,

Oznanila – 33. nedelja med letom (14.11.2021)

ZA SVETE MAŠE IN SREČANJA SKUPIN JE OBVEZEN POGOJ PCT

• Vsi verniki starejši od 15 let morajo za bogoslužje (v cerkvi in na prostem) in za srečanja skupin izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani).

• Obvezna je uporaba zaščitnih mask znotraj cerkva, zunaj je obvezna zgolj če ni mogoče zagotoviti 1,5 metra medsebojne razdalje.

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

SVETO OBHAJILO PO SVETI MAŠI: Tisti, ki zaradi neizpolnjevanja PCT pogojev ne morete priti k bogoslužju, lahko na koncu maše pred cerkvijo individualno prejmete sveto obhajilo.

IZ NAŠE ŽUPNIJE

• Svetovni dan ubogih: V Katoliški cerkvi na 33. nedeljo med letom obhajamo Svetovni dan ubogih. Letos je to danes, 14. novembra 2021. Tule najdete odlično poslanico papeža Frančiška.

• Maše za rajne: V novembru lahko darujete za neoznanjene maše »za rajne«. Kuverto z napisanim mašnim namenom in mašnim darom 20 € boste lahko oddali v nabiralnik: »maše za rajne«. Te mašne namene bomo oddali slovenskima misijonarjema, Stanetu Kerinu in Janezu Mescu, ki delujeta na Madagaskarju.

• OZNANJENE MAŠE: V župnijski pisarni že lahko darujete za oznanjene svete maše za celotno prihodnjo leto.

VABIMO VAS

• POPOLNI ODPUSTEK: Ves november lahko podarimo popolni odpustek enemu naših rajnih, če teden prej ali kasneje prejmemo zakrament sprave, če smo pri maši in prejmemo sveto obhajilo, da obiščemo pokopališče in molimo za rajne, molimo Oče naš in Zdravo Marijo po papeževem namenu, da smo nenavezani na greh. Več

• STAR PAPIR ZA SKAVTSKO HIŠO: Zbiralni akciji starega papirja za skavtsko hišo bosta še 5. marca in 11. junija 2022.

• TEDEN ZAPOROV: V tednu od 14. do 20. novembra 2021 bomo tudi letos obhajali teden zaporov. Vsako leto ga pripravimo v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani v večji meri zavedali potreb vseh, ki se jih dotika beseda zapor. Vabljeni k molitvi za vse, ki so povezani z zapori in k obisku svete maše. Več

• VEČER Z GREGORJEM ČUŠINOM, ki je bil predviden za TOREK, 16. 11. ob 19.30 zaradi zaostrenih zdravstvenih razmer ODPADE. Večer z njim bomo pripravili ko bo možno, predvidoma pozno pomladi prihodnje leto. Hvala za razumevanje.

• TEDEN KARITAS od 22. do 28. 11. 2021: Teden Karitas bomo začeli prihodnjo nedeljo, ki je nedelja Kristusa Kralja. Pri dopoldanskih mašah bodo sodelovali sodelavci naše župnijske Karitas. Teden Karitas zaključujemo z nedeljo Karitas na 1. adventno nedeljo. (28. 11.), ko je po vseh župnijah nabirka namenjena za potrebe, na katere odgovarja Karitas. Ves advent boste lahko v obeh cerkvah oddali v Karitasovo košaro živila, ki jih bodo delili v naši župnijski Karitas. Bog povrni. Iskrena hvala vsem sodelavcem naše župnijske Karitas za vse vaše plemenito delo, ki ga opravljate. Bog vam povrni.

• GESLO TEDNA KARITAS: letošnjem Tednu Karitas 2021 nas bo nagovarjalo geslo: »SRCE, ki sprejema«. Nadškof msgr. Alojzij Cvikl je ob tem povedal: »Naj nam bo ta teden vsem v spodbudo, da bodo naša srca postajala vedno bolj sposobna sprejemati druge v odprtosti Sv. Duhu! Če moje srce bližnjega sprejema, me hkrati tudi spodbuja, da se odpravim k njemu in iščem pot do njegovega srca. In potem, ko sem ga slišal in v srcu doumel njegove težave, pač nisem več daleč od spoznanja na kak način mu bom mogel biti v oporo in pomoč. Malo je potrebno za povrnitev upanja: človeka je treba opaziti, ga sprejeti, mu prisluhniti, samo tako se bo počutil sprejetega, razumljenega in spoštovanega…«

• KLIC DOBROTE: V sredo, 24. 11. 2021, bo potekal že 31. dobrodelni koncert Klic dobrote za pomoč družinam v stiski. Neposredni prenos bo na TV SLO – I. program, Radio Slovenija in Radio Ognjišče. Na letošnjem večernem koncertu bodo v dvorani na Golovcu v Celju lahko sprejeli največ 500 vnaprej prijavljenih oseb z izpolnjevanjem PCT pogoja.

Prijave so možne na 069 645 184. V času koncerta in tudi še ves december se bodo zbirala sredstva za pomoč slovenskim družinam v stiski. Vabljeni, da se nam pridružite v živo ali preko ekranov oz. radia. Več

• PRAZNIK SVETE CECILIJE bomo v naši župniji proslavili v ponedeljek, 22. novembra, pri večerni maši v župnijski cerkvi. K maši na čast sv. Ceciliji lepo vabljeni vsi pevci. Bog povrni vsem pevcem, zborovodjem in organistom za vaše služenje v župniji.

• SLOVESNI PRAZNIK SVETE MARIJE S ČUDODELNO SVETINJO: sreda, 27. november. To je glavni praznik naših Marijinih sester. Marijinim sestram za praznik iskreno čestitamo.

Povezava do Poslanice svetega očeta Frančiška za 5. Svetovni dan revnih, ki letos nosi naslov »Uboge imate vedno med seboj« (Mr 14,7)

MOLITEV ZA RAJNE

Gospod, ti nisi Bog mrtvih, ampak živih ljudi. V tebi živijo vsi, ki si jih poklical k sebi. Spominjamo se vseh rajnih, ki smo jih ljubili, s katerimi smo živeli. Z njimi nas povezuje tvoja dobrota, s katero ljubiš nje in nas. Pred teboj se spominjamo vseh umrlih, Vseh pozabljenih in zabrisanih imen. Umrlih, ki jih nihče ne objokuje, pogrešanih, katerih usoda nam je neznana, obupanih, ki so si vzeli življenje, vseh tistih, ki so jih ljudje umorili. Vemo, da so v tvoji roki in te prosimo: Sprejmi vse med svoje srečne otroke. (J. Zink)

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (sveti Martin)

/0 KOMENTARJEV/

P. Frančišek ob Svetovnem dnevu revnih: Jezus ni samo na strani ubogih, ampak deli z njimi svojo usodo

V Katoliški cerkvi na 33. nedeljo med letom obhajamo Svetovni dan ubogih. Letos bo to v nedeljo, 14. novembra 2021.

