vaš trud in nas usliši, da k nam zopet pridejo časi olajšanja.
Bratje in sestre! Vsem želimo globoko doživetje in radostno izkustvo vstajenja našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Kakor kliče apostol Pavel: ‘Vzdrami se, ki spiš, in vstani od mrtvih in razsvetlil te bo Kristus!” (Ef 5,14). Kakor se naše telo vsako jutro prebudi in zakoraka v nov dan, tako naj se, morda po dolgem času, za veliko noč prebudi naš duh in se požene v prihodnost, v bližnjo in daljno prihodnost, novim bojem in novim zmagam naproti. Gospod nas vabi: ‘Jaz sem svet premagal!’ (Jn 16,33).
Enako voščimo vsem bratom evangeličanom in pravoslavnim, vsem zamejcem in izseljencem, posebej vsem utrujenim in obteženim. Prav lepo pozdravljamo tudi vse predstavnike drugih verstev: Sveta velika noč, bodi nam vsem v pomoč!
Aleluja!
Msgr. dr. Jurij Bizjak Koprski škof
15. Radijski misijon na Radiu Ognjišče: Si upaš živeti?
Naši škofje nas vabijo, da v okviru priprave na velikonočne praznike spremljajo radijski misijon Radia Ognjišče, ki bo potekal od 29. marca do 4. aprila 2020.
Radijski misijon bo od 29. marca do 4. aprila 2020. S svojimi razmišljanji v osrednjih dnevnih govorih (ob 17.00) bodo sodelovali: p. Anselm Grün, nadškof msgr. dr. Marjan Turnšek, Simon Potnik, Marko Rijavec, Marjan Lampret, Peter Pučnik in dr. Bojan Ravbar.
Glavni misijonski nagovor ob 17.00:
Drugi pogled ob 10.15: V kratkih govorih bodo sodelovali: p. Pavle Jakop, Gabriel Kavčič, s. Petra Mohorko, Boštjan Koprivec, Aleš Čerin, Katarina Kompan Erzar in Karel Gržan.
Sveta maša ob 5.00: V času misijona bo vsako jutro ob 5.00 prenos rožnega venca iz kapele Marije Pomagaj na Brezjah.
Molitev: V ponedeljek, 30. marca, bo prenos molitve predsednika SŠK nadškofa Stanislava Zoreta ob 21.00, prihodnje ponedeljke pa ponovno ob 20.00.
Svetovalnica na temo ob 8.00: Marija Krebelj, Jože Ramovš, Drago Sukić, Jože Plut in zakonca Erzar
Sveta maša ob 19.00: iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju
Večerni pogovor z duhovnikom in vami (v živo ob 20.00): v njej boste poleg gostov lahko sodelovali tudi poslušalci.
Če ste zamudili, tule dobite za poslušanje vse vsebine: radio.ognjisce.si.
Spovedovanje v postnem in velikonočnem času
Škofje določajo, da duhovniki zaradi nevarnosti širjenja okužb vernikom ne smejo podeljevati zakramenta sprave.
Škofje vabijo vernike, da v letošnjem postnem in velikonočnem času, ko je zaradi izrednih razmer onemogočen prejem zakramenta svete spovedi, v srcu obudijo iskreno kesanje ter zmolijo kesanje (Moj Bog, žal mi je …). »Kesanje morajo navdihovati nagibi, ki izhajajo iz vere« (KKC 1492).
Papež Frančišek je med jutranjo sveto mašo, 20. marca 2020, v kapeli doma sv. Marte v Vatikanu med pridigo spregovoril o odpuščanju grehov, ko vernik ne more prejeti zakramenta svete spovedi: Vem, da greste mnogi izmed vas ob veliki noči k spovedi, da bi se ponovno srečali z Bogom. Vendar pa mi bodo mnogi rekli: »Oče, kje lahko najdem duhovnika, spovednika, ker ne smem iti od doma? In jaz se želim spraviti z Gospodom, želim, da me On objame, da me moj Očka objame … Kaj naj storim, če ne najdem duhovnikov?« Stori to, kar pravi Katekizem. Zelo jasno je: če ne najdeš duhovnika, da bi se spovedal, se pogovori z Bogom, on je tvoj Oče, povej mu resnico: »Gospod, zakuhal sem to, to in to … Oprosti mi.« In prosi ga odpuščanja z vsem srcem, z molitvijo kesanja in mu obljubi: »Kasneje se bom spovedal, vendar zdaj mi odpusti.« In takoj se boš vrnil v Božjo milost. Če v bližini ni duhovnika, lahko sam pristopiš k Božjemu odpuščanju, kakor nas uči Katekizem. Pomislite: to je pravi trenutek, to je primeren trenutek. Dobro opravljena molitev kesanja – tako bo naša duša postala bela kot sneg.[1]
Kadar kesanje prihaja iz ljubezni do Boga, ljubljenega nad vse, se imenuje »popolno kesanje« (kesanje iz ljubezni). Takšno kesanje odpušča male grehe. Če vsebuje trdni sklep čim prej pristopiti k zakramentalni spovedi, doseže tudi odpuščanje smrtnih grehov (KKC 1452).
V primeru, ko zdravstvene ustanove (bolnišnice), dom upokojencev oziroma civilna zaščita zagotovijo zaščitno opremo duhovniku, lahko ta vernikom (bolnikom) v smrtni nevarnosti podeli zakrament bolniškega maziljenja, ki odpusti vse grehe.
Škofje določajo, da glede na trenutne razmere še ne veljajo pogoji za podelitev dovoljenja duhovnikom za skupno odvezo. Če bi v posameznem kraju prišlo do izrazitega povečanja števila okuženih, se lahko lokalni župnik obrne na krajevnega škofa in ga prosi za dovoljenje za podelitev skupne odveze.
Dar posebnih odpustkov okuženim s COVID-19, družinskim članom, zdravstvenim delavcem in vsem, ki skrbijo za bolnike
Apostolska penitenciarija je 19. marca 2020 izdala dekret, s katerim podeljujejo vernikom poseben odpustek. Da bi mogli vsi, ki trpijo zaradi Covid-19, prav v skrivnosti tega trpljenja ponovno odkriti »odrešujoče Kristusovo trpljenje« (prav tam, št. 30), Apostolska penitenciarija ex auctoritate Summi Pontificis v zaupanju v besedo Kristusa Gospoda in z duhom vere, upoštevajoč trenutno epidemijo, ki se širi, ter da bi zaživeli v luči osebnega spreobrnjenja, podeljuje dar odpustkov pod sledečimi pogoji. Popolni odpustek se podeli vernikom s koronavirusom, ki se po odredbi zdravstvenih oblasti nahajajo v karanteni v bolnišnicah ali na svojih domovih, če so v stanju nenavezanosti na kakršen koli greh in so po komunikacijskih sredstvih duhovno navzoči pri obhajanju svete maše, molitvi rožnega venca, križevem potu ali pri drugih oblikah pobožnosti ali če vsaj zmolijo vero, očenaš in se v molitvi pobožno obrnejo k blaženi Devici Mariji ter to preizkušnjo v duhu vere v Boga in ljubezni darujejo bratom in sestram z željo, da bi izpolnili običajne pogoje (zakramentalno spoved, sveto obhajilo in molitev po namenu svetega očeta), čim bo to mogoče. Zdravstveni delavci, družinski člani in tisti, ki se po zgledu usmiljenega Samarijana izpostavljajo tveganju okužbe ter pomagajo obolelim za koronavirusom v skladu z besedami božjega Odrešenika: »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13), bodo na enak način deležni daru popolnega odpustka pod istimi pogoji. Poleg tega Apostolska penitenciarija ob enakih pogojih ob trenutni svetovni epidemiji voljno podeljuje popolni odpustek tudi tistim vernikom, ki obiščejo ali počastijo Najsvetejši zakrament ali vsaj pol ure berejo Sveto pismo ali zmolijo rožni venec, križev pot ali rožni venec Božjega usmiljenja, da bi po posredovanju vsemogočnega Boga prenehala epidemija, v olajšanje vseh okuženih in za večno zveličanje vseh, ki jih je Gospod že poklical k sebi. Cerkev moli za tiste, ki ne morejo prejeti zakramenta bolniškega maziljenja in svete popotnice, in izroča Božjemu usmiljenju vse in vsakogar v moči občestva svetnikov ter podeljuje verniku popolni odpustek v trenutku smrti pod pogojem, da je pravilno pripravljen in da je običajno za časa življenja molil kakšno molitev (v tem primeru nadomesti Cerkev tri običajne zahtevane pogoje). Za prejem tega odpustka je priporočljivo, da ima vernik pri sebi razpelo ali križ (prim. Enchiridion indulgentiarum, štev. 12).
Zvonjenje
Škofje določajo, da duhovniki zvonijo ob običajnih urah tako med tednom kot ob nedeljah in praznikih. Vernikom naj sporočijo, da se zvoni v priprošnjo Mariji za konec epidemije. Župniki vsak ponedeljek z zvonjenjem ob 20.00 vabijo vernike k molitvi, ki je povezana z molitvijo škofov na Radiu Ognjišče. Verniki ta dan prižgejo sveče na oknih v znamenje solidarnosti z vsemi žrtvami epidemije. Župniki naj vernike o tem predhodno obvestijo.
Verouk in sveta birma
V skladu z Izrednimi navodili slovenskih škofov za preprečevanje širjenja COVID-19 je verouk do preklica odpovedan. Kateheti naj tam, kjer je to mogoče, organizirajo verouk na daljavo (po spletu).
Škofje so prestavili birme na čas, ko bodo odpravljeni ukrepi za omejevanje epidemije in ko bodo birmanci ustrezno pripravljeni. Krajevni škofje bodo duhovnikom pravočasno posredovali navodila o birmah.
Zaradi resnosti trenutka in izrednih razmer, ki so nastale ob epidemiji, naj duhovniki vedno mašujejo spoštljivo in dostojanstveno ob upoštevanju liturgičnih opravil. Mašujejo naj v zaprti cerkvi oziroma kapeli, da se prepreči zbiranje vernikov oziroma zmanjša možnost širjenja epidemije. Naj bo v letošnjih praznikih več prostora in časa namenjenega sveti tihoti, ki nas nagovarja bolj kot poplava nepremišljenih besed: »Brez tihote Bog izgine v hrupu. Če svet ne bo ponovno odkril tihote, je izgubljen. Potem se zemlja pogreza v nič.« (kard. Robert Sarah, Moč tihote)
Škofje vabijo vernike, da po svojih zmožnostih darujejo svete maše in podprejo svoje duhovnike s prostovoljnimi darovi, ki jih lahko nakažejo na bančni račun župnije ali osebno izročijo po prenehanju epidemije. Vse duhovnike in vernike vabijo, da redno spremljajo spletno stran www.katoliska-cerkev.si ter spletno stran svoje škofije in župnije.
Škofje poudarjajo, da še vedno veljajo vse določbe, vsebovane v Izrednih navodilih slovenskih škofov za preprečevanje širjenja COVID-19, ki so jih škofje ordinariji sprejeli 12. marca 2020. Duhovniki, redovniki in redovnice ter verniki naj odločno uresničujejo državna navodila za preprečevanje epidemije ter ohranitev svojega zdravja in zdravja bližnjih.
Kako darujete za svete maše?
Pokličite na telefon župnika br. Mateja Štravsa (031 434 520), lahko se pa nanj obrnete tudi po mailu (matej.stravs@rkc.si), naročite sveto mašo in hkrati boste tudi izvedeli kdaj bo darovana.
Ko pa bo pisarna ponovno odprta, boste lahko prinesli dar za sveto mašo. Lahko pa dar za sveto mašo nakažete tudi na samostanski transakcijski račun:
Kapucinski samostan Ljubljana, Mekinčeva 3, 1000 Ljubljana; TRR: IBAN SI56 0317 1100 0806 149; namen nakazila: dar za sveto mašo
Veseli bomo, če boste sedaj na takšen način darovali za svete maše, ker imamo trenutno malo mašnih namenov. Bog vam povrni!
Kako darujete za župnijo?
Kljub temu da so hiša Karitas, župnijski dom in obe cerkvi trenutno zaprti, za vzdrževanje teh objektov plačujemo položnice.
Če kdo želi, lahko svoj dar za župnijo nakaže na:
Župnija Ljubljana Štepanja vas, Mekinčeva 3, 1000 Ljubljana; TRR: IBAN SI56 0430 2000 3309 527, namen nakazila: dar za župnijo
Bog vam iskreno povrni za vaše darove.
Molimo drug za drugega
V času širjenju korona virusa vas vabimo do molimo, drug za drugega, za vse bolne, za vse zdravnike in za vse voditelje.
Bratje kapucini, ki delujemo v naši župniji vam želimo blagoslovljen velikonočni čas in naj vas spremlja Božji blagoslov.
V času samoizolacije nekateri najdejo prav zanimive načine, da si krajšajo čas.
Jani Bergant, naš župljan, je pokazal kako spreten je z “žogo” – z rolico WC papirja. Ste opazili, da nam je “žogo” podal? Lep izziv nam je dal. Poskusite še vi. Če se boste posneli, bomo objavili.
Takole delajo profesionalci. Jani je boljši kot mnogi od njih. Bravo!
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2020/03/Jani-Bergant.jpg272388Uredništvohttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngUredništvo2020-03-27 21:39:022020-03-27 21:54:16Kako v času samizolacije trenira nogometaš Jani (VIDEO)
Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je 19. marca 2020 vsem škofom posredovala navodila in predloge za obhajanje bogoslužja v času epidemije COVID-19. Na osnovi omenjenega dokumenta so slovenski škofje ordinariji na 23. redni seji Stalnega sveta SŠK, ki je 24. marca 2020 potekala po videokonferenci, sprejeli naslednja navodila za obhajanje velikonočnih praznikov v Sloveniji v času epidemije:
Radijski misijon na Radiu Ognjišče
1. Škofje vabijo vernike, da v okviru priprave na velikonočne praznike spremljajo radijski misijon Radia Ognjišče, ki bo potekal od 29. marca do 4. aprila 2020.
Cvetna nedelja, 5. april 2020
1. Škofje bodo obhajali bogoslužje cvetne nedelje v svojih stolnicah brez navzočnosti ljudstva.
2. Župnik obhaja v zaprti župnijski cerkvi sveto mašo, če je mogoče ob 10.00 (ko je prenos svete maše iz mariborske stolnice), brez navzočnosti ljudstva in brez somaševanja. Pri bogoslužju prebere pasijon po Mateju. Župnik naj vernike povabi k spremljanju svete maše po TV SLO 2 ob 10.00 oziroma k spremljanju spletnega prenosa iz župnijske cerkve.
3. Škofje določajo, da župnik opravi blagoslov zelenja v zaprti cerkvi brez navzočnosti vernikov. Verniki naj doma pripravijo zelenje (npr. zelenje z vrtov, butare) in ga blagoslovijo z blagoslovljeno vodo. Duhovniki blagoslovljenega zelenja ne smejo deliti vernikom ali jim ga na določenem mestu pustiti na razpolago, saj bi pri tem lahko prišlo do okužb oziroma širjenja epidemije.
4. Škofje vabijo vse vernike k ogledu tedenskega nagovora nadškofa Zoreta (TV SLO 1, predvidoma ob 11.30).
5. Duhovniki naj po spletu, e-pošti in socialnih omrežjih župljane povabijo k darovanju za mašne namene in vzdrževanje župnije z nakazili na bančni račun župnije. Dekani naj spodbudijo duhovnike, ki imajo zadostno število intencij, da jih posredujejo na škofijo oziroma tistim duhovnikom, ki jih nimajo. Če dekanija ne more poskrbeti za intencije, naj se duhovnik obrne na škofijskega ekonoma.
Veliki četrtek, 9. april 2020
1. Krizmena maša na veliki četrtek bo prestavljena na čas, ko se bodo razmere uredile. Vsaka škofija bo določila datum krizmene maše; takrat bodo duhovniki prejeli sveta olja.
2. Vsem župnikom (duhovnikom) se za ta dan izjemoma dovoljuje, da obhajajo večerno sveto mašo ob 18h v zaprti cerkvi brez udeležbe vernikov. Umivanje nog, že dano na izbiro, se opusti. Ob koncu svete maše se opusti procesijo z Najsvetejšim zakramentom. Najsvetejše se shrani v tabernakelj. Duhovniki, ki ne morejo obhajati svete maše, zmolijo večernice (prim. Liturgia Horarum). Župnik naj vernikom sporoči, kdaj bo obhajal večerno mašo, in jih povabi, da se mu pridružijo v duhu in zmolijo rožni venec za duhovne poklice oziroma preberejo pasijon po Janezu.
3. Škofje prosijo Radio Ognjišče in TV Exodus, da v svojem programu, v času svetega tridnevja, vernikom omogočita spremljanje neposrednega prenosa svete maše iz ene izmed cerkva, kjer imajo že postavljeno tehnično opremo. Vabijo jih, naj video oziroma avdio signal delijo z drugimi lokalnimi radii in televizijami oziroma naj se lokalne televizijske in radijske postaje obrnejo na lokalne župnike stolnic posameznih škofij za izvedbo prenosa bogoslužja.
4. Po večerni sveti maši zvonovi utihnejo.
Veliki petek, 10. april 2020
1. Škofje oziroma stolni župniki bodo v zaprtih stolnicah ob 18.00 brez navzočnosti vernikov opravili bogoslužje velikega petka.
2. Župnik (duhovnik) opravi bogoslužje velikega petka ob 18.00 sam in brez navzočnosti vernikov, v zaprti cerkvi, v najbolj osnovni in preprosti obliki (brez petja in prinašanja križa v procesiji). Pri obredu duhovniki izrečejo posebno prošnjo za bolnike, pokojne in tiste, ki se nahajajo v stanju preizkušnje (prim. Missale Romanum, str. 314, št. 13):
Nebeški Oče, tvoj Sin je z odrešilno smrtjo na križu prenovil človeštvo. Naj skrivnost preizkušnje utrjuje bolnike v veri, upanju in ljubezni.
Nebeški Oče, ti si naše zavetje v stiski. Naj pokojni pri tebi najdejo počitek, žalujoči pa tolažbo in upanje.
Nebeški Oče, tvoj Sin nas je s svojo smrtjo in vstajenjem odrešil. Stisko, ki jo trpimo, združi z daritvijo svojega Sina, da bomo rešeni preizkušnje.
3. Župnik naj vernike obvesti, da bo obred velikega petka obhajal ob 18.00, in jih povabi, da se mu v duhu pridružijo in zmolijo žalostni del rožnega venca oziroma molijo križev pot ob 15.00 (na Radiu Ognjišče). Prav tako jih povabi, da spremljajo križev pot papeža Frančiška (TV SLO 1 zvečer). Če obstaja možnost, naj duhovnik poskrbi za spletni prenos (npr. Facebook, Youtube itd.) obreda iz svoje cerkve. Ta dan naj prevladujeta sveta tihota in premišljevanje Gospodovega trpljenja.
4. Na veliki petek se ne zvoni z zvonovi (do velikonočne vigilije).
5. Nabirka za Sveto deželo je prestavljena z velikega petka na praznik povišanja svetega Križa (14. september 2020).
Velika sobota, 11. april 2020
1. Blagoslov in delitev ognja letos odpade.
2. Škofje ordinariji določajo, da je zaradi epidemije veljaven blagoslov jedil po televiziji oz. radiu.
3. Škofje vabijo vse vernike, da pripravijo velikonočna jedila in se udeležijo televizijskega prenosa blagoslova velikonočnih jedil iz mariborske stolnice, ki bo na TV SLO 1 predvidoma ob 15.00 in 17.00.
4. Župniki (duhovniki) ob 15.00 opravijo blagoslov jedil iz zaprtih župnijskih cerkva brez navzočnosti vernikov za vso župnijo in za vse podružnice.
5. Verniki lahko doma sami spoštljivo blagoslovijo jedila.
Blagoslov velikonočnih jedil
1. Znamenje križa
2. Desetka rožnega venca
3. Božja beseda
Berilo iz pete Mojzesove knjige (Mz 8, 2-3).
Mojzes je govoril izvoljenemu ljudstvu: Spominjaj se vsega pota, po katerem te je Gospod, tvoj Bog, teh štirideset let vodil po puščavi, da bi te ponižal in preskusil, da bi spoznal, kaj je v tvojem srcu, ali boš spolnjeval njegove zapovedi ali ne. Poniževal te je in te stradal, potem pa hranil z mano, ki je nisi poznal in je niso poznali tvoji očetje, da bi ti pokazal, da človek ne živi samo od kruha; kajti človek živi od vsega, kar nastaja po Gospodovih ustih.
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,47-51).
Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vasi očetje so v puščavi jedli mano in so umrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da kdor od njega je, ne umrje. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.
4. Blagoslovna molitev velikonočnih jedil (po možnosti z blagoslovljeno vodo)
Molimo. Bog, naš Oče, od tebe so vse dobrine, od tebe je vse, kar smo in kar imamo. Blagoslovi te jedi in nas nauči, da bomo v tvojih darovih gledali tvojo neskončno ljubezen. Vsi, ki jih bomo uživali, naj se veselimo telesnega in dušnega zdravja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
6. Škofje bodo velikonočno vigilijo obhajali v zaprtih stolnicah ob 20.00, brez udeležbe ljudstva.
7. Duhovniki velikonočno vigilijo opravijo ob 20.00 sami zgolj v zaprtih župnijskih cerkvah. Na začetku se opusti začetek vigilije ali lucernarij, prižiganje ognja. Takoj se prižge svečo. Procesijo se opusti, nato pa mašnik izreče velikonočno oznanilo (Exsúltet). Sledi besedno bogoslužje. Pri krstnem bogoslužju se samo obnovijo krstne obljube (prim. Missale Romanum, str. 371, št. 55). Sledi evharistično bogoslužje. Duhovnik, ki se na noben način ne more udeležiti obhajanja velikonočnega bdenja v cerkvi, zmoli opravilo bogoslužnega branja za velikonočno nedeljo (prim. Liturgia Horarum).
8. Župnik naj vernike seznani, da bo ob 20.00 obhajal velikonočno vigilijo, in jih povabi, naj se mu v duhu pridružijo. Če obstaja možnost, naj duhovnik poskrbi za spletni prenos obreda velikonočne vigilije iz svoje cerkve. Verniki so povabljeni, da spremljajo obred s prižganimi svečami v svojih domovih.
9. Škofje ordinariji bodo določili, kako se obhaja velikonočna vigilija v ženskih skupnostih posvečenega in apostolskega življenja.
10. Vstajenjske procesije letos odpadejo.
11. Župniki (duhovniki) naj vernike po elektronskih oznanilih in župnijskih spletnih straneh povabijo k ogledu velikonočne poslanice slovenskih škofov, ki bo na TV SLO 1 na veliko soboto zvečer (poslanico bo predstavil škof msgr. dr. Jurij Bizjak).
12. Zvonovi po velikonočni vigiliji lahko spet zvonijo.
Velika noč, 12. april 2020
1. Škofje vabijo vse vernike (družine) v Sloveniji, da se ob 8.00 zberejo na velikonočnem zajtrku in zmolijo naslednjo molitev:
Blagoslov velikonočnega zajtrka
Znamenje križa.
Oče naš.
Molimo. Nebeški Oče, blagoslovi ta velikonočni zajtrk. Naj nas velikonočni prazniki tako prenovijo, da bomo vedno bolj hrepeneli po duhovni hrani ter jo našli v tvoji besedi in sveti evharistični skrivnosti. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Župniki ob 8.00 zvonijo z vsemi zvonovi kot vabilo k zajtrku in v znamenje velikonočnega praznika.
2. Škofje bodo ob 10.00 v svojih zaprtih stolnicah darovali velikonočno sveto mašo brez navzočnosti vernikov.
3. Župniki (duhovniki) darujejo velikonočno mašo sami v svojih zaprtih župnijskih cerkvah brez udeležbe vernikov in brez somaševanja. Župnik naj obvesti župljane, kdaj bo obhajal sveto mašo, in jih povabi, naj se mu v duhu pridružijo. Če obstaja možnost, duhovnik poskrbi za spletni prenos vstajenjske svete maše iz svoje cerkve.
4. Škofje vabijo vse vernike, da spremljajo prenos velikonočne svete maše iz mariborske stolnice (TV SLO 2 ob 10.00).
5. Škofje vabijo vse vernike k ogledu tedenskega nagovora nadškofa Zoreta (TV SLO 1, predvidoma ob 11.35).
6. Škofje vabijo vse duhovnike, redovnike in redovnice ter vernike, da spremljajo prenos papeževega blagoslova Urbi et Orbi, ki bo predvidoma ob 12.00 na TV SLO 1.
7. Župniki (duhovniki) naj po spletu, e-pošti in socialnih omrežjih povabijo župljane k darovanju za mašne intencije in za vzdrževanje župnije z nakazilom na bančni račun župnije.
Velikonočni ponedeljek, 13. aprila 2020
1. Škofje oziroma stolni župniki bodo v svojih zaprtih stolnicah darovali sveto mašo brez navzočnosti vernikov.
2. Duhovnik obhaja sveto mašo sam in brez navzočnosti vernikov v zaprti cerkvi. Če je to mogoče, izvede spletni prenos svete maše.
3. Na velikonočni ponedeljek naj se odpovedo obiski (t. i. Emavs), da se prepreči nevarnost širjenja epidemije.
Bela nedelja oziroma nedelja Božjega usmiljenja, 19. april 2020
1. Škofje oziroma stolni župniki bodo v svojih zaprtih stolnicah opravili sveto mašo brez navzočnosti vernikov.
2. Duhovnik opravi sveto mašo sam in brez navzočnosti vernikov v zaprti cerkvi. Če je to mogoče, izvede spletni prenos svete maše.
3. Škofje vabijo vse vernike, da spremljajo prenos svete maše iz mariborske stolnice (TV SLO 2 ob 10.00).
4. Škofje vabijo vse vernike k ogledu tedenskega nagovora nadškofa Zoreta (TV SLO 1, predvidoma ob 11.30).
5. Duhovniki naj po spletu, e-pošti in socialnih omrežjih povabijo župljane k darovanju za vzdrževanje župnije z nakazilom na bančni račun župnije.
Spovedovanje v postnem in velikonočnem času
1. Škofje vabijo vse vernike, da v letošnjem postnem in velikonočnem času, ko je zaradi izrednih razmer onemogočen prejem zakramenta svete spovedi, v srcu obudijo iskreno kesanje ter zmolijo kesanje (Moj Bog, žal mi je …). »Kesanje morajo navdihovati nagibi, ki izhajajo iz vere« (KKC 1492). Papež Frančišek je med jutranjo sveto mašo 20. marca 2020 v kapeli doma sv. Marte v Vatikanu med pridigo spregovoril o odpuščanju grehov, ko vernik ne more prejeti zakramenta svete spovedi: Vem, da greste mnogi izmed vas ob veliki noči k spovedi, da bi se ponovno srečali z Bogom. Vendar pa mi bodo mnogi rekli: »Oče, kje lahko najdem duhovnika, spovednika, ker ne smem iti od doma? In jaz se želim spraviti z Gospodom, želim, da me On objame, da me moj Očka objame … Kaj naj storim, če ne najdem duhovnikov?« Stori to, kar pravi Katekizem. Zelo jasno je: če ne najdeš duhovnika, da bi se spovedal, se pogovori z Bogom, on je tvoj Oče, povej mu resnico: »Gospod, zakuhal sem to, to in to … Oprosti mi.« In prosi ga odpuščanja z vsem srcem, z molitvijo kesanja in mu obljubi: »Kasneje se bom spovedal, vendar zdaj mi odpusti.« In takoj se boš vrnil v Božjo milost. Če v bližini ni duhovnika, lahko sam pristopiš k Božjemu odpuščanju, kakor nas uči Katekizem. Pomislite: to je pravi trenutek, to je primeren trenutek. Dobro opravljena molitev kesanja – tako bo naša duša postala bela kot sneg. Kadar kesanje prihaja iz ljubezni do Boga, ljubljenega nad vse, se imenuje »popolno kesanje« (kesanje iz ljubezni). Takšno kesanje odpušča male grehe. Če vsebuje trdni sklep čim prej pristopiti k zakramentalni spovedi, doseže tudi odpuščanje smrtnih grehov (KKC 1452).
2. Škofje določajo, da duhovniki zaradi nevarnosti širjenja okužb vernikom ne smejo podeljevati zakramenta sprave.
3. Spoved po telefonu oziroma spletu ni veljavna.
4. V primeru, ko zdravstvene ustanove (bolnišnice), dom upokojencev oziroma civilna zaščita zagotovijo zaščitno opremo duhovniku, lahko ta vernikom (bolnikom) v smrtni nevarnosti podeli zakrament bolniškega maziljenja, ki odpusti vse grehe.
5. Škofje določajo, da glede na trenutne razmere še ne veljajo pogoji za podelitev dovoljenja duhovnikom za skupno odvezo. Če bi v posameznem kraju prišlo do izrazitega povečanja števila okuženih, se lahko lokalni župnik obrne na krajevnega škofa in ga prosi za dovoljenje za podelitev skupne odveze.
Dar posebnih odpustkov okuženim s COVID-19, družinskim članom, zdravstvenim delavcem in vsem, ki skrbijo za bolnike
1. Apostolska penitenciarija je 19. marca 2020 izdala dekret, s katerim podeljujejo vernikom poseben odpustek. Da bi mogli vsi, ki trpijo zaradi Covid-19, prav v skrivnosti tega trpljenja ponovno odkriti »odrešujoče Kristusovo trpljenje« (prav tam, št. 30), Apostolska penitenciarija ex auctoritate Summi Pontificis v zaupanju v besedo Kristusa Gospoda in z duhom vere, upoštevajoč trenutno epidemijo, ki se širi, ter da bi zaživeli v luči osebnega spreobrnjenja, podeljuje dar odpustkov pod sledečimi pogoji. Popolni odpustek se podeli vernikom s koronavirusom, ki se po odredbi zdravstvenih oblasti nahajajo v karanteni v bolnišnicah ali na svojih domovih, če so v stanju nenavezanosti na kakršen koli greh in so po komunikacijskih sredstvih duhovno navzoči pri obhajanju svete maše, molitvi rožnega venca, križevem potu ali pri drugih oblikah pobožnosti ali če vsaj zmolijo vero, očenaš in se v molitvi pobožno obrnejo k blaženi Devici Mariji ter to preizkušnjo v duhu vere v Boga in ljubezni darujejo bratom in sestram z željo, da bi izpolnili običajne pogoje (zakramentalno spoved, sveto obhajilo in molitev po namenu svetega očeta), čim bo to mogoče. Zdravstveni delavci, družinski člani in tisti, ki se po zgledu usmiljenega Samarijana izpostavljajo tveganju okužbe ter pomagajo obolelim za koronavirusom v skladu z besedami božjega Odrešenika: »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13), bodo na enak način deležni daru popolnega odpustka pod istimi pogoji. Poleg tega Apostolska penitenciarija ob enakih pogojih ob trenutni svetovni epidemiji voljno podeljuje popolni odpustek tudi tistim vernikom, ki obiščejo ali počastijo Najsvetejši zakrament ali vsaj pol ure berejo Sveto pismo ali zmolijo rožni venec, križev pot ali rožni venec Božjega usmiljenja, da bi po posredovanju vsemogočnega Boga prenehala epidemija, v olajšanje vseh okuženih in za večno zveličanje vseh, ki jih je Gospod že poklical k sebi. Cerkev moli za tiste, ki ne morejo prejeti zakramenta bolniškega maziljenja in svete popotnice, in izroča Božjemu usmiljenju vse in vsakogar v moči občestva svetnikov ter podeljuje verniku popolni odpustek v trenutku smrti pod pogojem, da je pravilno pripravljen in da je običajno za časa življenja molil kakšno molitev (v tem primeru nadomesti Cerkev tri običajne zahtevane pogoje). Za prejem tega odpustka je priporočljivo, da ima vernik pri sebi razpelo ali križ (prim. Enchiridion indulgentiarum, štev. 12).