V poslanici za 5. svetovni dan revnih z naslovom »Uboge imate vedno med seboj« (Mr 14,7) papež Frančišek pravi: »Želim si, da bi se Svetovni dan revnih, ki je prišel do pete obletnice, mogel vedno bolj zakoreniniti v naše krajevne Cerkve in se odpreti evagelizacijskemu gibanju, ki srečuje reveže tam, kjer so. Ne moremo čakati, da bodo potrkali na naša vrata, nujno je potrebno, da pridemo do njih v njihovih domovih, v bolnišnicah, v domovih za ostarele, na cestah in v temnih kotih, v katerih se včasih skrivajo, v zavetiščih in v sprejemnih centrih…«

»Uboge imate vedno med seboj« (Mr 14,7)

Foto: Yael Portabales, Cathopic

1. »Uboge imate vedno med seboj« (Mr 14,7). Jezus je te besede izgovoril med kosilom v Betaniji, v hiši Simona, imenovanega »gobavec«, nekaj dni pred veliko nočjo. Kot pripoveduje evangelist, je vstopila neka žena z alabastrno posodico polno dragocene dišave in jo izlila na Jezusovo glavo. To dejanje je vzbudilo veliko začudenje in dalo povod za dve različni razlagi.

  • Prva je ogorčenje nekaterih navzočih vključno z učenci, ki so glede na vrednost dišave – približno 300 denarijev, kar ustreza letni plači delavca – mislili, da bi bilo bolje, če bi jo prodali in izkupiček dali ubogim. Po Janezovem evangeliju je to stališče zagovarjal Juda: »Zakaj bi tega olja ne prodali za tristo denarijev in te dali ubogim?« Evangelist pripomni: »Tega pa ni rekel, ker bi skrbel za uboge, ampak, ker je bil tat; imel je namreč denarnico in si je prilaščal, kar so dajali vanjo« (Jn 12,5-6). Ni naključje, da ta ostra kritika prihaja iz ust izdajalca: to je dokaz, da tisti, ki ne prepoznajo ubogih, izdajajo Jezusov nauk in ne morejo biti njegovi učenci.
    V zvezi s tem se spomnimo močnih Origenovih besed: »Zdi se, da je Juda skrbel za uboge […]. Če je sedaj še kdo, ki ima mošnjo Cerkve in govori v prid ubogih kot Juda, potem pa jemlje to, kar dajejo vanjo, ima svoj delež skupaj z Judom.« (Komentar k Matejevemu evangeliju, 11,9)
  • Drugo razlago je povedal Jezus sam in nam omogoča dojeti globok pomen dejanja, ki ga je izvršila žena. Pravi: »Pustite jo. Kaj ji delate težave? Dobro delo mi je storila« (Mr 14,6). Jezus ve, da je njegova smrt blizu in v tem dejanju vidi vnaprejšnje maziljenje njegovega mrtvega telesa, preden bo položeno v grob.
    Ta pogled gre onkraj vseh pričakovanj gostov. Jezus jih spomni, da je prvi ubogi On, najbolj ubog med ubogimi, ker jih vse predstavlja. Tudi v imenu ubogih, osamljenih, odrinjenih, preziranih Božji Sin sprejme to ženino dejanje. Ona s svojo žensko občutljivostjo kaže, da je edina, ki razume Gospodovo duhovno stanje. Ta anonimna žena, ki morda predstavlja celotno žensko vesolje, ki skozi stoletja ne bo imelo glasu in bo trpelo nasilje, vzpostavlja pomenljivo navzočnost žena, ki sodelujejo pri tem vrhunskem trenutku Kristusovega življenja: pri njegovem križanju, smrti in pokopu in prikazanju Vstalega.
    Žene, ki so bile tako pogosto prezrte in odrivane od odgovornih mest, so v evangelijih protagonistke zgodovine razodetja. Zgovorna je zaključna Jezusova beseda, ki to ženo povezuje z velikim evangelizacijskim poslanstvom: »Resnično povem vam, kjer koli po svetu bo oznanjen ta evangelij, bodo pripovedovali tudi to, kar je ona storila, njej v spomin« (Mr 14,9).

2. Ta močna »empatija« med Jezusom in ženo ter način, kako pojasnjuje svoje maziljenje, odpirata rodovitno pot premišljevanja o neločljivi vezi med Jezusom, ubogimi in oznanjevanjem evangelija.

Božje obličje, ki ga On razodeva, je obličje Očeta za uboge in blizu ubogim. Vse Jezusovo delo potrjuje, da revščina ni sad usode, ampak je konkreten izraz njegove navzočnosti med nami. Ne najdemo ga, kadar in kjer hočemo, ampak ga prepoznamo v življenju ubogih, v njihovem trpljenju in pomanjkanju, v včasih nečloveških pogojih, v katerih morajo živeti. Ne bom se naveličal ponavljati, da so ubogi resnični evangelizatorji, ker so bili prvi, ki so bili evangelizirani in poklicani, naj delijo blagor Gospoda in njegovega kraljestva (prim. Mt 5,3).

Ubogi v vseh razmerah in na vseh zemljepisnih širinah nas evangelizirajo, ker omogočajo, da vedno na nov način odkrijemo najbolj pristne poteze Očetovega obličja. »Ubogi nas lahko veliko naučijo. Niso le deležni verskega čuta (sensus fidei), ampak tudi poznajo trpečega Kristusa zaradi svojega trpljenja. Potrebno je, da se vsi od njih učimo evangelija. Nova evangelizacija je povabilo, da priznamo zveličavno moč v njihovem življenju in jih postavimo v središče poti Cerkve. Poklicani smo, da v njih odkrijemo Kristusa in postanemo glasniki njihovih potreb in da smo tudi njihovi prijatelji, da jim prisluhnemo, jih razumemo in sprejmemo skrivnostno modrost, ki nam jo Bog hoče posredovati po njih. Naša zavzetost ni izključno v dejanjih ali programih podpore in pomoči. Sveti Duh ne navdihuje pretiranega aktivizma, ampak predvsem pozorno ljubezen do drugega, ki ga imamo »v nekem smislu za enega bistva s seboj«. Ta ljubeča pozornost je začetek prave skrbi za njegovo osebo. Na tej osnovi si nato zares prizadevam za njegovo dobro« (Apostolska spodbuda Evangelii gaudium, 198-199).

3. Jezus ni samo na strani ubogih, ampak deli z njimi svojo usodo. To je močan nauk tudi za njegove učence v vseh časih. Njegove besede »uboge imate vedno med seboj« pomenijo tudi: njihova navzočnost med nami je stalna, ne sme pa voditi v navado, ki bi postala brezbrižnost, ampak mora biti vključena v podelitev življenja z njimi, ki ne dovoljuje pooblaščencev. Ubogi niso ljudje, ki so za skupnost »zunanji«, ampak so bratje in sestre, s katerimi moramo deliti trpljenje, da bi omilili njihovo stisko in odrinjenost, da bi jim bilo povrnjeno izgubljeno dostojanstvo in zagotovljena potrebna družbena vključenost. Po drugi strani vemo, da dobrodelna gesta predpostavlja dobrotnika in koristnika, medtem ko medsebojna podelitev rojeva bratstvo. Miloščina je priložnostna; medsebojna podelitev je trajna. Prva predstavlja nevarnost, da bo nagradila tiste, ki jo dajejo, in ponižala tiste, ki jo prejemajo; druga okrepi solidarnost in postavlja pogoje, ki so potrebni za dosego pravičnosti. Skratka, ko verniki želijo videti Jezusa osebno in se ga dotakniti z roko, vedo, kam naj se obrnejo. Ubogi so zakrament Kristusa, predstavljajo njegovo osebo in nas napotujejo k njemu.