Zvonjenje
1. Škofje določajo, da duhovniki zvonijo ob običajnih urah tako med tednom kot ob nedeljah in praznikih. Vernikom naj sporočijo, da se zvoni v priprošnjo Mariji za konec epidemije. Župniki vsak ponedeljek z zvonjenjem ob 20.00 vabijo vernike k molitvi, ki je povezana z molitvijo škofov na Radiu Ognjišče. Verniki ta dan prižgejo sveče na oknih v znamenje solidarnosti z vsemi žrtvami epidemije. Župniki naj vernike o tem predhodno obvestijo.
Verouk in svete birme
1. V skladu z Izrednimi navodili slovenskih škofov za preprečevanje širjenja COVID-19 je verouk do preklica odpovedan. Kateheti naj tam, kjer je to mogoče, organizirajo verouk na daljavo (po spletu).
2. Škofje so prestavili birme na čas, ko bodo odpravljeni ukrepi za omejevanje epidemije in ko bodo birmanci ustrezno pripravljeni. Krajevni škofje bodo duhovnikom pravočasno posredovali navodila o birmah.
Zaradi resnosti trenutka in izrednih razmer, ki so nastale ob epidemiji, naj duhovniki vedno mašujejo spoštljivo in dostojanstveno ob upoštevanju liturgičnih opravil. Mašujejo naj v zaprti cerkvi oziroma kapeli, da se prepreči zbiranje vernikov oziroma zmanjša možnost širjenja epidemije. Naj bo v letošnjih praznikih več prostora in časa namenjenega sveti tihoti, ki nas nagovarja bolj kot poplava nepremišljenih besed: »Brez tihote Bog izgine v hrupu. Če svet ne bo ponovno odkril tihote, je izgubljen. Potem se zemlja pogreza v nič« (kard. Robert Sarah, Moč tihote).
Škofje vabijo vernike, da po svojih zmožnostih darujejo svete maše in podprejo svoje duhovnike s prostovoljnimi darovi, ki jih lahko nakažejo na bančni račun župnije ali osebno izročijo po prenehanju epidemije. Vse duhovnike in vernike vabijo, da redno spremljajo spletno stran www.katoliska-cerkev.si ter spletno stran svoje škofije in župnije.
Škofje poudarjajo, da še vedno veljajo vse določbe, vsebovane v Izrednih navodilih slovenskih škofov za preprečevanje širjenja COVID-19, ki so jih škofje ordinariji sprejeli 12. marca 2020. Duhovniki, redovniki in redovnice ter verniki naj odločno uresničujejo državna navodila za preprečevanje epidemije ter ohranitev svojega zdravja in zdravja bližnjih.
Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK
Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK
Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof
Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof
Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2020/03/Vstali-Jezus-scaled.jpg16952560Uredništvohttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngUredništvo2020-03-25 19:01:462020-03-25 19:19:53Navodila slovenskih škofov za velikonočne praznike 2020 v času epidemije COVID-19
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2020/03/Jezus-Mala-scaled.jpg24152560Uredništvohttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngUredništvo2020-03-23 10:35:412020-03-23 10:38:12Kateheza za 4. postno nedeljo + verouk za ta teden
Slovenski redovniki in redovnice so se dali na razpolago za pogovor. Tudi naši kapucini. Zelo velikodušno.
Ljudje so v stiski in slovenski redovniki in redovnice so odgovorili nanjo.
Slovenski redovniki in redovnice smo slišali stiske ljudi v izrednem času koronavirusa. Ob teh stiskah smo doživeli Gospodovo besedo: “Dajte jim vi jesti”.
Vprašali so se: “Kako naj to uresničimo?”
Odgovor: “Ne moremo dajati materialne pomoči niti postavljati diagnoz. Nismo vsi usposobljeni za terapevtske pogovore. Kaj pa lahko naredimo? Lahko prisluhnemo človeku in ga usmerimo v Božjo bližino.”
Iz teh spoznanj smo oblikovali naslednjo pobudo: “V tem izrednem času se bomo na razpolago po telefonu za pogovor. Namen pogovora je molitev ali poslušanje Božje besede za pomoč v stiski.”
Kdor bi želel takšen pogovor, naj pokliče na eno izmed objavljenih telefonskih številk v času dežurstva:
Redovna ustanova
Telefonska številka
Ure dežurstva
1
Hčere krščanske ljubezni
064 244 729
od 9h do 16h
2
Hčere Marije Pomočnice
02 522 17 91
07 384 44 21
04 574 10 75
01 428 83 76
01 428 83 73
od 9h do 10h in od 16h do 18h
od 10.30 do 12h in od 16h do 17h
od 10h do 12h
od 14h do 15h
od 18h do 20h
3
Inštitut Frančiškank Marijinih misijonark
068 605 365
od ponedeljka do sobote od 10h do 11h
sreda od 15h do 16h
četrtek od 15h do 16h
petek od 16h do 17h
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2020/03/Pritisk-Mala-scaled.jpg19202560Uredništvohttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngUredništvo2020-03-22 20:16:112020-03-23 14:57:33Redovniki in redovnice so na razpolago za pogovor. Pokliči!
14. NEDELJA MED LETOM – (6. 7. 2025)04.07.2025
BR. AMBROŽ BREZOVŠEK JE BIL POSVEČEN V DUHOVNIKA28.06.2025
SV. PETER IN PAVEL – (29. 6. 2025)28.06.2025
VABLJENI, DA PRIJAVITE SVOJE OTROKE NA ORATORIJ, KI BO OD 30. JUNIJA DO 4. JULIJA10.05.2025
Novi papež je Robert Prevost iz Chicaga, ki si je nadel imel Leon XIV.08.05.2025
UMRL JE PAPEŽ FRANČIŠEK – POGREBNA SLOVESNOST JE BILA V SOBOTO 26. 4. OB 10. URI V VATIKANU.24.04.2025
Intervju z našo župljanko Anjo Vidmar Miletić na Aleteii. Pri nas je bila krščena na veliko soboto.19.04.2025
Veliki petek v času korona virusa
Božja beseda
Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 18,1-19,42)
Tisti čas je Jezus s svojimi učenci odšel čez potok Cédron; tam je bil vrt, v katerega so šli on in njegovi učenci. Tudi Juda, ki ga je izdal, je vedel za ta kraj, kajti Jezus se je tam večkrat sešel s svojimi učenci. Juda je torej vzel četo in služabnike vélikih duhovnikov in farizejev ter jih privedel tja z baklami, svetilkami in orožjem. Tedaj je Jezus, ki je vedel, kaj vse bo prišlo nadenj, šel ven in jim dejal: »Koga iščete?« Odgovorili so mu: »Jezusa Nazaréčana.« Rekel jim je: »Jaz sem.« Z njimi je stal tudi njegov izdajalec Juda. Ko jim je rekel ›Jaz sem,‹ so stopili nazaj in padli na tla.
Spet jih je vprašal: »Koga iščete?« Rekli so: »Jezusa Nazaréčana.« Jezus je odgovoril: »Rekel sem vam, da sem jaz. Če torej mene iščete, pustite te, naj odidejo,« da bi se izpolnila beseda, ki jo je bil povedal: ›Nikogar izmed teh, ki si mi jih dal, nisem izgúbil.‹ Simon Peter pa je imel meč. Izvlekel ga je in udaril po služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal desno uho; služabniku pa je bilo ime Malh. Tedaj je Jezus rekel Petru: »Spravi meč v nožnico! Ali naj ne izpijem keliha, ki mi ga je dal Oče?« Tedaj so vojaki iz čete, poveljnik in judovski stražarji zgrabili Jezusa in ga zvezali. Peljali so ga najprej k Hánu; bil je namreč tast Kájfu, ki je bil tisto leto véliki duhovnik. Prav Kájfa pa je Judom svetoval: ›Bolje je, da en človek umre za ljudstvo.‹
Simon Peter in neki drug učenec sta šla za Jezusom. Tisti učenec se je poznal z vélikim duhovnikom in je šel z Jezusom na dvorišče vélikega duhovnika, Peter pa je ostal zunaj pri vratih. Óni drugi učenec, ki se je poznal z vélikim duhovnikom, je šel ven, se pogovoril z vratarico in peljal Petra noter. Tedaj je dekla, ki je bila vratarica, rekla Petru: »Kaj nisi tudi ti izmed učencev tega človeka?« On je dejal: »Nisem.« Služabniki in stražarji so stali tam; pripravili so žerjavico, ker je bil mraz, in se greli. Tudi Peter je stal med njimi in se grel.
Véliki duhovnik je tedaj vprašal Jezusa o njegovih učencih in njegovem nauku. Jezus mu je odgovoril: »Javno sem govóril pred ljudmi. Vselej sem učil v shodnici in v templju, kjer se shajajo vsi Judje, na skrivnem pa nisem povedal ničesar. Kaj vprašuješ mene? Vprašaj tiste, ki so slišali, kaj sem jim povedal, saj vedo, kaj sem rekel.« Ko je Jezus to rekel, ga je eden izmed služabnikov, ki je stal zraven, udaril po licu in dejal: »Tako odgovarjaš vélikemu duhovniku?« Jezus mu je odgovoril: »Če sem nápačno rekel, dokaži, da nápačno; če pa prav, zakaj me tepeš?« Nato ga je Hána zvezanega poslal k vélikemu duhovniku Kájfu.
Simon Peter pa je stal in se grel. Rekli so mu: »Mar nisi tudi ti izmed njegovih učencev?« Tajil je in rekel: »Nisem.« Eden izmed služabnikov vélikega duhovnika, sorodnik tistega, ki mu je Peter odsekal uho, je dejal: »Ali te nisem videl z njim na vrtu?« Peter je spet zanikal; in takoj je petelin zapel.
Od Kájfa so torej Jezusa peljali v sodno hišo. Bilo je zgodaj zjutraj. Sami niso šli v sodno hišo, da se ne bi omadeževali, ampak bi smeli jesti velikonočno jagnje. Pilat je prišel ven k njim in rekel: »Kakšno tožbo imate zoper tega človeka?« Odgovorili so in mu rekli: »Ko ne bi bil hudodelec, bi ti ga ne bili izročili.« Tedaj jim je Pilat dejal: »Vzemite ga in ga sodíte po svoji postavi.« Judje so mu rekli: »Mi ne smemo nikogar usmrtiti.« S tem se je izpolnila Jezusova beseda, s katero je napovedal, kakšne smrti bo umrl. Tedaj je šel Pilat spet v sodno hišo, poklical Jezusa in mu rekel: »Si ti judovski kralj?« Jezus mu je odgovóril: »Praviš to sam od sebe ali so ti drugi povedali o meni?« Pilat je odvrnil: »Sem mar Jud? Tvoj narod in véliki duhovniki so te izročili meni. Kaj si storil?« Jezus je odgovóril: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.« Pilat mu je rekel: »Torej si vendarle kralj.« Jezus je odgovóril: »Ti praviš, da sem kralj. Jaz sem se rodil in sem prišel na svet zato, da pričujem za resnico. Kdor je iz resnice, posluša moj glas.« Pilat mu je rekel: »Kaj je resnica?«
Ko je to dejal, je šel spet ven k Judom in jim rekel: »Jaz ne najdem na njem nobene krivde. Toda pri vas je navada, da vam za veliko noč izpustim enega človeka. Hočete torej, da vam izpustim judovskega kralja?« Spet so zavpili: »Ne tega, ampak Barába!« Barába pa je bil razbojnik. Tedaj je Pilat vzel Jezusa in ga dal bičati. Vojaki so spletli iz trnja krono, mu jo dali na glavo in ga ogrnili s škrlatnim plaščem. In stopali so k njemu in govorili: »Pozdravljen, judovski kralj!« in ga udarjali. Pilat je šel spet ven in jim rekel: »Glejte, pripeljem vam ga ven, da boste spoznali, da ne najdem na njem nobene krivde.«
Ko je Pilat slišal te besede, se je še bolj zbal. Spet je šel v sodno hišo in rekel Jezusu: »Od kod si ti?« Jezus pa mu ni dal odgovora. Tedaj mu je Pilat rekel: »Z mano ne govoriš? Ne veš, da imam oblast, da te oprostim, in oblast, da te križam?« Jezus mu je odgovóril: »Nobene oblasti bi ne imel nad menoj, ko bi ti ne bilo dano od zgoraj. Zato ima večji greh tisti, ki me je tebi izróčil.« Odtlej se je Pilat trudil, da bi ga opróstil.
Judje pa so zavpili: »Če tega oprostiš, nisi cesarjev prijatelj. Vsak, kdor se ima za kralja, se upira cesarju.« Ko je Pilat slišal te besede, je dal Jezusa pripeljati ven. Sédel je na sodni stol na kraju, ki se imenuje Litóstrotos, po hebrejsko Gabatá. Bil pa je dan pripravljanja na veliko noč, okrog poldne. In Pilat je rekel Judom: »Glejte, vaš kralj!« Oni pa so zavpili: »Proč z njim, proč z njim, križaj ga!« Pilat jim je rekel: »Vašega kralja naj križam?« Véliki duhovniki so odgovorili: »Nimamo kralja razen cesarja!« Tedaj jim ga je izročil, da bi bil križan. Vzeli so torej Jezusa.
Nesel si je križ in šel proti kraju, ki se imenuje Kraj lobanje, po hebrejsko Gólgota. Tam so ga križali in z njim vred dva druga, na vsaki strani enega, v sredi pa Jezusa. Pilat je napravil tudi napis in ga postavil na križ. Napisano pa je bilo: ›Jezus Nazaréčan, judovski kralj.‹ Ta napis je bralo veliko Judov, ker je bil kraj, kjer so križali Jezusa, blizu mesta, in je bilo napisano hebrejsko, latinsko in grško. Judovski véliki duhovniki so tedaj govorili Pilatu: »Ne piši: ›Judovski kralj‹, ampak da je on rekel: ›Judovski kralj sem.‹« Pilat je odvrnil: »Kar sem napisal, sem napisal.«
Ko so vojaki križali Jezusa, so mu vzeli oblačila – razdelili so jih na štiri dele, za vsakega vojaka po en del – in suknjo. Suknja pa je bila brez šiva, od vrha scela stkana. Med seboj so se dogovorili: »Nikar je ne parajmo, ampak žrebajmo zanjo, čigava bo,« da se je tako izpolnilo Pismo, ki pravi: ›Razdelili so si moja oblačila in za mojo suknjo so žrebali.‹ In vojaki so to storili.
Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopájeva in Marija Magdalena. Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: »Žena, glej, tvoj sin!« Potem je rekel učencu: »Glej, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi. Ker je Jezus vedel, da je že vse izpolnjeno, in da bi se izpolnilo Pismo, je rekel: »Žejen sem.« Tam je stala posoda, polna kisa. V kis namočeno gobo so nataknili na hizóp in mu jo podali k ustnicam. Ko je Jezus vzel kisa, je rekel: »Izpolnjeno je.« In nagnil je glavo in izdihnil.
(Pokleknemo in ostanemo nekaj trenutkov v sveti tihoti.)
Ker je bil dan pripravljanja na praznik in zato, da telesa čez soboto ne bi ostala na križu (kajti tisto soboto je bil velik praznik), so Judje prosili Pilata, naj bi jim strli noge in jih sneli. Prišli so torej vojaki in strli noge prvemu in drugemu, ki sta bila križana z Jezusom. Ko so prišli do Jezusa in videli, da je že mrtev, mu niso strli nog, ampak mu je eden izmed vojakov s sulico prebodel stran in takoj je pritekla kri in voda. Tisti, ki je videl, je pričeval in njegovo pričevanje je resnično. On ve, da govori resnico, da bi tudi vi verovali. To se je namreč zgodilo, da se je izpolnilo Pismo: Nobena izmed njegovih kosti se ne bo zlomila. In spet drugo Pismo pravi: Gledali bodo vanj, ki so ga prebodli.
Potem je Jožef iz Arimatêje, ki je bil Jezusov učenec, toda iz strahu pred Judi na skrivaj, prosil Pilata, da bi odnesel Jezusovo telo. In Pilat je dovôlil. Prišel je torej in odnesel njegovo telo. Prišel pa je tudi Nikodém, tisti, ki je najprej ponoči prišel k Jezusu, in prinesel okrog sto funtov zmesi mire in alóje. Vzela sta torej Jezusovo telo in ga z dišavami vred povila s povôji, kakor imajo Judje navado pokopavati. Na kraju, kjer je bil Jezus križan, pa je bil vrt in na vrtu nov grob, v katerega še nihče ni bil položèn. Ker je bil grob blizu, sta zaradi judovskega dneva pripravljanja Jezusa položila tja.
Pomen velikega petka
To je dan spomina na Jezusovo obsodbo, trpljenje in smrt. Veliki petek je tudi edini dan v letu, ko ni svete maše.
Obredi na veliki petek nas spominjajo na Jezusovo odrešenjsko trpljenje in smrt na križu. V tem obredju se povežemo z Jezusom, ki je trpel in umrl za nas in za vse ljudi. V spomin na ta dogodek bomo imeli po večerni maši molitev pred Najsvetejšim.
Letošnje navodilo slovenskih škofov
Duhovnik naj opravi bogoslužje velikega petka ob 18.00 sam in brez navzočnosti vernikov, v zaprti cerkvi, v najbolj osnovni in preprosti obliki (brez petja in prinašanja križa v procesiji).
Pri obredu duhovniki izrečejo posebno prošnjo za bolnike, pokojne in tiste, ki se nahajajo v stanju preizkušnje:
Kako na veliki petek
Križev pot s papežem Frančiškom ob 21.15 TV SLO 2 .
Video prenos obredov preko župnijske spletne strani bo ob 19.00.
Po obredih velikega petka bo molitvena ura pred Najsvetejšim. Pri tej molitveni uri boste lahko na spletni strani v živo napisali svojo molitev.
Zmolite križev pot
OPOMBA: Če imate kakšen križev pot, ga, prosimo, pošljite in ga objavimo.
Foto: jsebouvi, Jacques Savoye, Pixabay
Veliki četrtek v času korona virusa
Božja beseda
Jezus umije učencem noge
Pred praznikom pashe je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca. Med večerjo je hudič Judu Iškarijotu, Simonovemu sinu, že položil v srce namen, da Jezusa izda.
Ko jim je umil noge in vzel vrhnje oblačilo, je spet prisedel in jim rekel: »Razumete, kaj sem vam storil? Vi me kličete ›Učitelj‹ in ›Gospod‹. In prav govorite, saj to sem. Če sem torej jaz, Gospod in Učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge. Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil. (Jn 13,1-15)
Česa se spomnimo na veliki četrtek
Na ta dan se spominjamo Jezusove zadnje večerje. Pri njej je Jezus učencem umil noge. S tem nas je poučil, da je umivanje nog vsako velikodušno služenje bližnjemu v ljubezni.
Spominjamo se in podoživljamo ustanovitev evharistije in zakramenta mašništva. Po spominu “zadnje večerje” se spominjamo, kako je šel Jezus na oljsko goro, kjer je molil in potil krvavi pot.
V spomin na ta dogodek bomo imeli po večerni maši molitev pred Najsvetejšim.
Pomen velikega četrtka za duhovnike
To je najprej dan, ko se običajno vsi duhovniki zberemo okrog svojih škofov in obhajamo krizmeno mašo (letos je ta maša prestavljena na kasnejši termin).
Pri njej doživimo našo povezanost s škofi in med seboj ter obnovimo svoje duhovniške obljube. Med mašo škofje blagoslovijo in posvetijo sveta olja (krstno olje, sveta krizma in bolniško olje), s katerimi delimo zakramente nato vse leto.
Kako na veliki četrtek
Škofje bodo obhajali svete maše ob 18.00.
Foto: Falco, Pixabay
Naš znameniti pasijon: kako smo ga ‘pričevali’ od 1989 do danes
V naši župniji že tri desetletja za na cvetno nedeljo (ponovitev je v velikem tednu) z mladimi pripravljamo dramsko uprizoritev Jezusovega trpljenja. Letos smo bili že v pripravah na pasijon, ki bi bil že 30 po vrsti, pa ga za radi korona virusa ne bo. Ob tej priliki na tem mestu objavljamo prispevek o pasijonih v naši župniji.
Pasijon nagovarja oboje – tiste, ki ga ‘pričujejo’ in tiste, ki ga spremljajo
Spominjam se, da me je pred nekaj leti potem, ko smo z mladimi v župniji pripravili pasijon, dan potem poklicala mlajša katehumenka (katehumen = prosilec za krst odraslih, tisti, ki se kot odrasli pripravlja na krst) in se mi je iz srca zahvalila za pasijon z naslednjimi besedami: »Hvala za pasijon, ki ste ga pripravili. Do sedaj me še nobena stvar v življenju ni tako močno nagovorila, kot včerajšnji pasijon.«
Pasijon najbolj nagovori tiste, ki ga »pričujejo« (ne igrajo), seveda pa tudi tiste, ki si ga pridejo ogledat. To sem še posebej videl lansko leto, ko sem imel možnost, da sem lahko opazoval ljudi, ki so si prišli ogledat pasijon. Opazil sem, da so mnogi med pasijonom sklenili roke v molitev in njihove roke so ostale sklenjene do konca pasijona.
Ko sem temeljito prebral župnijsko kroniko in oznanilno knjigo, sem ugotovil, da mladi v naši župniji na cvetno nedeljo popoldan ali zvečer redno vsako leto pripravljajo dramsko uprizoritev Jezusovega trpljenja vse od leta 1990. Kar dolga leta je bila ponovitev pasijona na veliko sredo po večerni maši, zadnjih osem let pa je ponovitev pasijona na veliki torek po večerni maši.
Iz zapisa župnijske kronike lahko ugotovimo, da pasijona ni bilo le leta 2000, ko je bil v župniji misijon. Letos bi tako bil na vrsti že trideseti pasijon.
Kako se je začelo?
Pri postni pobožnosti so v osemdesetih letih na cvetno nedeljo križev pot molili mladi. Iz oznanilne knjige razberem, da je mladinska pevska skupina leta 1989 pripravila križev pot s postnimi pesmimi in premišljevanji.
Leta 1990 pa so mladi prvič uprizorili Jezusov pasijon.
Ker sem v devetdesetih letih bival v kapucinskem samostanu, se z lepimi spomini spominjam pasijonov, ki so jih pripravili mladi. Zadnjih deset let pa sem bil kot kaplan ali župnik aktivno vključen v pripravo pasijonov.
Pasijoni so bili vedno kvalitetno pripravljeni in skoraj vedno tudi spremljani z živo mladinsko glasbo. Mladi so se ob spremstvu bratov kapucinov vedno poslužili kakšnega novega pristopa.
Izjemne možnosti za dobro izvedbo pasijona nudi tudi naša cerkev. Cerkev vedno popolnoma zatemnimo, pred oltar v prezbiterij postavimo oder, na kor damo gledališke luči in mešalno mizo, preko katere predvajamo scensko glasbo.
Že v začetku 90 let so prav za pasijon sešili posebne obleke, ki jih še vedno uporabljamo. Seveda pa, kadar le, moremo še kaj dopolnimo ali si izposodimo. Pri pasijonih sodeluje od 25 do 55 mladih. Še posebej v zadnjih letih se trudimo, da pasijon ni igra ampak »pričevanje Jezusovega trpljenja«, ki je namenjeno poglabljanju vere mladih, ki pasijon pripravijo in udeležencev. Zato tudi pri pasijonu ni nobenih aplavzov nastopajočim.
1990
Leta 1990 je vlogo Jezusa odigral tedanji župnik br. Miha Sekolovnik. Ko sem br. Miha povprašal, kako se spominja tega pasijona, mi je povedal, da je mlade, s katerimi je takrat pripravljal pasijon opozoril, da to ne sem biti šov. In kakor je povedal, so potem vse zelo dobro izpeljali, tako da so bili vsi nagovorjeni.
1992
Za pasijon leta 1992 je v župnijski kroniki za cvetno nedeljo zapisano naslednje: »Po maši ob 16. uri so mladi iz naše župnije pripravili pasijon v obliki drame. Pasijon je lepo uspel, ker so se mladi zelo lepo vživeli v svojo vlogo. Tudi udeležba je bila zelo lepa.«
1995
Od leta 1995 pa do leta 2010 je pasijon večkrat potekal v obliki procesije to pomeni, da se je začel v cerkvi, nato pa so bili različni prizori pred cerkvijo, na župnijskem travniku, pred samostanom in pred župnijskim domom. Vsi, ki so prišli pogledat pasijon, so se za vsak prizor v procesiji pomaknili naprej skupaj z igralci. Vsak obiskovalec je bil tako sredi dogajanja. V tem obdobju je pasijone kar nekaj krat režiral naš župljan in režiser Peter Bergant, ki je velikokrat napisal tudi vsa besedila.
Leta 1995 se je tako pasijon zaključil s križanjem pred župnijskim domom. Pred prizorom križanja so mladi vsem udeležencem razdelili na vrvice privezane velike žeblje, ki so si jih udeleženci obesili okrog vratu.
Po križanju so mladi v procesiji odpeljali Jezusa v znamenit božji grob, ki se nahaja desno od naše cerkve in so ga zaklenili v grob. Vmes so pritrkovalci v zvoniku pritrkovali žalostno melodijo. Spominjam se, da je bilo kar presunljivo.
Vlogo Jezusa je takrat odlično odigral Aleš Primc. Še sedaj se spomnim ene gospe, ki je potem, ko so se ljudje že razšli, prišla do me ne in me vprašala: »Saj vendar ne boste Jezusa pustili kar v grobu?«
1997
Leta 1997 sta pasijon povezovala dva svetopisemska preroka, ki sta napovedovala Jezusovo trpljenje. Med drugim sta pripovedovala spev o trpečem služabniku iz knjige preroka Izaija.
1998
Leta 1998 je pod mentorstvom br. Primoža Kovača okrog 40 mladih uprizorilo Škofjeloški pasijon.
1999
Za pasijon iz leta 1999 v časopisu Družina lahko med drugim preberemo naslednje: »Letošnji scenarij za pasijon je temeljil na Janezovem evangeliju. Nekateri prizori so bili odigrani v prezbiteriju, nekateri pa v kapeli Oljske gore, ki je neprimernejše ozadje za uprizarjanje Jezusovega trpljenja. Vse prizore je povezovala pripovedovalka pri oltarju. Med prizori pa smo vsi v cerkvi peli postne pesmi.«
2000 do 2010
Glavni organizator pasijonov v letih je 2001-2005 je bil takratni kaplan in kasneje župnik br. Milan Kvas, veliko pa mu je pomagal Igor Pigac, ki je v tem obdobju večkrat odigral vlogo Jezusa. Pasijon leta 2001, ki je zelo lepo uspel, je za oddajo Obzorje duha snemala Televizija Slovenija.
Leta 2004 so igralci vse prizore odigrali z mimiko, v ozadju pa se je slišal glas Jezusa, Marije in ostalih oseb, ki so pripovedovali, kako doživljajo ure trpljenja. Besedilo je bilo vzeto od duhovnika Frančiška Jeranta. Za vse, ki so si pasijon ogledali je bilo to lepo in pretresljivo doživetje in priprava na velikonočne praznike.
Leta 2005 je pasijon z glasbo spremljala takratna mladinska glasbena skupina, ki je med pasijonom zapela tudi naslednje pesmi: Nekdo kleči, Križaj ga, le križaj ga, Moji rojaki, Tiho so in Glej v daljavi.
V letih od 2006 do 2010 so pasijone animirali br. Marko Senica, br. Jože Smukavec in br. Jurij Štravs. Br. Jurij Štravs je tudi nekajkrat izjemno dobro odigral Jezusovo vlogo.
2011
Pri pasijonu, ki sem ga režiral leta 2011 je sodelovalo 39 mladih. Takrat smo med prizori brali zgodbe o otrocih, ki trpijo v različnih misijonskih deželah. Zgodbe o teh otrocih so nam poslali slovenskih misijonarji. Ker so nam od nekaterih otrok posredovali tudi slike, smo med branjem zgodb lahko na projekciji videli slike teh otrok.
Tisto leto smo vse prispevke, ki smo jih zbrali ob pasijonu dali misijonski skupini Pota, ki jih je odnesla v misijon v Corumbo v Brazilijo.
2012
Leta 2012 je pasijon, ki je nosil naslov »Žejen sem«, v obliki musicla režiral br. Jaro Knežević.
Jezusa pa je takrat prvič odigral srednješolec Boštjan Čerin. Ta pasijon je z res lepim petjem spremlja glasbena skupina Mladoletje.
2013
Leta 2013 je pri pasijonu sodelovalo okrog 50 mladih, od tega je bilo okrog 15 birmancev, ki od tega leta dalje redno sodelujejo pri pasijonu.
Med prizori je pel SMC bend iz Rakovnika. Od tega leta dalje vsako leto povabimo glasbeno skupino, ki pasijon obogati z glasbo in tudi privabi večje število obiskovalcev.
Med pasijonom je bilo tudi nekaj video koncertnih posnetkov slavilne glasbe od Hillsongov. S tem smo želeli pokazati, kako tudi danes velike množice veselo slavijo Jezusa.
Vlogo Jezusa je zelo dobro odigral Boštjan Čerin, ki se je na to pripravljal z molitvijo in premišljevanjem. Boštjan mi je tudi zelo dobro pomagal pri režiji.
2014
Leta 2014 je pri pasijonu sodelovalo okrog 55 mladih. Med mašo in pasijonom je pel Primož Križaj z glasbeno skupino Odsev.
Igro pa od tega leta dalje redno spremljamo s scensko glasbo, ki jo z računalnika predvajamo preko mešalne mize. Tako je navadno skoraj celoten pasijon spremljan z glasbo. Posebnost tega pasijona je bila, da se je v ozadju odvijala projekcija slik iz Svete dežele. Tako so udeleženci lahko videli, kako danes izgledajo kraji, kjer je Jezus trpel. Pasijon sva režirala skupaj s Petrom Kastelicem.
Vlogo Jezusa je res pričevanjsko odigral Tomaž Rupar, ki danes biva v samostanu Trapistov v Novem dvoru na Češkem. Zelo živo se spominjam, kako sta pozno zvečer dan pred predstavo na cvetno nedeljo po končani vaji v cerkvi ostala le še Tomaž Rupar, ki je je igral Jezusa, in režiser Peter Kastelic, in sta še dolgo vadila Jezusovo umiranje. Spomnim se, da sta želela, da ima Jezus potem, ko umre, spokojen nasmeh na obrazu. In dolgo sta iskala pravo nianso tega nasmeha.
2015
Leta 2015 sta pasijon, pri katerem je sodelovalo nekaj čez 50 mladih, režirala naš kandidat Ambrož Brezovšek in Peter Kastelic. Vlogo Jezusa pa je odigral Matjaž Vidmar. Mašo in pasijon je zelo lepo glasbeno spremljal Skromni band. Za sklep smo vsi sodelujoči skupaj z bandom zapeli pesem Tu pred križem zdaj stojim.
2016
Pasijon leta 2016 je bil izjemno lep, doživet in pričevanjski. Za glasbeno spremljavo med mašo in pasijonom je poskrbela skupina Pusti sled.
Vlogo Jezusa je odigral Boštjan Čerin. Pasijon sta močno zaznamovala tudi Vid Planinc kot veliki duhovnik in Tomaž Rupar kot Pilat. Spominjam se, da so pri tem pasijonu, med tem ko si je Pilat umil roke in z rokami poškropil po ljudeh, trije mladi s kora z aspergilom škropili vodo po vseh ljudeh v cerkvi, kar je imelo poseben učinek na vse udeležence.