Imamo veliko zgledov svetnikov in svetnic, ki so iz življenja z ubogimi naredili svoj življenjski cilj. Med drugimi mislim na p. Damijana de Veustra, svetega apostola gobavcev. Z veliko plemenitostjo je odgovoril na klic, naj odide na otok Molokai, ki je postal geto, dostopen samo gobavcem, da bi z njimi živel in umrl. Zavihal je rokave in storil vse, da bi življenje teh bolnih in odrinjenih revežev, ki so postali eno samo propadanje, naredil dostojno življenja. Postal je zdravnik in bolničar, ne da bi se menil za nevarnosti, ki se jim je izpostavljal, in v tisto »kolonijo smrti«, kakor so otok imenovali, prinesel luč ljubezni. Gobavost je prizadela tudi njega, kar je znamenje popolne podelitve z brati in sestrami, za katere je dal življenje. Njegovo pričevanje je zelo aktualno v naših dneh, ki jih zaznamuje pandemija koronavirusa. Božja milost je zanesljivo na delu v srcih mnogih, ki se, ne da bi se kazali, razdajajo za najbolj uboge v čisto konkretni podelitvi.

Papež Frančišek je ob sklepu izrednega jubileja usmiljenja z apostolskim pismom Usmiljenje in usmiljenja potrebna (Misericordia et misera) določil, da se vsako leto na 33. nedeljo med letom obhaja Svetovni dan ubogih.

4. Potrebno je torej, da s polnim prepričanjem sprejmemo Gospodovo povabilo: »Spreobrnite se in verujte evangeliju« (Mr 1,15). To spreobrnjenje je najprej v tem, da odpremo srce in prepoznamo številne izraze revščine ter v razodevanju Božjega kraljestva preko življenjskega sloga, ki je skladen z vero, ki jo izpovedujemo.

Na uboge pogosto gledamo kot na ljudi, ki so ob strani, kot na kategorijo, ki zahteva posebne dobrodelne usluge. Hoditi za Jezusom v zvezi s tem pomeni spremeniti miselnost, to je, sprejeti izziv podelitve in soudeležbe. Postati njegovi učenci vključuje odločitev, da ne bomo zbirali zakladov na zemlji, ki dajejo videz varnosti, ki je dejansko krhka in kratkotrajna. Nasprotno, zahteva pripravljenost, da se osvobodimo vsake vezi, ki preprečuje, da bi dosegli pravo srečo in blaženost, da bi spoznali to, kar je trajno in česar ne more uničiti nič in nihče (prim. Mt 6,19-20).

Jezusovo učenje gre tudi v tem primeru proti toku, ker obljublja tisto, kar lahko samo oči vere vidijo in doživijo s popolno gotovostjo: »Vsak, kdor je zapustil hiše ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali otroke ali njive zaradi mojega imena, bo prejel stokratno in dobil v delež večno življenje« (Mt 19,29). Če se ne odločimo, da bomo postali ubogi glede minljivih dobrin, svetne moči in slavohlepja, ne bomo nikoli sposobni darovati življenja iz ljubezni; živeli bomo razdrobljeno bivanje, polno dobrih sklepov a neučinkovito, da bi spremenilo svet. Gre torej za to, da se odločno odpremo Kristusovi milosti, ki nas lahko naredi za priče njegove brezmejne ljubezni in vrne naši navzočnosti v svetu verodostojnost.

5. Kristusov evangelij nas priganja, naj bomo posebej pozorni do ubogih in prepoznamo mnoge, premnoge oblike moralnega in družbenega nereda, ki povzročajo vedno nove oblike revščine. Zdi se, da si pot utira pojmovanje, po katerem ubogi ne samo, da so odgovorni za svoje stanje, ampak predstavljajo nedopustno breme za gospodarski sistem, ki v središče postavlja interese nekaterih privilegiranih kategorij. Trg, ki ignorira ali izbira etična načela, ustvarja nečloveške pogoje, ki se zrušijo na ljudi, ki že tako živijo v negotovih razmerah. Tako smo priča vedno novih pasti revščine in izključenosti, ki jih povzročajo brezvestni ekonomski in finančni dejavniki, brez humanitarnega čuta in družbene odgovornosti.

Lansko leto se je temu pridružila še ena rana, ki je še povečala število revežev: pandemija. Še vedno trka na vrata milijonov ljudi in je tudi takrat, kadar ne nosi s seboj trpljenja in smrti, znanilka revščine. Število revnih se je čezmerno povečalo in se bo žal v prihodnjih mesecih še bolj. Nekatere države trpijo hude posledice pandemije, tako da se najbolj ranljivi ljudje znajdejo brez najbolj potrebnih dobrin. Dolge vrste pred menzami za uboge so otipljivo znamenje tega poslabšanja. Pozoren pogled zahteva, da najdemo najprimernejše rešitve za boj proti virusu na svetovni ravni, brez pristranskih interesov. Zlasti nujno je dati konkretne odgovore tistim, ki trpijo zaradi brezposelnosti, ki je dramatično udarila veliko družinskih očetov, žena in mladih. Družbena solidarnost in velikodušnost, ki so ju, hvala Bogu, mnogi spodobni, skupaj z daljnovidnimi načrti človeškega napredka, dajeta in bosta dajali zelo pomemben prispevek tej stiski.

Don Primo Mazzolari: »Prosil bi vas, da me ne sprašujete, če obstajajo revni ljudje, kdo so in koliko jih je, ker se bojim, da takšna vprašanja predstavljajo raztresenost ali pretvezo, da se izognemo natančnemu glasu vesti ali srca. […] Ubogih nisem nikoli štel, ker jih ni mogoče prešteti: uboge se objema, ne prešteva.«

6. Vendar pa ostaja odprto vprašanje, ki ni nikakor očitno: kako lahko damo oprijemljiv odgovor milijonom ubogih, ki pogosto naletijo samo na brezbrižnost, če ne celo odpor? Katero pot pravičnosti moramo prehoditi, da bomo lahko presegli socialne neenakosti in bo povrnjeno človeško dostojanstvo, ki je tako pogosto poteptano? Sebičen način življenja je kriv povzročanja revščine in pogosto na uboge strese vso odgovornost za njihovo stanje. Toda revščina ni sad usode, pač pa je posledica sebičnosti. Zato je ključnega pomena, da začnemo razvojne procese, v katerih se vrednotijo sposobnosti vseh, tako da bo dopolnjevanje sposobnosti in različnost vlog vodila k skupnemu viru sodelovanja. Veliko je revščine »bogatih«, ki bi jo lahko ozdravilo bogastvo »ubogih«, če bi se le srečali in se spoznali! Nihče ni tako ubog, da v vzajemnosti ne bi mogel darovati nekaj svojega. Ubogi ne morejo biti samo tisti, ki prejemajo; biti morajo v stanju, da lahko dajo, ker dobro vedo, kako se odzvati. Koliko zgledov podelitve imamo pred očmi. Ubogi nas pogosto učijo solidarnosti in podelitve. Res je, to so ljudje, ki jim nekaj manjka, pogosto jim manjka veliko in celo nujno potrebno, vendar pa ne pogrešajo vsega, ker ohranjajo dostojanstvo Božjih otrok, ki jim ga nič in nihče ne more vzeti.

7. Zato je potreben drugačen pristop k revščini. To je izziv, ki ga morajo vlade in svetovne institucije sprejeti z daljnovidnim socialnim modelom, ki se je sposoben spoprijeti z novimi oblikami revščine, ki napadajo svet in ki bodo odločilno zaznamovale prihodnja desetletja. Če so ubogi odrinjeni na obrobje, kot da bi bili krivi za svoje razmere, tedaj je sam koncept demokracije v krizi in vsaka socialna politika propade. Z veliko ponižnostjo bi morali priznati, da smo v odnosu do ubogih pogosto nesposobni. O njih govorimo abstraktno, ustavljamo se pri statistikah in mislimo, da bomo stvari premaknili s kakim dokumentarcem. Nasprotno, revščina bi nas morala izzvati k ustvarjalnemu načrtovanju, ki omogoča rast dejanske svobode, da bi mogli bivanje uresničevati s sposobnostmi, ki so lastne vsakemu človeku. Iluzija, od katere se moramo oddaljiti, je mišljenje, da svobodo omogoča in povečuje denar. Če učinkovito služimo ubogim, izzove dejanja in omogoči, da najdemo najbolj primerne oblike za reševanje in spodbujanje tega dela človeštva, ki je prevečkrat anonimno in brez glasu, vendar je vanj vtisnjeno obličje Odrešenika, ki prosi za pomoč.

8. »Uboge imate vedno med seboj« (Mr 14,7). Gre za povabilo, da ne smemo nikdar izgubiti izpred oči priložnosti, ki nam je ponujena, da bi delali dobro. Na ozadju lahko zagledamo staro svetopisemsko zapoved: »Če bo pri tebi revež, kateri izmed tvojih bratov […] ne zakrkni svojega srca in ne zapiraj roke pred svojim revnim bratom, temveč mu jo na široko odpiraj in mu rad posojaj, kolikor potrebuje tega, kar mu manjka. Velikodušno mu dajaj in tvoje srce naj ne bo nevoljno, ko mu daješ; zaradi tega te bo namreč Gospod, tvoj Bog, blagoslovil pri vsem tvojem delu in pri vsem, česar se loti tvoja roka. Ker v deželi ne bo zmanjkalo revežev« (5 Mz 15,7-8.10-11).

Na isto valovno dolžino se postavi apostol Pavel, ko spodbuja kristjane svojih skupnosti, naj pomagajo ubogim v prvi skupnosti v Jeruzalemu in naj to storijo »ne z žalostjo ali na silo, kajti Bog ljubi veselega darovalca« (2 Kor 9,7). Ne gre za to, da bi olajšali svojo vest z nekaj miloščine, ampak da bi nasprotovali kulturi brezbrižnosti in krivice, s katero stopamo v odnos do ubogih.

V tem okviru se je dobro spomniti tudi besed sv. Janeza Krizostoma: »Kdor je velikodušen, ne sme zahtevati poročila o svojem ravnanju, ampak mora samo izboljšati stanje revščine in potešiti potrebo. Ubogi ima eno samo obrambo: njegova revščina in razmere, v katerih se znajdejo. Ne zahtevajte od njega nič drugega; toda čeprav bi morda najbolj hudobnemu človeku na svetu kdaj primanjkovalo hrane, ga rešimo lakote. […] Človek, ki je usmiljen, je pristanišče za tistega, ki je v potrebi: pristanišče sprejema in rešuje pred nevarnostjo vseh brodolomov; ne glede na to, ali gre za zločince, za dobre ljudi, ali so kot tisti, ki se znajdejo v nevarnosti, jim pristanišče nudi zavetje znotraj svojega zaliva. Tudi ti torej, kadar vidiš na tleh človeka, ki je doživel brodolom revščine, ne sodi, ne zahtevaj obračuna o njegovem ravnanju, ampak ga reši nesreče« (Govori o ubogem Lazarju, II, 5).

9. Odločilnega pomena je, da povečamo občutljivost, da bi razumeli potrebe ubogih, katerim se nenehno spreminjajo življenjske razmere. Danes smo namreč v ekonomsko najbolj razvitih področjih sveta manj pripravljeni na soočenje z revščino, kot v preteklosti. Stanje relativne blaginje, na katero smo se navadili, otežuje sprejemanje žrtev in pomanjkanja.

Pripravljeni smo na vse, samo da ne bi bili prikrajšani za tisto, kar smo z lahkoto osvojili. Na ta način padamo v oblike jeze, mučne nervoznosti, zahtev, ki vodijo v strah, v tesnobo in v nekaterih primerih celo v nasilje. To ni merilo, na katerem bi lahko gradili prihodnost. Kljub temu pa so tudi to oblike revščine, pred katerimi ne moremo pogledati stran. Biti moramo odprti in brati znamenja časov, ki izražajo nove načine, na katere moramo biti evangelizatorji sodobnega sveta. Takojšnja pomoč za potrebe revnih ne sme preprečevati, da ne bi bili daljnovidni pri uvajanju novih znamenj krščanske ljubezni kot odgovor na nove revščine, ki jih danes doživlja človeštvo.

Želim si, da bi se Svetovni dan revnih, ki je prišel do pete obletnice, mogel vedno bolj zakoreniniti v naše krajevne Cerkve in se odpreti evagelizacijskemu gibanju, ki srečuje reveže tam, kjer so. Ne moremo čakati, da bodo potrkali na naša vrata, nujno je potrebno, da pridemo do njih v njihovih domovih, v bolnišnicah, v domovih za ostarele, na cestah in v temnih kotih, v katerih se včasih skrivajo, v zavetiščih in v sprejemnih centrih…

Pomembno je razumeti, kako se počutijo, kaj doživljajo in kakšne želje imajo v srcu. Žalostne besede don Prima Mazzolarija sprejmimo za svoje: »Prosil bi vas, da me ne sprašujete, če obstajajo revni ljudje, kdo so in koliko jih je, ker se bojim, da takšna vprašanja predstavljajo raztresenost ali pretvezo, da se izognemo natančnemu glasu vesti ali srca. […] Ubogih nisem nikoli štel, ker jih ni mogoče prešteti: ubogi se objemajo, ne preštevajo« (“Adesso” št. 7 – 15 april 1949).

Ubogi so med nami. Kako evangeljsko bi bilo, če bi lahko z vso resnico rekli: tudi mi smo ubogi, ker nam bo samo tako uspelo, da jih bomo zares prepoznali in bodo postali del našega življenja in sredstvo odrešenja.

Rim, sv. Janez v Lateranu, 13. junij 2021, god sv. Antona Padovanskega

Vir: VatikanNews

Foto: Sanjoy Sadhukhan, Unsplash

/0 KOMENTARJEV/

Kako po novem v cerkev in na druge dogodke v župniji

Razlaga vladnega Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 z dne 5. 11. 2021

Tajništvo Slovenske škofovske konference (SŠK) posreduje razlago Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list 174/2021), ki ga je sprejela Vlada RS dne 5. novembra 2021 in začne veljati z 8. novembrom 2021.