Posebnost tega pasijona je bila, da je bilo v pasijonu tudi nekaj senčnih prizorov. V prezbiteriju smo obesili zelo veliko rjuho za katero smo izvajali senčne prizore. Tako smo zadaj postavili Jezusa in dva vojaka, ko je bil Jezus v ječi, vmes pa je bila pesem, kar je ustvarilo občutek, da je bil Jezus dolgo v zaporu.
Ko je Jezus umrl na križu, pa je to zagrinjalo padlo na tla in v tistem trenutku smo v čisto temni cerkvi z eno samo lučko osvetlili odprt tabernakelj z Najsvetejšim. Nato smo se vsi igralci kleče zbrali ob tabernaklju in pasijon zaključili z 20 minutno adoracijo ob glasbeni spremljavi.
2017
Pasijon leta 2017 je bil precej drugačen od ostalih. Glasbeno je pasijon spremljala glasbena skupina Spregovori iz domače župnije.
Besedilo pasijona je napisala srednješolka Amadea Iva Delopst, ki je, preden je začela pisati besedila nekajkrat prebrala evangelije.
Vlogo Jezusa je odlično odigral Matej Mušič, ki je bil tedaj še v devetem razredu osnovne šole. Veliko pasijona je bilo odigranega le z mimiko.
Posebnost tega pasijona pa je bila, da je bil Jezus kot Bog oblečen v belo obleko, vsi ostali igralci, razen Marije, pa kot grešniki v črna oblačila. Po Jezusovi smrti pa je Jezus prišel na oder z prižgano velikonočno svečo, ob njem pa so se v belih oblačilih zbrali vsi ostali nastopajoči. Tako se je tudi simbolično pokazalo, kako nas Jezus s svojim vstajenjem očiščuje in odrešuje.
2018
Leta 2018 je pasijon režirala študentka Anamarija Božeglav. Mašo in pasijon je glasbeno spremljal Grega Strajnar – Odkloplen Grega.
Besedilo za pasijon je napisal 15 letni Matej Mušič, ki je tudi odlično odigral Jezusovo vlogo. Posebnost tega pasijona, ki je bil zelo doživeto odigran, so bile ilustracije Jezusovega trpljenja, ki so se odvijale v ozadju na projekciji, ki jih je narisala 15 letna Klara Farič.
2019
Leta 2019 so mladi, ki jih je spremljal kaplan br. Miro Pavšek, naredili izjemno lep pasijon. Mašo in pasijon je s čudovito glasbo spremljal aktualni Stična band.
Svetopisemsko besedilo za pasijon je bilo vzeto iz sodobnega prevoda Markovega evangelija, ki je namenjen predvsem mladim.
V tem pasijonu so mladi odigrali še prizor, kako Jezus prežene trgovce iz templja in priliko o vinogradu in viničarjih, ki so ubili gospodarjevega sina. S tem so želeli pokazati, kako si je Jezus »nakopal« jezo pri Judih, da so ga potem tožili.
Zelo močno doživetje v tem pasijonu je bila Jezusova molitev v vrtu Getsemani, ker se je takrat izpostavilo Najsvetejše in je bila ta molitev adoracija.
Pasijon je prišel gledat tudi predstavnik Europasijona iz Avstrije. In tega leta je bila tudi naša župnija pridružena evropskemu združenju Europasijon, ki povezuje vse kraje v Evropi, kjer pripravljajo pasijone.
Pasijon povezuje in poglablja vero
Sam kot duhovnik opažam, kako pasijon povezuje mlade v naši župniji. Najlepše ob vsem pa je, da pasijon vedno znova poglablja našo vero in je čudovit način za oznanjanje evangelija.
Ko pasijon pripravljamo, marsikdaj nastopijo tudi kakšne težave. S pasijonom oznanjamo Boga in njegovo slavo, in sam sem ob tem že večkrat občutil, da sovražniku človekove narave to ni všeč, zato nam kdaj tudi pošlje kakšno preizkušnjo. Toda ne da se opisati, kako lepo je videti, ko Bog spregovori po pasijonu, po mladih, ki ga pripravljajo.
Za konec pa še anekdota: “Spominjam se, kako so že dalj časa nazaj prišli na pasijon, ki je bil v naši cerkvi, tudi člani skupine vera in luč. In ko so vojaki tepli Jezusa, je eno mlado dekle s posebnimi potrebami, ki je danes že pokojna, to tako močno zabolelo, da je vstala iz klopi, šla do vojakov ter jih milo prosila, naj Jezusa ne tepejo več. Ko sem videl kako je prosila vojake, naj ne tepejo Jezusa, mi je postalo jasno, kako zelo rada je imela Jezusa.”
Kako so videli pasijon?
ALEŠ PRIMC (Aleš je v devetdesetih letih aktivno sodeloval pri naših pasijonih)
“V devetdesetih sem trikrat uprizoril Jezusa v Pasijonu. Dvakrat v pravi pasijonski igri, enkrat pa smo postavljali “pasijonske slike”. Mentor za Pasijone v začetku 90-tih je bil p. Primož Kovač, ki sem mu hvaležen, da mi je zaupal to veliko odgovornost. Mislim, da je bilo prvič pred Veliko nočjo leta 1992.
Priprave na pasijon so bile zelo resna stvar. Pogovarjati smo se začeli kmalu po Božiču, sledila je razdelitev vlog, potem govorne vaje, kjer smo trenirali samo besedilo, in v zadnjem mesecu igrane vaje od prizora do prizora. Vloga Jezusa v Pasijonu je zame bolj kot igranje, pomenila poskus vživljanja v Jezusa in njegovo trpljenje. Zanimivo, da Pasijonskega trpljenja skozi “Jezusove oči” med igro nisem dojemal kot mučenja, ampak kot dejanje ljubezni. Poseben je bil odnos ljudi do mene po Pasijonu. Se mi zdi, da so me še nekaj časa gledali nekako drugače.
Preko mojega prvega Pasijona sem prišel h gibanju Vera in Luč. P. Primož mi je rekel, če bi šel po Pasijonu pozdraviti člane štepanjske skupine, ki so imeli tisto Cvetno nedeljo srečanje. Tak kot sem bil: snet s križa, krvav, pretepen… In kaj sem tam doživel? Osebe s posebnimi potrebami so v meni videle pravega Jezusa in se tako obnašale do mene. Sočustvovali so z “mojimi ranami”, me spraševali, če me zelo boli, me objemali, izkazovali kako radi imajo Jezusa… Bolj kot med samim Pasijonom sem doživel Jezusa…. Rabiš kar nekaj časa, da se vrneš v običajen svet.
Leta 2011 me je ponovno doletela čast, da sem igral Jezusa. Tokrat na Kodeljevem. Pobudo je dala in ga tudi režirala navdiha in čudovitih idej polna Alenka Javornik, ki je bila v 80-tih članica legendarne skupine Divji golobi iz Rakovnika. Ta Pasijon je bil vmes med igro in musikalom, podobno kot so štepanjski. V njem sva drugič moči združila z mojo drago ženo Aljo v vlogi Marije. Tako je bilo tudi ob mojem tretjem Pasijonu v Štepanji vasi, le da sva bila takrat še fant in punca.
PETER BERGANT (Peter Bergant je naš župljan, ki je med leti 1995 in 2011 večkrat režiral pasijone in napisal besedila za pasijon). Peter je tudi soustvarjalec akcije Slovenija moja dežela za kar je skupaj s sodelavci prejel priznanje od predsednika republike Slovenije Boruta Pahorja).
»Sam sem se vedno rad ukvarjal z kreativnimi dejavnostmi, čeprav sem po poklicu univ. dipl. psiholog. Če je pa ob tem še duhovna stran, ki jo ponujajo svetopisemski zgodbe, pa še toliko bolje. To je delček mene, ki me spremlja vse življenje. Vera je zrasla ob mami, očetu, sestrah, bratih. Vedno pravim: cula zavezana v otroštvu, ki človeka vse življenje usmerja po pravi poti.
Pasijonske igre sem skupaj z drugimi pripravljal kar nekaj let. Dobili smo različne predloge za besedilo in izbrali med njimi tistega, ki se nam je zdel primeren. Mimogrede, obstaja vrsta različnih variant zadnjih dni Jezusovega življenja. Najprej smo, navadno s kaplanom, razmislili o glavnih osebah. Predvsem o izbiri tistega, ki bo zaživel Jezusa. Ne pravim zaigral. Moram povedati, da se v vsem mojem dolgoletnem ukvarjanju z mladimi, le-ti v tistih velikonočnih dneh resnično doživljali na odru Jezusovo trpljenje. Posebej fantje, ki so podoživljali Zveličarja. Še sedaj jih vidim, kako polno so se vživeli v vlogo. Nekaterih prizorov ne bom pozabil nikoli. Moram povedati, da je bila pri enem od fantov, prav Jezusova vloga, zadnji klic v duhovniški poklic.
Če so bile vaje prej še tako razigrane in včasih naporne, saj je skupino dvajsetih ali več mladih težko pripraviti k resnosti in omejiti njihovo razganjajočo energijo.
Ampak vedno, res vedno, so na koncu pripravili pasijon, ki se je dotaknil ljudi in tudi njih samih.
In kaj je več vredno kot to, da so dali ljudem v tistih dneh velikonočnih praznikov, nekaj, kar jim je še poglobilo videnje Jezusovega trpljenja. In njim samim drugačno doživljanje Njegovega trpljenja, ki jim je najbrž ostal za vedno.
Vredno je bilo. Za vse.«
MATEJ MUŠIČ (Matej Mušič je v zadnjih letih imel v pasijonu vlogo Jezusa)
Ko je govora o igranju v pasijonu, in ko ljudje sprašujejo, kako je ko igraš Jezusa… Kar lahko rečem je, vsekakor ni lahko, je pa neka posebna milost. Kot nosilec te vloge sem se poskušal čimbolj vživeti v to kar je Jezus doživljal takrat. Vsekakor me je igranje v pasijonu zelo zbližalo z dojemanjem velikonočnih dogodkov. Je milost, ki ti jo da Jezus, da se mu lahko približaš na čisto človeški način, da vsaj malo doživiš trpljenje, s katerim nas je odrešil.
Pasijon iz evangelija po Mateju, ki so ga preko ZOOM-a posneli skupaj z brati kapucini mladi iz naše župnije. Prisluhnite!
Galerija
[modula id=”3485″]
Cvetna nedelja v času korona virusa (VIDEO)
Letošnja cvetna nedelja bo malo drugačna kot po navadi. Kako pripraviti butarice ali zelenje? O pomenu cvetne nedelje. Kako jo bomo obhajali?
Butarice in zelenje
Letos bo težko kupiti butarice. Naredite jih sami. Morda imate kje še lansko. “Razmontirajte” jo, da dobita oblance, zelenje naberite na vrtu, ali v gozdu, leskove šibe prav tako dobite v gozdu, nekaj vrvic pa imate. Spodnji video prikazuje izdelavo butaric, obenem pa omenja naš Bizovik.
Če butaric ne boste delali sami, naberite samo zelenje. Tako predlagajo tudi naši škofje: “Verniki naj doma pripravijo zelenje (npr. zelenje z vrtov, butare) in ga blagoslovijo z blagoslovljeno vodo.”
Navodilo slovenskih škofov
Škofje bodo obhajali bogoslužje cvetne nedelje v svojih stolnicah brez navzočnosti ljudstva.
Pomen cvetne nedelje
S cvetno nedeljo se začne neposredna priprava na Veliko noč, ki je največji praznik v krščanstvu, in uvaja dneve velikega tedna. Prvi dan velikega tedna je cvetna nedelja ali oljčna nedelja, ko se spominjamo prihoda našega Gospoda Jezusa v Jeruzalem, kjer je obhajal pasho, ki je spomin na osvoboditev iz egiptovskega suženjstva (več o pashi).
V cerkvi je na cvetno nedeljo slovesno branje ali petje pasijona, to je odlomka iz evangelija, ki poroča o Jezusovem trpljenju od zadnje večerje do snemanja s križa in pokopa v grob.
Preberi si v Svetem pismu kako evangelisti – vsi štirje – govorijo o cvetni nedelji (klikni na povezave ali poišči v Svetem pismu):
Kako na cvetno nedeljo?
Televizijski nagovor nadškofa Zoreta ob 11.20
Foto: Miguel ángel villar , Pixabay
Molitvene pobude v času korona virusa v naši župniji
Molitev v Bizoviku
V Štepanji vasi skupina ljudi, ki je se je povezala tudi z drugimi kraji, vsak dan ob 17. uri zmoli rožni venec Božjega usmiljenja in molitev, ki jo je Cerkev predpisala v času korona virusa. (vsak večer se v tej molitvi poveže vsaj 100 molivcev)
Molitev v Štepanji vasi
Letošnji postni čas je za vse nas čas velikih milosti, a tudi doživljanja hudih preizkušenj. V zaupanju in veri, da je Gospod z nami, se mu zahvaljujemo in Ga prosimo, da nas obvaruje nevarne bolezni.
Ogrožajoči korona virus nam onemogoča druženja z Gospodom v naših cerkvah, a smo prav zato močno nagovorjeni, da se v duhu vsak dan ob 17. uri povežemo in pridružimo skupini ob molitvi rožnega venca Božjega usmiljenja ter molitvi za varstvo v času epidemije v Sloveniji in povsod po svetu.
V svoj objem in varstvo nas Gospod vabi ob zbrani molitvi, vztrajnosti in pogumu; s postom, pomočjo vsem potrebnim, z medsebojno duhovno povezanostjo in odpuščanjem vsega, kar smo drug drugemu storili in ni Njega vredno.
Vsak od nas moli v svojem domu, notranje močno povezan s skupino, ki je vsak dan številčnejša.
V zbranosti, ponižnosti in veri tako podoživljamo Gospodovo trpljenje in Njegov postni mimohod, spremljan za nas z ljubeznijo, blagoslovom, usmiljenjem in odpuščanjem. Vabljeni, da se pridružite naši molitvi.« V imenu molivcev Irma Veljič
Molitev z brati kapucini
Molitev v času korona virusa
Oče usmiljenja in tolažbe, tvoj Sin Jezus Kristus
nam je s križem pokazal vrednost trpljenja.
Pomagaj našim bratom in sestram,
ki že nosijo križ bolezni in so preizkušani.
Nakloni jim izboljšanje zdravja,
njihovim svojcem pa pogum in zaupanje.
Vsem zdravstvenim delavcem daj moč in zdravje,
da bodo vztrajali v ljubezni do bolnikov,
raziskovalcem pa, da bodo čim prej odkrili uspešno zdravilo.
Nam in vsemu svetu daj svoj blagoslov,
da bomo rešeni bolezni
in se ti bomo mogli s tvojo Cerkvijo zahvaljevati. Amen.
Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.
Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.
Vsi božji svetniki in svetnice – prosite za nas.
Rožni venec božjega usmiljenja
Na običajni rožni venec molimo:
Na prvih treh jagodah: Oče naš., Zdrava, Marija., Vera. .
Pri vseh petih desetkah molimo.
a) Pri velikih jagodah:
Večni Oče, darujem Ti telo in kri, dušo in božanstvo tvojega preljubega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.
b) Pri malih jagodah (desetkrat):
Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.
Na koncu dodamo (trikrat):
Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni, usmili se nas in vsega sveta.
***
Jezus: ” Moli stalno ta rožni venec, ki sem ti ga razodel. Kdor ga bo molil mu bom podelil veliko usmiljenje že v življenju, posebno pa ob smrti.”
Vzkliki božjemu usmiljenju
To niso litanije, temveč vzkliki Božjemu usmiljenju. Jezus je razodel sr. Faustini veliko moč teh vzklikov.
,,Božja ljubezen je cvet, usmiljenje pa sad tega cveta. Če kdo dvomi, naj bere te vzklike Božjemu usmiljenju in našel bo zaupanje!”
Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, izraz njegove največje moči,
Božje usmiljenje, ki si se razodelo v stvarjenju nebeških duhov,
Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje,
Božje usmiljenje, ki obsegaš ves svet,
Božje usmiljenje, ki nam daješ nesmrtno življenje,
Božje usmiljenje, ki nas varuješ zasluženih kazni,
Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha,
Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje,
Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran,
Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega,
Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja ,
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkvi, ki obsega vesoljni svet,
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov,
Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore,
Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva,
Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri,
Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov,
Božje usmiljenje, ki posvečuješ pravične,
Božje usmiljenje, ki k popolnosti vodiš svete,
Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim,
Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca,
Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo,
Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi,
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo,
Božje usmiljenje, mir umirajočim,
Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja,
Božje usmiljenje, ki lajšaš trpljenje dušam v vicah,
Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih,
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere,
Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev.
V.: Bog je usmiljen in poln svetosti, počasen z jezo, poln dobrote.
O.: Zato bom vekomaj klical Božje usmiljenje.
Molimo.
O Bog, tvoje usmiljenje je neskončno, tvoja milost neizčrpna. Milostno poglej na nas, pomnoži v nas delo svojega usmiljenja , da ne bomo obupali tudi v največjih preizkušnjah, temveč bomo bolj zaupali v Božjo voljo, ljubezen in usmiljenje. – Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, Kralju usmiljenja , ki s teboj in s Svetim Duhom izkazuje usmiljenje vekomaj. Amen.
br. Matej Štravs, župnik
Foto: Vid Planinc (cerkev v Bizoviku), Aleš Čerin (cerkev v Štepanji vasi), James Coleman, Unsplash (rožni venec)
Velikonočni prazniki 2020
RAZPORED MAŠ IN OBREDOV
Vse maše ob letošnjih velikonočnih praznikih bodo v zaprtih cerkvah brez navzočnosti vernikov.
TIHA NEDELJA – 29. MAREC
CVETNA NEDELJA – 5. APRIL
Televizijski nagovor nadškofa Zoreta ob 11.20
Letošnje navodilo slovenskih škofov: Škofje bodo obhajali bogoslužje cvetne nedelje v svojih stolnicah brez navzočnosti ljudstva. Škofje določajo, da župnik opravi blagoslov zelenja v zaprti cerkvi brez navzočnosti vernikov. Verniki naj doma pripravijo zelenje (npr. zelenje z vrtov, butare) in ga blagoslovijo z blagoslovljeno vodo. Duhovniki blagoslovljenega zelenja ne smejo deliti vernikom ali jim ga na določenem mestu pustiti na razpolago, saj bi pri tem lahko prišlo do okužb, oziroma širjenja epidemije.
Pomen cvetne nedelje: Cvetna nedelja, je nedelja pred veliko nočjo. S cvetno nedeljo se začne neposredna priprava na Veliko noč, ki je največji praznik v krščanstvu, in uvaja dneve velikega tedna. Prvi dan velikega tedna je cvetna nedelja ali oljčna nedelja, ko se spominjamo prihoda našega Gospoda Jezusa v Jeruzalem, kjer je obhajal pasho, ki je spomin na osvoboditev iz egiptovskega suženjstva. V cerkvi je na cvetno nedeljo slovesno branje ali petje pasijona, to je odlomka iz evangelija, ki poroča o Jezusovem trpljenju od zadnje večerje do snemanja s križa in pokopa v grob.
PONEDELJEK – 6. APRIL
Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore bo imel ponedeljkovo večerno molitev ob 20.00, ki jo prenašata Radio Ognjišče in nadškofov Facebook uradni profil.
VELIKI ČETRTEK – 9. APRIL
Škofje bodo obhajali svete maše ob 18.00.
Po maši bo molitvena ura pred Najsvetejšim. Pri tej molitveni uri boste lahko na spletni strani v živo napisali svojo molitev.
Pomen velikega četrtka: To je najprej dan, ko se običajno vsi duhovniki zberemo okrog svojih škofov in obhajamo krizmeno mašo (letos je ta maša prestavljena na kasnejši termin). Pri njej doživimo našo povezanost s škofi in med seboj ter obnovimo svoje duhovniške obljube. Med mašo škofje blagoslovijo in posvetijo sveta olja (krstno olje, sveta krizma in bolniško olje), s katerimi delimo zakramente nato vse leto.
Na ta dan se spominjamo Jezusove zadnje večerje. Pri njej je Jezus učencem umil noge. S tem nas je poučil, da je umivanje nog vsako velikodušno služenje bližnjemu v ljubezni. Spominjamo se in podoživljamo ustanovitev evharistije in zakramenta mašništva. Po spominu »zadnje večerje« se spominjamo, kako je šel Jezus na oljsko goro, kjer je molil in potil krvavi pot. V spomin na ta dogodek bomo imeli po večerni maši molitev pred Najsvetejšim.
VELIKI PETEK – 10. APRIL
Križev pot s papežem Frančiškom ob 21.15 TV SLO 2 .
Video prenos obredov preko župnijske spletne strani bo ob 19.00.
Po obredih velikega petka bo molitvena ura pred Najsvetejšim. Pri tej molitveni uri boste lahko na spletni strani v živo napisali svojo molitev.
Letošnje navodilo slovenskih škofov: Duhovnik naj opravi bogoslužje velikega petka ob 18.00 sam in brez navzočnosti vernikov, v zaprti cerkvi, v najbolj osnovni in preprosti obliki (brez petja in prinašanja križa v procesiji). Pri obredu duhovniki izrečejo posebno prošnjo za bolnike, pokojne in tiste, ki se nahajajo v stanju preizkušnje:
Pomen velikega petka: To je dan spomina na Jezusovo obsodbo, trpljenje in smrt. Večerni obredi na veliki petek nas spominjajo na Jezusovo odrešenjsko trpljenje in smrt na križu. V tem obredju se povežemo z Jezusom, ki je trpel in umrl za nas in za vse ljudi. V spomin na ta dogodek bomo imeli po večerni maši molitev pred Najsvetejšim.
VELIKA SOBOTA – 11. APRIL
Blagoslov velikonočnega ognja odpade.
Blagoslov velikonočnih jedi
Po poročilih ob 17.00 pogovor z duhovnikom Robertom Friškovcem TV SLO 1.
Slovenski škofje ordinariji določajo, da je zaradi epidemije veljaven blagoslov jedil po televiziji oziroma radiu.
Verniki lahko doma sami spoštljivo blagoslovijo velikonočna jedila po spodnjem obredu:
1. Znamenje križa
2. Desetka rožnega venca
3. Božja beseda
Berilo iz pete Mojzesove knjige (Mz 8, 2-3).
Mojzes je govoril izvoljenemu ljudstvu: Spominjaj se vsega pota, po katerem te je Gospod, tvoj Bog, teh štirideset let vodil po puščavi, da bi te ponižal in preskusil, da bi spoznal, kaj je v tvojem srcu, ali boš spolnjeval njegove zapovedi ali ne. Poniževal te je in te stradal, potem pa hranil z mano, ki je nisi poznal in je niso poznali tvoji očetje, da bi ti pokazal, da človek ne živi samo od kruha; kajti človek živi od vsega, kar nastaja po Gospodovih ustih.
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,47-51).
Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so v puščavi jedli mano in so umrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da kdor od njega je, ne umrje. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.
4. Blagoslovna molitev velikonočnih jedil (po možnosti z blagoslovljeno vodo)
Molimo. Bog, naš Oče, od tebe so vse dobrine, od tebe je vse, kar smo in kar imamo. Blagoslovi te jedi in nas nauči, da bomo v tvojih darovih gledali tvojo neskončno ljubezen. Vsi, ki jih bomo uživali, naj se veselimo telesnega in dušnega zdravja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Pomen velike sobote: To je dan, ko častimo in molimo Jezusa v božjem grobu, hkrati pa ta dan blagoslavljamo velikonočna jedila, s katerimi obhajamo velikonočni praznik doma.
Velikonočna vigilija – sobota zvečer
Velikonočna poslanica koprskega škofa Jurija Bizjaka ob 19.53 na TV SLO 1
Pomen velikonočne vigilije: Z velikonočno vigilijo začenjamo obhajati Jezusovo vstajenje.
Običajno se zberemo se pred župnijsko cerkvijo ob velikonočnem ognju, kjer se začne I. del velikonočne vigilije: slavje luči. (letos ta del odpade).
Sledi slovesna peta hvalnica velikonočni sveči; II. del je besedno bogoslužje, v katerem poslušamo poročila o odrešenjskih delih, ki jih je Bog storil za človeštvo skozi zgodovino odrešenja.
Sledi III. del: krstno bogoslužje. Iz Jezusove smrti in vstajenja izvirajo zakramenti s krstom na čelu. Letošnji katehumeni, ki jih priporočamo v vaše molitve, bodo zakramente uvajanja v krščanstvo prejeli kasneje.
Sledi IV. del: evharistično bogoslužje ali sveta maša, ki je vrhunec in središče življenja kristjanov.
VELIKA NOČ – 12. APRIL
Ob 8.00 po vsej Sloveniji zvonijo zvonovi.
Televizijski prenos sv. maše ob 10.00 na TV SLO 2
Televizijski nagovor nadškofa Zoreta ob 11.38
na TV SLO 1
Papežev blagoslov Mestu in svetu (Urbi et Orbi) ob 11.55 na TV SLO 1
Na veliko noč, 12. aprila 2020, ob 20.00 bo prenos zaobljubljene protipotresne pobožnosti na Radiu Ognjišče in na nadškofovem Facebook uradnem profilu.
Ob 8. uri zjutraj zvonijo zvonovi v obeh cerkvah. Ob 8.00 se po družinah zberemo pri velikonočnem zajtrku.
Škofje vabijo vse vernike (družine) v Sloveniji, da se ob 8.00 zberejo na velikonočnem zajtrku in zmolijo naslednjo molitev:
Znamenje križa.
Oče naš.
Molimo. Nebeški Oče, blagoslovi ta velikonočni zajtrk. Naj nas velikonočni prazniki tako prenovijo, da bomo vedno bolj hrepeneli po duhovni hrani ter jo našli v tvoji besedi in sveti evharistični skrivnosti. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Pomen velike noči: Praznik velike noči je praznik naše vere v Kristusa, ki je med nami kot živi Bog. Krščanski Bog ni oddaljeno božanstvo, temveč je naš prijatelj, spremljevalec, sopotnik in brat. Z nami je v vseh življenjskih situacijah, predvsem v uri trpljenja in smrti. Naša življenjska zgodba se prepleta s Kristusovim vstajenjem. Njegovo vstajenje je zagotovilo našega vstajenja in večnega življenja.
V postnem času smo molili križev pot. Ta se ne konča pri XIV. postaji, ko Jezusa položijo v grob, ampak s tako imenovano XV. postajo, z Jezusovim vstajenjem na velikonočno jutro. Žene in učenci so po srečanju z vstalim Gospodom postali velikonočne priče. Vsak izmed nas je Gospodov učenec. Jezus ponavlja svoje besede meni in tebi: »Vstal sem in sem še naprej z vami!«
VELIKONOČNO VOŠČILO BRATOV KAPUCINOV: Doživeto obhajanje Kristusove in naše velike noči vam želimo »Kristus je zares vstal in živi. Aleluja.« On je naše upanje na večno življenje. Ni nam znana prihodnost, znano nam je veliko več. Znan nam je cilj – objem Vstalega. Sedaj, ko se ne moremo zbirati v cerkvi smo vabljeni, da v naše domove povabimo vstalega Jezusa. Lepo praznovanje želimo.
VELIKONOČNI PONEDELJEK – 13. APRIL
V tem tednu sta umrla upokojeni nadškof Alojzij Uran in Albina Senica, mama našega sobrata Marka Senica. Vabljeni, da zanju molimo.
Maša za Albino Senica, ki jo bomo v prenašali preko župnijske spletne strani bo jutri na velikonočni ponedeljek ob 8. uri zjutraj. Gospod daj jima večni pokoj. In večna luč naj jima sveti. Naj počivata v miru. Amen.
Molitvena ura v času korona virusa bo ob 20.00. Spremljate jo lahko na radiu Ognjišče ali na nadškofovem Facebook uradnem profilu.
Do bele nedelje poteka devetdnevnica Božjega usmiljenja, ki jo bomo ves teden molili po večerni sveti maši. Vabljeni, da to devetdnevnico molite tudi sami doma.
Na velikonočni ponedeljek naj se odpovedo obiski (t. i. Emavs), da se prepreči nevarnost širjenja epidemije.
BELA NEDELJA – 19. APRIL
Televizijski nagovor nadškofa Zoreta ob 11.30 na TV SLO 1
Velikonočno voščilo slovenskih škofov
Bratje in sestre!
Evangelist Matej opisuje Gospodovo vstajenje z besedami: ‘In glej, nastal je velik potres, kajti angel Gospodov je prišel iz nebes. In je pristopil ter odvalil kamen in je sédel nanj!’
Kamen, ki je našega Gospoda držal zaprtega v temnem grobu, je z njegovim vstajenjem postal njegov kraljevski prestol: ‘Kajti zakraljeval je naš Gospod, Bog Vsemogočni! Veselimo in radujmo se in dajmo mu čast, zakaj prišla je svatba Jagnjetova in njegova zaročenka se je pripravila!’
Letošnja velika noč, dragi bratje in sestre, je zaznamovana s posebno preizkušnjo svetovnih razsežnosti: čestitamo vsem strokovnim službam in civilnim oblastem ter se jim zahvaljujemo za izjemne napore, s katerimi preprečujejo in omejujejo širjenje hude nadloge. Gospod naj vam povrne vaš trud in nas usliši, da k nam zopet pridejo časi olajšanja.
Bratje in sestre! Vsem želimo globoko doživetje in radostno izkustvo vstajenja našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Kakor kliče apostol Pavel: ‘Vzdrami se, ki spiš, in vstani od mrtvih in razsvetlil te bo Kristus!” (Ef 5,14). Kakor se naše telo vsako jutro prebudi in zakoraka v nov dan, tako naj se, morda po dolgem času, za veliko noč prebudi naš duh in se požene v prihodnost, v bližnjo in daljno prihodnost, novim bojem in novim zmagam naproti. Gospod nas vabi: ‘Jaz sem svet premagal!’ (Jn 16,33).
Enako voščimo vsem bratom evangeličanom in pravoslavnim, vsem zamejcem in izseljencem, posebej vsem utrujenim in obteženim. Prav lepo pozdravljamo tudi vse predstavnike drugih verstev: Sveta velika noč, bodi nam vsem v pomoč!
Aleluja!
Msgr. dr. Jurij Bizjak Koprski škof
15. Radijski misijon na Radiu Ognjišče: Si upaš živeti?
Naši škofje nas vabijo, da v okviru priprave na velikonočne praznike spremljajo radijski misijon Radia Ognjišče, ki bo potekal od 29. marca do 4. aprila 2020.
Radijski misijon bo od 29. marca do 4. aprila 2020. S svojimi razmišljanji v osrednjih dnevnih govorih (ob 17.00) bodo sodelovali: p. Anselm Grün, nadškof msgr. dr. Marjan Turnšek, Simon Potnik, Marko Rijavec, Marjan Lampret, Peter Pučnik in dr. Bojan Ravbar.
Glavni misijonski nagovor ob 17.00:
Drugi pogled ob 10.15: V kratkih govorih bodo sodelovali: p. Pavle Jakop, Gabriel Kavčič, s. Petra Mohorko, Boštjan Koprivec, Aleš Čerin, Katarina Kompan Erzar in Karel Gržan.
Sveta maša ob 5.00: V času misijona bo vsako jutro ob 5.00 prenos rožnega venca iz kapele Marije Pomagaj na Brezjah.
Molitev: V ponedeljek, 30. marca, bo prenos molitve predsednika SŠK nadškofa Stanislava Zoreta ob 21.00, prihodnje ponedeljke pa ponovno ob 20.00.
Svetovalnica na temo ob 8.00: Marija Krebelj, Jože Ramovš, Drago Sukić, Jože Plut in zakonca Erzar
Sveta maša ob 19.00: iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju
Večerni pogovor z duhovnikom in vami (v živo ob 20.00): v njej boste poleg gostov lahko sodelovali tudi poslušalci.