1. Izvajanje verskih obredov je dovoljeno ob izpolnjevanju sledečih pogojev:

  • Vsi udeleženci starejši od 12 let morajo izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Osnovnošolski učenci in dijaki izpolnjujejo pogoj PCT, če predložijo potrdilo o opravljenem hitrem HAG testu za samotestiranje, ki so ga opravili za potrebe izobraževanja.
  • Odgovorna oseba župnije (župnik/župnijski upravitelj) mora na vidnem mestu obesiti obvestilo o obveznosti izpolnjevanja pogoja PCT.
  • Odgovorna oseba (župnik oz. od njega pooblaščena oseba npr. mežnar, ministrant, član ŽPS) pri vhodnih vratih v cerkev preverja, ali verniki izpolnjujejo pogoj PCT (potrebno je skenirati QR kodo in preveriti istovetnost osebe z osebnim dokumentom).
  • Duhovniki in druge osebe, ki izvajajo versko dejavnost (npr. mežnarji, zborovodje, organisti, voditelji molitve, ministranti) morajo izpolnjevati pogoj PCT, pri čemer zanje zadošča tudi samotestiranje s hitrim HAG testom (tedaj morajo o tem voditi evidenco in test izvajati na najmanj 48 ur oz. pred začetkom opravljanja svojega dela).
  • Zagotavljati je potrebno minimalni možni stik med udeleženci. Pri verskih obredih v cerkvah in na prostem mora biti razdalja med udeleženci najmanj 1,5 metra (razen med osebami iz skupnega gospodinjstva). Obvezna je uporaba ustrezne maske (kirurške ali FPP2). Maske iz blaga ne zadoščajo.
  • Obvezno je redno prezračevanje/ventiliranje prostorov (npr. odprta okna), v katerih se kolektivno uresničuje verska svoboda.
  • Obvezno je razkuževanje rok ob vstopu in izstopu iz zaprtih prostorov, v katerih se kolektivno uresničuje verska svoboda.

2. Ljudsko in zborovsko petje v cerkvah je dovoljeno. Pevci morajo med petjem nositi masko in ohranjati razdaljo 1,5 metra (razen med osebami iz skupnega gospodinjstva).

3. Izvajanje verske oziroma duhovne vzgoje in izobraževanja (verouk, duhovne vaje, seminarji itd.) je dovoljeno pod pogojem, da osebe, ki izvajajo versko oziroma duhovno vzgojo in izobraževanje izpolnjujejo pogoj PCT (zadošča samotestiranje na najmanj 48 ur oz. pred začetkom opravljanja svojega dela).

  • Otroci mlajši od 12 let ne potrebujejo izpolnjevati pogoja PCT. Kljub temu so starši naprošeni, da otroke samotestirajo s hitrim HAG testom.
  • Osnovnošolski učenci in dijaki, ki so starejši od 12 let izpolnjujejo pogoj PCT, če predložijo potrdilo o opravljenem hitrem HAG testu za samotestiranje, ki so ga opravili za potrebe izobraževanja.

4. Individualna duhovna oskrba je dovoljena brez izpolnjevanja pogoja PCT. Uporaba mask je obvezna.

5. Ob smiselnem upoštevanju določil za svete maše, je dovoljeno obhajanje zakramentov spovedi, krsta, poroke in drugih bogoslužij.

6. Pogostitve in druženja, ki imajo pastoralni pomen, so dovoljena pod pogojem, da organizator in udeleženci izpolnjujejo pogoj PCT.

7. Cerkveni pogrebi so dovoljeni v skladu z navodili komunalnih služb in predpisov vlade ter priporočil NIJZ.

8. Župnijska pisarna je lahko odprta pod pogojem, da duhovnik in vernik izpolnjujeta pogoj PCT.

Vsaka škofija bo lahko pripravila podrobnejša navodila za svoje ozemlje in jih posredovala duhovnikom in vernikom.

Dodatna pojasnila: info@rkc.si.

Dr. Tadej Strehovec
Generalni tajnik SŠK

Vir: Spletna stran Katoliške cerkve

Foto: Jeyaratnam Caniceus, Pixabay

/0 KOMENTARJEV/
,

Oznanila – 32. nedelja med letom – zahvalna nedelja (7.11.2021)

ZA SVETE MAŠE IN SREČANJA SKUPIN JE OBVEZEN POGOJ PCT

• Vsi verniki starejši od 15 let morajo za bogoslužje (v cerkvi in na prostem) in za srečanja skupin izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani).

• Obvezna je uporaba zaščitnih mask znotraj cerkva, zunaj je obvezna zgolj če ni mogoče zagotoviti 1,5 metra medsebojne razdalje.

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

SVETO OBHAJILO PO SVETI MAŠI: Tisti, ki zaradi neizpolnjevanja PCT pogojev ne morete priti k bogoslužju, lahko na koncu maše pred cerkvijo individualno prejmete sveto obhajilo.

IZ NAŠE ŽUPNIJE

ZAHVALA NA ZAHVALNO NEDELJO: Iskreno se zahvaljujemo vsem župljanom in župljankam za življenje in sodelovanje v župniji: vsem članom župnijskega pastoralnega in gospodarskega sveta, urejevalcu župnijske spletne strani, vsem sodelavcem v oznanjevanju, bogoslužju in karitativni dejavnosti, vsem voditeljem skupin, vsem zborom in pevskim skupinam, vsem animatorjem. Hvala vsem, ki krasite in čistite naši cerkvi in vsem, ki pomagate pri različnih fizičnih delih v župniji. Hvala vsem posameznikom, ki tako ali drugače pomagate pri življenju in delovanju naše župnije ter vsem duhovnikom, redovnikom in redovnicam.  Iskrena hvala tudi vsem, ki molite za našo župnijo in zanjo darujete svoje darove. Iskrena hvala tudi vsem, ki podpirate nas brate kapucine z darovi za svete maše in z drugimi darovi. Vsem in vsakemu posebej Bog povrni tam, kjer najbolj potrebujete.

• ZAHVALA: Na misijonsko nedeljo ste za misijone darovali 1.341,24 eur. V imenu misijonarjev, ki bodo prejel vaše darove, se vam iskreno zahvaljujem.

• MAŠE ZA RAJNE: V novembru lahko darujete za neoznanjene maše »za rajne«. Kuverto z napisanim mašnim namenom in mašnim darom 20 € boste lahko oddali v nabiralnik: »maše za rajne«. Te mašne namene bomo oddali slovenskima misijonarjema, Stanetu Kerinu in Janezu Mescu, ki delujeta na Madagaskarju. V imenu obeh misijonarjev Bog povrni: Več na informacij o teh dveh misijonarjih najdete na:
– Stane Kerin

– Janez Mesec

• OZNANJENE MAŠE: V župnijski pisarni že lahko darujete za oznanjene svete maše za celotno prihodnjo leto.

VABIMO VAS

• POPOLNI ODPUSTEK: Ves november lahko podarimo popolni odpustek enemu naših rajnih, če teden prej ali kasneje prejmemo zakrament sprave, če smo pri maši in prejmemo sveto obhajilo, da obiščemo pokopališče in molimo za rajne, molimo Oče naš in Zdravo Marijo po papeževem namenu, da smo nenavezani na greh. Več

• STAR PAPIR ZA SKAVTSKO HIŠO: Zbiralni akciji starega papirja za skavtsko hišo bosta še 5. marca in 11. junija 2022.