Spovedovanje v postnem in velikonočnem času
Škofje vabijo vernike, da v letošnjem postnem in velikonočnem času, ko je zaradi izrednih razmer onemogočen prejem zakramenta svete spovedi, v srcu obudijo iskreno kesanje ter zmolijo kesanje (Moj Bog, žal mi je …). »Kesanje morajo navdihovati nagibi, ki izhajajo iz vere« (KKC 1492).
Papež Frančišek je med jutranjo sveto mašo, 20. marca 2020, v kapeli doma sv. Marte v Vatikanu med pridigo spregovoril o odpuščanju grehov, ko vernik ne more prejeti zakramenta svete spovedi: Vem, da greste mnogi izmed vas ob veliki noči k spovedi, da bi se ponovno srečali z Bogom. Vendar pa mi bodo mnogi rekli: »Oče, kje lahko najdem duhovnika, spovednika, ker ne smem iti od doma? In jaz se želim spraviti z Gospodom, želim, da me On objame, da me moj Očka objame … Kaj naj storim, če ne najdem duhovnikov?« Stori to, kar pravi Katekizem. Zelo jasno je: če ne najdeš duhovnika, da bi se spovedal, se pogovori z Bogom, on je tvoj Oče, povej mu resnico: »Gospod, zakuhal sem to, to in to … Oprosti mi.« In prosi ga odpuščanja z vsem srcem, z molitvijo kesanja in mu obljubi: »Kasneje se bom spovedal, vendar zdaj mi odpusti.« In takoj se boš vrnil v Božjo milost. Če v bližini ni duhovnika, lahko sam pristopiš k Božjemu odpuščanju, kakor nas uči Katekizem. Pomislite: to je pravi trenutek, to je primeren trenutek. Dobro opravljena molitev kesanja – tako bo naša duša postala bela kot sneg.[1]
Kadar kesanje prihaja iz ljubezni do Boga, ljubljenega nad vse, se imenuje »popolno kesanje« (kesanje iz ljubezni). Takšno kesanje odpušča male grehe. Če vsebuje trdni sklep čim prej pristopiti k zakramentalni spovedi, doseže tudi odpuščanje smrtnih grehov (KKC 1452).
V primeru, ko zdravstvene ustanove (bolnišnice), dom upokojencev oziroma civilna zaščita zagotovijo zaščitno opremo duhovniku, lahko ta vernikom (bolnikom) v smrtni nevarnosti podeli zakrament bolniškega maziljenja, ki odpusti vse grehe.
Škofje določajo, da glede na trenutne razmere še ne veljajo pogoji za podelitev dovoljenja duhovnikom za skupno odvezo. Če bi v posameznem kraju prišlo do izrazitega povečanja števila okuženih, se lahko lokalni župnik obrne na krajevnega škofa in ga prosi za dovoljenje za podelitev skupne odveze.
Dar posebnih odpustkov okuženim s COVID-19, družinskim članom, zdravstvenim delavcem in vsem, ki skrbijo za bolnike
Apostolska penitenciarija je 19. marca 2020 izdala dekret, s katerim podeljujejo vernikom poseben odpustek. Da bi mogli vsi, ki trpijo zaradi Covid-19, prav v skrivnosti tega trpljenja ponovno odkriti »odrešujoče Kristusovo trpljenje« (prav tam, št. 30), Apostolska penitenciarija ex auctoritate Summi Pontificis v zaupanju v besedo Kristusa Gospoda in z duhom vere, upoštevajoč trenutno epidemijo, ki se širi, ter da bi zaživeli v luči osebnega spreobrnjenja, podeljuje dar odpustkov pod sledečimi pogoji. Popolni odpustek se podeli vernikom s koronavirusom, ki se po odredbi zdravstvenih oblasti nahajajo v karanteni v bolnišnicah ali na svojih domovih, če so v stanju nenavezanosti na kakršen koli greh in so po komunikacijskih sredstvih duhovno navzoči pri obhajanju svete maše, molitvi rožnega venca, križevem potu ali pri drugih oblikah pobožnosti ali če vsaj zmolijo vero, očenaš in se v molitvi pobožno obrnejo k blaženi Devici Mariji ter to preizkušnjo v duhu vere v Boga in ljubezni darujejo bratom in sestram z željo, da bi izpolnili običajne pogoje (zakramentalno spoved, sveto obhajilo in molitev po namenu svetega očeta), čim bo to mogoče. Zdravstveni delavci, družinski člani in tisti, ki se po zgledu usmiljenega Samarijana izpostavljajo tveganju okužbe ter pomagajo obolelim za koronavirusom v skladu z besedami božjega Odrešenika: »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13), bodo na enak način deležni daru popolnega odpustka pod istimi pogoji. Poleg tega Apostolska penitenciarija ob enakih pogojih ob trenutni svetovni epidemiji voljno podeljuje popolni odpustek tudi tistim vernikom, ki obiščejo ali počastijo Najsvetejši zakrament ali vsaj pol ure berejo Sveto pismo ali zmolijo rožni venec, križev pot ali rožni venec Božjega usmiljenja, da bi po posredovanju vsemogočnega Boga prenehala epidemija, v olajšanje vseh okuženih in za večno zveličanje vseh, ki jih je Gospod že poklical k sebi. Cerkev moli za tiste, ki ne morejo prejeti zakramenta bolniškega maziljenja in svete popotnice, in izroča Božjemu usmiljenju vse in vsakogar v moči občestva svetnikov ter podeljuje verniku popolni odpustek v trenutku smrti pod pogojem, da je pravilno pripravljen in da je običajno za časa življenja molil kakšno molitev (v tem primeru nadomesti Cerkev tri običajne zahtevane pogoje). Za prejem tega odpustka je priporočljivo, da ima vernik pri sebi razpelo ali križ (prim. Enchiridion indulgentiarum, štev. 12).
Zvonjenje
Škofje določajo, da duhovniki zvonijo ob običajnih urah tako med tednom kot ob nedeljah in praznikih. Vernikom naj sporočijo, da se zvoni v priprošnjo Mariji za konec epidemije. Župniki vsak ponedeljek z zvonjenjem ob 20.00 vabijo vernike k molitvi, ki je povezana z molitvijo škofov na Radiu Ognjišče. Verniki ta dan prižgejo sveče na oknih v znamenje solidarnosti z vsemi žrtvami epidemije. Župniki naj vernike o tem predhodno obvestijo.
Verouk in sveta birma
V skladu z Izrednimi navodili slovenskih škofov za preprečevanje širjenja COVID-19 je verouk do preklica odpovedan. Kateheti naj tam, kjer je to mogoče, organizirajo verouk na daljavo (po spletu).
Škofje so prestavili birme na čas, ko bodo odpravljeni ukrepi za omejevanje epidemije in ko bodo birmanci ustrezno pripravljeni. Krajevni škofje bodo duhovnikom pravočasno posredovali navodila o birmah.
Zaradi resnosti trenutka in izrednih razmer, ki so nastale ob epidemiji, naj duhovniki vedno mašujejo spoštljivo in dostojanstveno ob upoštevanju liturgičnih opravil. Mašujejo naj v zaprti cerkvi oziroma kapeli, da se prepreči zbiranje vernikov oziroma zmanjša možnost širjenja epidemije. Naj bo v letošnjih praznikih več prostora in časa namenjenega sveti tihoti, ki nas nagovarja bolj kot poplava nepremišljenih besed: »Brez tihote Bog izgine v hrupu. Če svet ne bo ponovno odkril tihote, je izgubljen. Potem se zemlja pogreza v nič.« (kard. Robert Sarah, Moč tihote)
Škofje vabijo vernike, da po svojih zmožnostih darujejo svete maše in podprejo svoje duhovnike s prostovoljnimi darovi, ki jih lahko nakažejo na bančni račun župnije ali osebno izročijo po prenehanju epidemije. Vse duhovnike in vernike vabijo, da redno spremljajo spletno stran www.katoliska-cerkev.si ter spletno stran svoje škofije in župnije.
Škofje poudarjajo, da še vedno veljajo vse določbe, vsebovane v Izrednih navodilih slovenskih škofov za preprečevanje širjenja COVID-19, ki so jih škofje ordinariji sprejeli 12. marca 2020. Duhovniki, redovniki in redovnice ter verniki naj odločno uresničujejo državna navodila za preprečevanje epidemije ter ohranitev svojega zdravja in zdravja bližnjih.
Kako darujete za svete maše?
Veseli bomo, če boste sedaj na takšen način darovali za svete maše, ker imamo trenutno malo mašnih namenov. Bog vam povrni!
Kako darujete za župnijo?
Bog vam iskreno povrni za vaše darove.
Molimo drug za drugega
V času širjenju korona virusa vas vabimo do molimo, drug za drugega, za vse bolne, za vse zdravnike in za vse voditelje.
Bratje kapucini, ki delujemo v naši župniji vam želimo blagoslovljen velikonočni čas in naj vas spremlja Božji blagoslov.
br. Matej Štravs, župnik
Foto: Pezibear, Pixabay, grafika Radio Ognjišče
Kako v času samizolacije trenira nogometaš Jani (VIDEO)
V času samoizolacije nekateri najdejo prav zanimive načine, da si krajšajo čas.
Jani Bergant, naš župljan, je pokazal kako spreten je z “žogo” – z rolico WC papirja. Ste opazili, da nam je “žogo” podal? Lep izziv nam je dal. Poskusite še vi. Če se boste posneli, bomo objavili.
Takole delajo profesionalci. Jani je boljši kot mnogi od njih. Bravo!
#ostanidomainvadizWCpapirjem
#kerpogresamofuzbal
Foto: Janijev Facebook video
Navodila slovenskih škofov za velikonočne praznike 2020 v času epidemije COVID-19
Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je 19. marca 2020 vsem škofom posredovala navodila in predloge za obhajanje bogoslužja v času epidemije COVID-19. Na osnovi omenjenega dokumenta so slovenski škofje ordinariji na 23. redni seji Stalnega sveta SŠK, ki je 24. marca 2020 potekala po videokonferenci, sprejeli naslednja navodila za obhajanje velikonočnih praznikov v Sloveniji v času epidemije:
Radijski misijon na Radiu Ognjišče
1. Škofje vabijo vernike, da v okviru priprave na velikonočne praznike spremljajo radijski misijon Radia Ognjišče, ki bo potekal od 29. marca do 4. aprila 2020.
Cvetna nedelja, 5. april 2020
1. Škofje bodo obhajali bogoslužje cvetne nedelje v svojih stolnicah brez navzočnosti ljudstva.
2. Župnik obhaja v zaprti župnijski cerkvi sveto mašo, če je mogoče ob 10.00 (ko je prenos svete maše iz mariborske stolnice), brez navzočnosti ljudstva in brez somaševanja. Pri bogoslužju prebere pasijon po Mateju. Župnik naj vernike povabi k spremljanju svete maše po TV SLO 2 ob 10.00 oziroma k spremljanju spletnega prenosa iz župnijske cerkve.
3. Škofje določajo, da župnik opravi blagoslov zelenja v zaprti cerkvi brez navzočnosti vernikov. Verniki naj doma pripravijo zelenje (npr. zelenje z vrtov, butare) in ga blagoslovijo z blagoslovljeno vodo. Duhovniki blagoslovljenega zelenja ne smejo deliti vernikom ali jim ga na določenem mestu pustiti na razpolago, saj bi pri tem lahko prišlo do okužb oziroma širjenja epidemije.
4. Škofje vabijo vse vernike k ogledu tedenskega nagovora nadškofa Zoreta (TV SLO 1, predvidoma ob 11.30).
5. Duhovniki naj po spletu, e-pošti in socialnih omrežjih župljane povabijo k darovanju za mašne namene in vzdrževanje župnije z nakazili na bančni račun župnije. Dekani naj spodbudijo duhovnike, ki imajo zadostno število intencij, da jih posredujejo na škofijo oziroma tistim duhovnikom, ki jih nimajo. Če dekanija ne more poskrbeti za intencije, naj se duhovnik obrne na škofijskega ekonoma.
Veliki četrtek, 9. april 2020
1. Krizmena maša na veliki četrtek bo prestavljena na čas, ko se bodo razmere uredile. Vsaka škofija bo določila datum krizmene maše; takrat bodo duhovniki prejeli sveta olja.
2. Vsem župnikom (duhovnikom) se za ta dan izjemoma dovoljuje, da obhajajo večerno sveto mašo ob 18h v zaprti cerkvi brez udeležbe vernikov. Umivanje nog, že dano na izbiro, se opusti. Ob koncu svete maše se opusti procesijo z Najsvetejšim zakramentom. Najsvetejše se shrani v tabernakelj. Duhovniki, ki ne morejo obhajati svete maše, zmolijo večernice (prim. Liturgia Horarum). Župnik naj vernikom sporoči, kdaj bo obhajal večerno mašo, in jih povabi, da se mu pridružijo v duhu in zmolijo rožni venec za duhovne poklice oziroma preberejo pasijon po Janezu.
3. Škofje prosijo Radio Ognjišče in TV Exodus, da v svojem programu, v času svetega tridnevja, vernikom omogočita spremljanje neposrednega prenosa svete maše iz ene izmed cerkva, kjer imajo že postavljeno tehnično opremo. Vabijo jih, naj video oziroma avdio signal delijo z drugimi lokalnimi radii in televizijami oziroma naj se lokalne televizijske in radijske postaje obrnejo na lokalne župnike stolnic posameznih škofij za izvedbo prenosa bogoslužja.
4. Po večerni sveti maši zvonovi utihnejo.
Veliki petek, 10. april 2020
1. Škofje oziroma stolni župniki bodo v zaprtih stolnicah ob 18.00 brez navzočnosti vernikov opravili bogoslužje velikega petka.
2. Župnik (duhovnik) opravi bogoslužje velikega petka ob 18.00 sam in brez navzočnosti vernikov, v zaprti cerkvi, v najbolj osnovni in preprosti obliki (brez petja in prinašanja križa v procesiji). Pri obredu duhovniki izrečejo posebno prošnjo za bolnike, pokojne in tiste, ki se nahajajo v stanju preizkušnje (prim. Missale Romanum, str. 314, št. 13):
3. Župnik naj vernike obvesti, da bo obred velikega petka obhajal ob 18.00, in jih povabi, da se mu v duhu pridružijo in zmolijo žalostni del rožnega venca oziroma molijo križev pot ob 15.00 (na Radiu Ognjišče). Prav tako jih povabi, da spremljajo križev pot papeža Frančiška (TV SLO 1 zvečer). Če obstaja možnost, naj duhovnik poskrbi za spletni prenos (npr. Facebook, Youtube itd.) obreda iz svoje cerkve. Ta dan naj prevladujeta sveta tihota in premišljevanje Gospodovega trpljenja.
4. Na veliki petek se ne zvoni z zvonovi (do velikonočne vigilije).
5. Nabirka za Sveto deželo je prestavljena z velikega petka na praznik povišanja svetega Križa (14. september 2020).
Velika sobota, 11. april 2020
1. Blagoslov in delitev ognja letos odpade.
2. Škofje ordinariji določajo, da je zaradi epidemije veljaven blagoslov jedil po televiziji oz. radiu.
3. Škofje vabijo vse vernike, da pripravijo velikonočna jedila in se udeležijo televizijskega prenosa blagoslova velikonočnih jedil iz mariborske stolnice, ki bo na TV SLO 1 predvidoma ob 15.00 in 17.00.
4. Župniki (duhovniki) ob 15.00 opravijo blagoslov jedil iz zaprtih župnijskih cerkva brez navzočnosti vernikov za vso župnijo in za vse podružnice.
5. Verniki lahko doma sami spoštljivo blagoslovijo jedila.
Molimo. Bog, naš Oče, od tebe so vse dobrine, od tebe je vse, kar smo in kar imamo. Blagoslovi te jedi in nas nauči, da bomo v tvojih darovih gledali tvojo neskončno ljubezen. Vsi, ki jih bomo uživali, naj se veselimo telesnega in dušnega zdravja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
6. Škofje bodo velikonočno vigilijo obhajali v zaprtih stolnicah ob 20.00, brez udeležbe ljudstva.
7. Duhovniki velikonočno vigilijo opravijo ob 20.00 sami zgolj v zaprtih župnijskih cerkvah. Na začetku se opusti začetek vigilije ali lucernarij, prižiganje ognja. Takoj se prižge svečo. Procesijo se opusti, nato pa mašnik izreče velikonočno oznanilo (Exsúltet). Sledi besedno bogoslužje. Pri krstnem bogoslužju se samo obnovijo krstne obljube (prim. Missale Romanum, str. 371, št. 55). Sledi evharistično bogoslužje. Duhovnik, ki se na noben način ne more udeležiti obhajanja velikonočnega bdenja v cerkvi, zmoli opravilo bogoslužnega branja za velikonočno nedeljo (prim. Liturgia Horarum).
8. Župnik naj vernike seznani, da bo ob 20.00 obhajal velikonočno vigilijo, in jih povabi, naj se mu v duhu pridružijo. Če obstaja možnost, naj duhovnik poskrbi za spletni prenos obreda velikonočne vigilije iz svoje cerkve. Verniki so povabljeni, da spremljajo obred s prižganimi svečami v svojih domovih.
9. Škofje ordinariji bodo določili, kako se obhaja velikonočna vigilija v ženskih skupnostih posvečenega in apostolskega življenja.
10. Vstajenjske procesije letos odpadejo.
11. Župniki (duhovniki) naj vernike po elektronskih oznanilih in župnijskih spletnih straneh povabijo k ogledu velikonočne poslanice slovenskih škofov, ki bo na TV SLO 1 na veliko soboto zvečer (poslanico bo predstavil škof msgr. dr. Jurij Bizjak).
12. Zvonovi po velikonočni vigiliji lahko spet zvonijo.
Velika noč, 12. april 2020
1. Škofje vabijo vse vernike (družine) v Sloveniji, da se ob 8.00 zberejo na velikonočnem zajtrku in zmolijo naslednjo molitev:
Župniki ob 8.00 zvonijo z vsemi zvonovi kot vabilo k zajtrku in v znamenje velikonočnega praznika.
2. Škofje bodo ob 10.00 v svojih zaprtih stolnicah darovali velikonočno sveto mašo brez navzočnosti vernikov.
3. Župniki (duhovniki) darujejo velikonočno mašo sami v svojih zaprtih župnijskih cerkvah brez udeležbe vernikov in brez somaševanja. Župnik naj obvesti župljane, kdaj bo obhajal sveto mašo, in jih povabi, naj se mu v duhu pridružijo. Če obstaja možnost, duhovnik poskrbi za spletni prenos vstajenjske svete maše iz svoje cerkve.
4. Škofje vabijo vse vernike, da spremljajo prenos velikonočne svete maše iz mariborske stolnice (TV SLO 2 ob 10.00).
5. Škofje vabijo vse vernike k ogledu tedenskega nagovora nadškofa Zoreta (TV SLO 1, predvidoma ob 11.35).
6. Škofje vabijo vse duhovnike, redovnike in redovnice ter vernike, da spremljajo prenos papeževega blagoslova Urbi et Orbi, ki bo predvidoma ob 12.00 na TV SLO 1.
7. Župniki (duhovniki) naj po spletu, e-pošti in socialnih omrežjih povabijo župljane k darovanju za mašne intencije in za vzdrževanje župnije z nakazilom na bančni račun župnije.
Velikonočni ponedeljek, 13. aprila 2020
1. Škofje oziroma stolni župniki bodo v svojih zaprtih stolnicah darovali sveto mašo brez navzočnosti vernikov.
2. Duhovnik obhaja sveto mašo sam in brez navzočnosti vernikov v zaprti cerkvi. Če je to mogoče, izvede spletni prenos svete maše.
3. Na velikonočni ponedeljek naj se odpovedo obiski (t. i. Emavs), da se prepreči nevarnost širjenja epidemije.
Bela nedelja oziroma nedelja Božjega usmiljenja, 19. april 2020
1. Škofje oziroma stolni župniki bodo v svojih zaprtih stolnicah opravili sveto mašo brez navzočnosti vernikov.
2. Duhovnik opravi sveto mašo sam in brez navzočnosti vernikov v zaprti cerkvi. Če je to mogoče, izvede spletni prenos svete maše.
3. Škofje vabijo vse vernike, da spremljajo prenos svete maše iz mariborske stolnice (TV SLO 2 ob 10.00).
4. Škofje vabijo vse vernike k ogledu tedenskega nagovora nadškofa Zoreta (TV SLO 1, predvidoma ob 11.30).
5. Duhovniki naj po spletu, e-pošti in socialnih omrežjih povabijo župljane k darovanju za vzdrževanje župnije z nakazilom na bančni račun župnije.
Spovedovanje v postnem in velikonočnem času
1. Škofje vabijo vse vernike, da v letošnjem postnem in velikonočnem času, ko je zaradi izrednih razmer onemogočen prejem zakramenta svete spovedi, v srcu obudijo iskreno kesanje ter zmolijo kesanje (Moj Bog, žal mi je …). »Kesanje morajo navdihovati nagibi, ki izhajajo iz vere« (KKC 1492). Papež Frančišek je med jutranjo sveto mašo 20. marca 2020 v kapeli doma sv. Marte v Vatikanu med pridigo spregovoril o odpuščanju grehov, ko vernik ne more prejeti zakramenta svete spovedi: Vem, da greste mnogi izmed vas ob veliki noči k spovedi, da bi se ponovno srečali z Bogom. Vendar pa mi bodo mnogi rekli: »Oče, kje lahko najdem duhovnika, spovednika, ker ne smem iti od doma? In jaz se želim spraviti z Gospodom, želim, da me On objame, da me moj Očka objame … Kaj naj storim, če ne najdem duhovnikov?« Stori to, kar pravi Katekizem. Zelo jasno je: če ne najdeš duhovnika, da bi se spovedal, se pogovori z Bogom, on je tvoj Oče, povej mu resnico: »Gospod, zakuhal sem to, to in to … Oprosti mi.« In prosi ga odpuščanja z vsem srcem, z molitvijo kesanja in mu obljubi: »Kasneje se bom spovedal, vendar zdaj mi odpusti.« In takoj se boš vrnil v Božjo milost. Če v bližini ni duhovnika, lahko sam pristopiš k Božjemu odpuščanju, kakor nas uči Katekizem. Pomislite: to je pravi trenutek, to je primeren trenutek. Dobro opravljena molitev kesanja – tako bo naša duša postala bela kot sneg. Kadar kesanje prihaja iz ljubezni do Boga, ljubljenega nad vse, se imenuje »popolno kesanje« (kesanje iz ljubezni). Takšno kesanje odpušča male grehe. Če vsebuje trdni sklep čim prej pristopiti k zakramentalni spovedi, doseže tudi odpuščanje smrtnih grehov (KKC 1452).
2. Škofje določajo, da duhovniki zaradi nevarnosti širjenja okužb vernikom ne smejo podeljevati zakramenta sprave.
3. Spoved po telefonu oziroma spletu ni veljavna.
4. V primeru, ko zdravstvene ustanove (bolnišnice), dom upokojencev oziroma civilna zaščita zagotovijo zaščitno opremo duhovniku, lahko ta vernikom (bolnikom) v smrtni nevarnosti podeli zakrament bolniškega maziljenja, ki odpusti vse grehe.
5. Škofje določajo, da glede na trenutne razmere še ne veljajo pogoji za podelitev dovoljenja duhovnikom za skupno odvezo. Če bi v posameznem kraju prišlo do izrazitega povečanja števila okuženih, se lahko lokalni župnik obrne na krajevnega škofa in ga prosi za dovoljenje za podelitev skupne odveze.
Dar posebnih odpustkov okuženim s COVID-19, družinskim članom, zdravstvenim delavcem in vsem, ki skrbijo za bolnike
1. Apostolska penitenciarija je 19. marca 2020 izdala dekret, s katerim podeljujejo vernikom poseben odpustek. Da bi mogli vsi, ki trpijo zaradi Covid-19, prav v skrivnosti tega trpljenja ponovno odkriti »odrešujoče Kristusovo trpljenje« (prav tam, št. 30), Apostolska penitenciarija ex auctoritate Summi Pontificis v zaupanju v besedo Kristusa Gospoda in z duhom vere, upoštevajoč trenutno epidemijo, ki se širi, ter da bi zaživeli v luči osebnega spreobrnjenja, podeljuje dar odpustkov pod sledečimi pogoji. Popolni odpustek se podeli vernikom s koronavirusom, ki se po odredbi zdravstvenih oblasti nahajajo v karanteni v bolnišnicah ali na svojih domovih, če so v stanju nenavezanosti na kakršen koli greh in so po komunikacijskih sredstvih duhovno navzoči pri obhajanju svete maše, molitvi rožnega venca, križevem potu ali pri drugih oblikah pobožnosti ali če vsaj zmolijo vero, očenaš in se v molitvi pobožno obrnejo k blaženi Devici Mariji ter to preizkušnjo v duhu vere v Boga in ljubezni darujejo bratom in sestram z željo, da bi izpolnili običajne pogoje (zakramentalno spoved, sveto obhajilo in molitev po namenu svetega očeta), čim bo to mogoče. Zdravstveni delavci, družinski člani in tisti, ki se po zgledu usmiljenega Samarijana izpostavljajo tveganju okužbe ter pomagajo obolelim za koronavirusom v skladu z besedami božjega Odrešenika: »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13), bodo na enak način deležni daru popolnega odpustka pod istimi pogoji. Poleg tega Apostolska penitenciarija ob enakih pogojih ob trenutni svetovni epidemiji voljno podeljuje popolni odpustek tudi tistim vernikom, ki obiščejo ali počastijo Najsvetejši zakrament ali vsaj pol ure berejo Sveto pismo ali zmolijo rožni venec, križev pot ali rožni venec Božjega usmiljenja, da bi po posredovanju vsemogočnega Boga prenehala epidemija, v olajšanje vseh okuženih in za večno zveličanje vseh, ki jih je Gospod že poklical k sebi. Cerkev moli za tiste, ki ne morejo prejeti zakramenta bolniškega maziljenja in svete popotnice, in izroča Božjemu usmiljenju vse in vsakogar v moči občestva svetnikov ter podeljuje verniku popolni odpustek v trenutku smrti pod pogojem, da je pravilno pripravljen in da je običajno za časa življenja molil kakšno molitev (v tem primeru nadomesti Cerkev tri običajne zahtevane pogoje). Za prejem tega odpustka je priporočljivo, da ima vernik pri sebi razpelo ali križ (prim. Enchiridion indulgentiarum, štev. 12).
Zvonjenje
1. Škofje določajo, da duhovniki zvonijo ob običajnih urah tako med tednom kot ob nedeljah in praznikih. Vernikom naj sporočijo, da se zvoni v priprošnjo Mariji za konec epidemije. Župniki vsak ponedeljek z zvonjenjem ob 20.00 vabijo vernike k molitvi, ki je povezana z molitvijo škofov na Radiu Ognjišče. Verniki ta dan prižgejo sveče na oknih v znamenje solidarnosti z vsemi žrtvami epidemije. Župniki naj vernike o tem predhodno obvestijo.
Verouk in svete birme
1. V skladu z Izrednimi navodili slovenskih škofov za preprečevanje širjenja COVID-19 je verouk do preklica odpovedan. Kateheti naj tam, kjer je to mogoče, organizirajo verouk na daljavo (po spletu).
2. Škofje so prestavili birme na čas, ko bodo odpravljeni ukrepi za omejevanje epidemije in ko bodo birmanci ustrezno pripravljeni. Krajevni škofje bodo duhovnikom pravočasno posredovali navodila o birmah.
Zaradi resnosti trenutka in izrednih razmer, ki so nastale ob epidemiji, naj duhovniki vedno mašujejo spoštljivo in dostojanstveno ob upoštevanju liturgičnih opravil. Mašujejo naj v zaprti cerkvi oziroma kapeli, da se prepreči zbiranje vernikov oziroma zmanjša možnost širjenja epidemije. Naj bo v letošnjih praznikih več prostora in časa namenjenega sveti tihoti, ki nas nagovarja bolj kot poplava nepremišljenih besed: »Brez tihote Bog izgine v hrupu. Če svet ne bo ponovno odkril tihote, je izgubljen. Potem se zemlja pogreza v nič« (kard. Robert Sarah, Moč tihote).
Škofje vabijo vernike, da po svojih zmožnostih darujejo svete maše in podprejo svoje duhovnike s prostovoljnimi darovi, ki jih lahko nakažejo na bančni račun župnije ali osebno izročijo po prenehanju epidemije. Vse duhovnike in vernike vabijo, da redno spremljajo spletno stran www.katoliska-cerkev.si ter spletno stran svoje škofije in župnije.
Škofje poudarjajo, da še vedno veljajo vse določbe, vsebovane v Izrednih navodilih slovenskih škofov za preprečevanje širjenja COVID-19, ki so jih škofje ordinariji sprejeli 12. marca 2020. Duhovniki, redovniki in redovnice ter verniki naj odločno uresničujejo državna navodila za preprečevanje epidemije ter ohranitev svojega zdravja in zdravja bližnjih.
Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK
Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK
Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof
Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof
Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje
Foto: Aleš Čerin
Kateheza za 4. postno nedeljo + verouk za ta teden
Objavljamo katehezo 4. postne nedelje (klikni na povezavo).
In navodila za verouk:
Foto: K. Mitch Hodge, Unsplash
Redovniki in redovnice so na razpolago za pogovor. Pokliči!
Slovenski redovniki in redovnice so se dali na razpolago za pogovor. Tudi naši kapucini. Zelo velikodušno.
Ljudje so v stiski in slovenski redovniki in redovnice so odgovorili nanjo.
Slovenski redovniki in redovnice smo slišali stiske ljudi v izrednem času koronavirusa. Ob teh stiskah smo doživeli Gospodovo besedo: “Dajte jim vi jesti”.
Vprašali so se: “Kako naj to uresničimo?”
Odgovor: “Ne moremo dajati materialne pomoči niti postavljati diagnoz. Nismo vsi usposobljeni za terapevtske pogovore. Kaj pa lahko naredimo? Lahko prisluhnemo človeku in ga usmerimo v Božjo bližino.”
Iz teh spoznanj smo oblikovali naslednjo pobudo: “V tem izrednem času se bomo na razpolago po telefonu za pogovor. Namen pogovora je molitev ali poslušanje Božje besede za pomoč v stiski.”
Kdor bi želel takšen pogovor, naj pokliče na eno izmed objavljenih telefonskih številk v času dežurstva:
Redovna ustanova
Ure dežurstva
07 384 44 21
04 574 10 75
01 428 83 76
01 428 83 73
od 10.30 do 12h in od 16h do 17h
od 10h do 12h
od 14h do 15h
od 18h do 20h
sreda od 15h do 16h
četrtek od 15h do 16h
petek od 16h do 17h
07 302 16 92
031 268 865
od 15h do 17h
od 20.30 do 21.30
02 23 45 804
čet. – ned. od 15h do 16h
031 236 729
01 512 64 29
01 251 31 19
01 251 31 19
01 251 31 19
od 9h do 12h in od 15h do 18h
od 14h do 15h
od ponedeljka do petka od 15h do 17h
torek od 10h do 12h
sobota od 20h do 21h
041 273 146
069 613 683
068 194 492
od 9h do 12h
od 14h do 16h
od 20h do 22h
031 364 339
od 15h do 16h
041 780 109
031 735 644
041 860 350
031 434 520
031 364 316
kadarkoli
kadarkoli
kadarkoli
od 16h do 17.30
030 716 422
051 337 556
na voljo cel dan
večerne ure
Vir: KORUS – Konferenca redovnih ustanov Slovenije
Foto: Christian Erfurt, Unsplash