• ZAKONSKI JUBILEJI: Danes bomo imeli ob 11.30 uri v Štepanji vasi posebno mašo, pri kateri bomo obhajali zakonske jubileje: 10, 20, 25 (srebrni), 30, 35, 40, 45, 50 (zlati), 55, 60 in dalje.

• TEDEN ZAPOROV: V tednu od 14. do 20. novembra 2021 bomo tudi letos obhajali teden zaporov. Vsako leto ga pripravimo v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani v večji meri zavedali potreb vseh, ki se jih dotika beseda zapor. Vabljeni k molitvi za vse, ki so povezani z zapori in k obisku svete maše.
• VEČER Z GREGORJEM ČUŠINOM, ki je bil predviden za TOREK 16. 11. OB 19.30 zaradi zaostrenih zdravstvenih razmer ODPADE. Večer z njim bomo pripravili ko bo možno, predvidoma pozno pomladi prihodnje leto. Hvala za razumevanje.

SVETI OČE: GOJITI ZAUPANJE V GOSPODA: V TEŽAVAH NAS NE ZAPUSTI, AMPAK SPREMLJA

Papež Frančišek je v četrtek, 4. novembra, pri oltarju katedre v baziliki svetega Petra daroval mašo zadušnico za 17 kardinalov in 191 nadškofov in škofov, ki so umrli v preteklem letu, mnogi izmed njih zaradi covida-19. Med homilijo je poudaril, da je pomembno, da se v življenju naučimo pričakovati Gospoda s krotkostjo in zaupanjem. Predvsem v obdobjih preizkušenj smo povabljeni ohranjati tišino, polno upanja, saj kriza pogosto postane skrivnostna priložnost za notranje očiščenje.

Gojiti zaupanje v Gospoda, ki gotovo pride

V prvem berilu smo slišali naslednje povabilo: »Dobro je tiho čakati pomoči Gospodove.« (Žal 3,26) Ta drža ni izhodiščna točka, ampak ciljna. Avtor jo namreč doseže na koncu poti, poti, ki ni bila ravna in na kateri je dozorel. Doume lepoto zaupanja v Gospoda, ki vedno izpolni svoje obljube. Vendar pa se zaupanje v Boga ne rodi iz trenutnega navdušenja, ni čustvo in niti zgolj občutje. Nasprotno, pride z izkušnjo in zori v potrpežljivosti, kakor se je zgodilo Jobu, ki je prešel od poznavanja Boga »s sluhom ušesa« do poznavanja, ki je živo, izkustveno. In da bi se to zgodilo, je potrebna dolga notranja preobrazba, ki skozi izkušnjo trpljenja pripelje do tega, da znamo čakati v tišini, to je z zaupno potrpežljivostjo, v ponižnem duhu. Ta potrpežljivost ni sprijaznjenost, saj jo goji pričakovanje Gospoda, čigar prihod je gotov in ne razočara.

Naučiti se umetnosti pričakovanja Gospoda

Dragi bratje in sestre, kako pomembno se je naučiti umetnosti pričakovanja Gospoda! Čakati ga s krotkostjo, z zaupanjem, z izganjanjem prikazni, fanatizmov in hrupa; ohranjati, posebej v obdobjih preizkušenj, tišino, polno upanja. Tako se pripravlja na zadnjo in največjo življenjsko preizkušnjo, smrt. Vendar pa pred tem obstajajo preizkušnje določenega trenutka, je križ, ki ga imamo sedaj in zaradi katerega Gospoda prosimo za milost, da bi znali tam, prav tam, čakati njegovo rešitev, ki prihaja.

Poklicani smo na pot zorenja v zaupanju

Vsakdo izmed nas mora v tem zoreti. Spričo življenjskih težav in problemov je težko biti potrpežljiv in ostati vedri. Širi se jeza in pogosto pride obup. Tako se lahko zgodi, da nas zlahka skušata pesimizem in sprijaznjenost, da vidimo vse črno, da se navadimo na malodušne in tožeče tone, ki spominjajo na besede svetega avtorja [Žalostink], ki na začetku pravi: »Izginila je moja slava, vse, kar sem pričakoval od Gospoda.« (v. 18) V preizkušnji niti lepi spomini na preteklost ne morejo potolažiti, kajti žalost vodi misel k premišljevanju o težkih trenutkih. In to povečuje grenkobo, zdi se, da je življenje neprekinjena veriga nesreč, kakor prav tako priznava avtor: »Spomni se moje bede in stiske, pelina in strupene grenkobe!« (v. 19)

V tesnobi nesmisla se Bog približa, da bi nas rešil

Vendar pa na tej točki Gospod stori preobrat, ravno v trenutku, ko se zdi, da se kljub nadaljevanju pogovora z njim, človek dotakne dna. V breznu, v tesnobi nesmisla se Bog približa, da bi nas rešil: v tistem trenutku. In ko grenkoba doseže vrhunec, upanje nenadoma ponovno vzcveti. »To si hočem vtisniti v srce – pravi molivec v knjigi Žalostink – zato bom mogel upati.« (v. 21) Kdor je blizu Gospodu, sredi bolečine vidi, da On razkriva trpljenje, ga odpira, preoblikuje v vrata, skozi katera vstopa upanje. To je velikonočna izkušnja, boleč prehod, ki odpre življenju, neke vrste duhovno trpljenje, s pomočjo katerega iz teme ponovno pridemo k svetlobi.

Bog nas v težavah ne zapusti, ampak spremlja

Ta preobrat se ne zgodi zato, ker so težave izginile, temveč zato, ker je kriza postala skrivnostna priložnost za notranje očiščenje. Zaradi blaginje namreč pogosto postanemo slepi, površinski, ošabni. Prehod skozi preizkušnjo, v kolikor živet v toplini vere, kljub trdoti in solzam stori, da se ponovno rodimo in postanemo drugačni kot v preteklosti. Eden izmed cerkvenih očetov je zapisal, da »je trpljenje tisto, ki nas najbolj vodi k odkrivanju novih stvari.« (prim. Sv. Gregor Nazianški, Ep. 34). Preizkušnja prenavlja, ker zaradi nje odpade veliko nekoristnega in nas uči gledati onkraj, onstran teme, da bi z roko otipali, da Gospod resnično rešuje in ima moč, da preoblikuje vse, celo smrt. Dopušča, da hodimo skozi težave – ne zato, da bi nas zapustil, ampak da bi nas spremljal. Da, ker Bog spremlja: Bog spremlja predvsem v bolečini, kakor oče, ki sinu pomaga rasti tako, da mu v težavah ostane blizu, ne da bi se postavil na njegovo mesto. In preden se na našem obrazu pojavi jok, so oči Boga Očeta že pordele zaradi ganjenosti. Dovolim si reči, da On joče prej. Bolečina ostaja skrivnost, vendar pa v tej skrivnosti lahko na nov način odkrijemo očetovstvo Boga, ki nas obiskuje v preizkušnji, ter skupaj z avtorjem Žalostink rečemo: »Gospod je dober tistim, ki čakajo nanj, duši, ki ga išče.« (v. 25)

Prosimo, da bi stiske živeli v krotki in zaupni tišini

Danes, pred skrivnostjo odrešene smrti, prosimo za milost, da bi na stiske gledali z drugačnimi očmi. Prosimo za moč, da bi jih znali živeti v krotki in zaupni tišini, ki pričakuje Gospodovo rešitev; brez pritoževanja, brez godrnjanja, ne da bi se predali žalosti. Kar se zdi kazen, se bo razodelo kot milost, nov dokaz Božje ljubezni do nas. Znati čakati v tišini, brez žlobudranja: v tišini. Gospodova rešitev je umetnost, je na poti svetosti. Gojimo jo. V času, ki ga živimo, je dragocena: zdaj bolj kot kdajkoli prej ni potrebno kričati, delati hrupa, biti zagrenjeni; vsakdo mora mora z življenjem pričevati vero, ki je poslušno in upajoče pričakovanje. To je vera: poslušno in upajoče pričakovanje. Kristjan ne zmanjšuje teže trpljenja, ne, ampak dviguje pogled h Gospodu in pod udarci preizkušnje zaupa Vanj in moli: moli za tiste, ki trpijo. Oči ima uprte v nebesa, vendar pa ima roke vedno iztegnjene k zemlji, da bi konkretno služil bližnjemu. Tudi v trenutku žalosti, teme – služenje.
V tem duhu molimo za kardinale in škofe, ki so nas zapustili v preteklem letu. Nekateri izmed njih so umrli zaradi covida-19, v težkih situacijah, ki so trpljenje še povečale. Naj sedaj ti naši bratje okusijo veselje evangeljskega povabila; povabila, s katerim se Gospod obrača na svoje zveste služabnike: »Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v dediščino kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta!« (Mt 25,34)

Vir: VaticanNews

MOLITEV ZA RAJNE

Gospod, ti nisi Bog mrtvih, ampak živih ljudi. V tebi živijo vsi, ki si jih poklical k sebi. Spominjamo se vseh rajnih, ki smo jih ljubili, s katerimi smo živeli. Z njimi nas povezuje tvoja dobrota, s katero ljubiš nje in nas. Pred teboj se spominjamo vseh umrlih, Vseh pozabljenih in zabrisanih imen. Umrlih, ki jih nihče ne objokuje, pogrešanih, katerih usoda nam je neznana, obupanih, ki so si vzeli življenje, vseh tistih, ki so jih ljudje umorili. Vemo, da so v tvoji roki in te prosimo: Sprejmi vse med svoje srečne otroke. (J. Zink)

br. Matej Štravs

Foto: Alexis Joseph, Cathopic, Aleš Čerin (okrašen oltar)

/0 KOMENTARJEV/

Popolni odpustek je podaljšan do konca novembra 2021

Apostolska penitenciarija (= dikasterij* rimske kurije in eden od treh rednih tribunalov apostolskega sedeža. Apostolska penitenciarija je predvsem sodišče usmiljenja, ki je odgovorno za vprašanja v zvezi z odpuščanjem grehov v Katoliški cerkvi.) je 28. oktobra 2021 izdala odlok, s katerim se zaradi trenutnih razmer, ki so posledica pandemije COVID-19, popolni odpustek za verne rajne podaljša do konca meseca novembra 2021.

Apostolska penitenciarija je tako prisluhnila prošnjam, ki jih je pred kratkim prejela od različnih pastirjev Cerkve, zaradi trenutnega stanja pandemije.

V odloku so še zapisali, da »bodo iz obnovljene velikodušnosti Cerkve verniki zagotovo črpali pobožne namene in duhovno moč, da bodo svoje življenje usmerjali po evangeljski postavi, v sinovskem občestvu in vdanosti svetemu očetu, vidnemu temelju in pastirju Katoliške cerkve«.

Kaj so odpustki?

* Z besedo “dikasterij” so mišljeni državni sekretariat, kongregacije, tribunali, sveti in uradi.

Vir: Spletna stran Katoliške cerkve

/0 KOMENTARJEV/

Katoliška cerkev: Pripravljalni dokument in Vademekum za posvetovalno fazo škofovske sinode

Generalno tajništvo je v torek, 7. septembra 2021, besedilo pripravljalnega dokumenta in Vademekuma za usmerjanje poti škofovske sinode, ki je posvečena sinodalnosti in se bo začela 9. – 10. oktobra v Rimu, 17. oktobra pa v krajevnih Cerkvah, končala pa bo v Vatikanu leta 2023. Slovenska škofovska konferenca je pripravila slovenska prevoda obeh dokumentov.

Pripravljalni dokument

Vademekum

Poslušati, »brez predsodkov«. Spregovoriti pogumno in s paresijo. Pogovarjati se s Cerkvijo, z družbo in drugimi krščanskimi veroizpovedmi. Generalno tajništvo sinode objavlja pripravljalni dokument in Vademekum, da bi pokazalo smernice, po katerih se bo usmerjala pot sinode o sinodalnosti, ki se bi slovesno začela 9. in 10. oktobra v Rimu in 17. oktobra v krajevnih Cerkvah, zaključila pa se bo z zasedanjem škofov vsega sveta v Vatikanu leta 2023.

Namen dokumenta je predvsem spodbuditi prvo fazo poslušanja in posvetovanja Božjega ljudstva v krajevnih Cerkvah, ki se bo začela oktobra 2021 in se bo končala aprila 2022: »Nekakšno gradbišče ali pilotna izkušnja, ki nam omogoča, da takoj začnemo zbirati sadove dinamike, ki jo postopno sinodalno spreobrnjenje vnaša v krščansko skupnost.«

Na začetku besedila je temeljno vprašanje: » Kako se danes na različnih ravneh (od krajevne do univerzalne) uresničuje tisti ‘hoditi skupaj’, ki omogoča Cerkvi, da oznanja evangelij v skladu s poslanstvom, ki ji je bilo zaupano; na katere korake nas Duh vodi, naj jih naredimo, da bi rasli kot sinodalna Cerkev?«

Uradna spletna stran sinode

Za odgovor na to vprašanje nam Tajništvo sinode pokaže konkretne korake. Predvsem je potrebno »živeti cerkveni proces sodelovanja in vključevanja, ki vsakemu – zlasti tistim, ki se iz različnih razlogov nahajajo na obrobju – daje priložnost, da se izrazi in da je slišan«; nato »prepoznati in ceniti bogastvo in raznolikost darov in karizem, ki jih Duh podarja v svobodi«, v dobro celotne človeške družine. Pa še »preučiti, kako se v Cerkvi živita odgovornost in oblast, ter strukture, po katerih se upravljata, ko se razkrijejo in skušajo spremeniti predsodki in izkrivljena ravnanja, ki nimajo korenin v evangeliju.« Potem se zahteva, da »se krščanska skupnost potrdi kot verodostojen subjekt in zaupanja vreden partner na poteh socialnega dialoga, ozdravljenja, sprave, vključevanja in sodelovanja, obnove demokracije, spodbujanja bratstva in družbenega prijateljstva.« Pa tudi »za obnovo odnosov« med kristjani, s predstavniki drugih veroizpovedi in z drugimi družbenimi skupinami, organizacijami civilne družbe, ljudskimi gibanji. Konkretni koraki torej, ki se dogajajo v zgodovinskem okviru, »zaznamovanem z epohalnimi spremembami družbe«, začenši z »globalno tragedijo« Covid-19, ki je povzročila, da so že obstoječe neenakosti »eksplodirale«, pa tudi v kontekstu, v katerem se mora Cerkev sama soočiti s pomanjkanjem vere in s pokvarjenostjo tudi v sebi.« Ne da bi pozabili »na trpljenje, ki ga doživljajo mladoletni in ranljive osebe zaradi spolnih zlorab, zlorab oblasti in vesti«, ki so jih zagrešili kleriki.

Ravno v teh »brazdah, ki jih je naredilo trpljenje vseh vrst«, pa se vendarle razcvetajo »novi jeziki vere« in »nove poti« za ponovno vzpostavljanje »krščanske in cerkvene poti.« Za Tajništvo sinode »je veliko upanje, da je veliko Cerkva že začelo bolj ali manj strukturirana posvetovalna srečanja in procese Božjega ljudstva.« To je priložnost za ponujanje dovolj širokega prostora sodelovanja in uveljavljanja laikov, predvsem žena in mladih, kakor je bilo zahtevano na predhodnih sinodah.

Glede laikov dokument poudarja, da so vsi krščeni »dejavni subjekt evangelizacije«, zato je temeljnega pomena, da se na sinodalni poti pastirji »ne bojijo prisluhniti čredi, ki jim je zaupana.« V sinodalni Cerkvi se vsak lahko »nekaj nauči«: verniki, škof, tudi sam rimski škof. »Eden posluša druge, vsi pa poslušajo Svetega Duha,« je poudarjeno. To vključuje tudi poziv k poglobitvi odnosov z drugimi krščanskimi Cerkvami. Poleg tega je »sinodalna Cerkev preroško znamenje predvsem za skupnost narodov, ki ni sposobna ponuditi skupnega projekta, po katerem bi uresničevali dobro vseh.«

Papež na začetku sinodalne poti o milosti srečanja, medsebojnega poslušanja in razločevanja (članek)

Bolj konkretno pripravljalno besedilo predlaga vprašanja, ki bodo vodila posvetovanje Božjega ljudstva. Vse izhaja iz temeljnega vprašanja: Kako »se hoditi skupaj« danes uresničuje v vaši krajevni Cerkvi?

Vprašati se moramo torej, kakšne izkušnje v lastni škofiji to vprašanje prikliče v spomin; kakšne radosti, težave ali celo rane so bile povzročene; kakšni so obeti za spremembe in kašne korake je treba narediti.

Primerno je, še pojasnjuje dokument, upoštevati tri ravni, na katerih je izražena sinodalnost: raven sloga, katerega Cerkev redno živi in po katerem deluje; raven struktur in cerkvenostnih procesov; raven sinodalnih procesov in dogodkov, na katere Cerkev skliče pristojna oblast. Tri različne ravni, ki »jih moramo skladno ohranjati skupaj, sicer posredujemo proti-pričevanje in spodkopavamo verodostojnost Cerkve.«

Pri pregledu izkušenj je treba upoštevati notranje odnose v krajevnih Cerkvah med verniki, pastirji, župnijami, skupnostmi, pa tudi med škofi (med njimi in s papežem), z vmesnimi organi, potem pa tudi povezovanje različnih oblik redovnega in posvečenega življenja, združenj in gibanj, različnih ustanov (šole, bolnišnice, univerze, fundacije, dobrodelne ustanove, itd.). Upoštevati je treba tudi odnose in morebitne skupne pobude z drugimi verstvi, z ljudmi, oddaljenimi od vere, s svetom politike, kulture, financ, dela, sindikatov, manjših.

Končno pripravljalni dokument predstavi deset tematskih jeder, ki izražajo različne odtenke »žive sinodalnosti«. Za bogatejši prispevek k posvetovanju jih moramo poglobiti.

  • Tovariši na poti: razmisliti o tem, kdo je del tega, čemur pravimo »naša Cerkev«, kakor tudi kdo so »tovariši« zunaj cerkvenega obsega in ali so puščeni na obrobju.
  • Poslušati: mlade, ženske, posvečene osebe, zavržene, izključene.
  • Spregovoriti: premisliti torej, če se znotraj skupnosti in njenih organizmov spodbuja »svoboden in pristen duh komunikacije, brez dvoličnosti in oportunizma.«
  • Praznovati: premisliti, na kakšen način molitev in bogoslužje navdihujeta in dejansko usmerjata »skupno hojo« in kako se spodbuja dejavno sodelovanje vernikov.
  • Soodgovorni v poslanstvu: razmislek o tem, kako skupnost podpira svoje člane, ki so dejavni v določeni službi (pospeševanje družbene pravičnosti, človekovih pravic, našega skupnega doma).
  • Dialog v Cerkvi in v družbi: premisliti kraje in načine dialoga v krajevnih Cerkvah s sosednjimi škofijami, z verskimi skupnostmi, z ustanovami, s tistimi, ki ne verujejo, z ubogimi.
  • Z drugimi krščanskimi veroizpovedmi: kakšne odnose imamo z brati in sestrami drugih krščanskih veroizpovedi, katera področja zadevajo, kakšni so sadovi, kašne težave.
  • Oblast in soudeležba: vprašati se moramo o tem, kako se v krajevni Cerkvi izvaja oblast, kašne so prakse timskega dela, kako se pospešujejo laiške službe.
  • Razločevati in odločati: vprašajmo se, po kašnih postopkih in po katerih metodah se sprejemajo odločitve; kako je razčlenjen postopek pripravljanja odločitve s sprejemanjem odločitve; kakšna sredstva se spodbujajo za preglednost in odgovornost.
  • Vzgajati se za sinodalnost: v bistvu pogled na formacijo, ki je ponujena tistim, ki imajo v krščanski skupnosti odgovorne vloge, da bi postali bolj sposobni poslušati drug drugega in se pogovarjati.

Tajništvo sinode prosi, da se sadovi razmišljanj strnejo na največ desetih straneh, ki se po potrebi poglobijo z drugimi podpornimi besedili. Cilj »ni proizvajati dokumente«, ampak vzbuditi sanje, preroštva, upanje.

Povzeto po Vatican News

Vir: spletna stran Katoliške Cerkve

Foto: uradna spletna stran sinode

/0 KOMENTARJEV/
,

Rožni venec: moli ga vsak dan – celega ali vsaj eno desetko

Oktober je mesec rožnega venca. V tem mesecu (in seveda tudi naprej) ga radi molimo. Vsaj eno desetko na dan.

V cerkvi molimo rožni venec pol ure pred mašo. Molimo ga tudi doma in v naravi – sami, s sozakoncem, z otroki, v skupini.

Kako moliti rožni venec najdete na tej spletni strani.

Kaj je rožni venec

Rožni venec je katoliška molitev. Rožni venec (tudi roženkranc ali molek) se imenuje tudi venec jagod na vrvici, ki se uporablja pri molitvi.

Rožni venec govori o Kristusovi skrivnosti. V litanijah to molitev celo imenujemo sveti rožni venec. To pa zato, ker se v njej poglabljamo v samo skrivnost Božje prisotnosti v našem življenju.

Zgodovina

Zgodovina in izvor rožnega venca se ujemata s staro prakso menihov in posvečenih oseb, da so molili psalme. S temi psalmi je bil prepleten vsakdan posvečene osebe.

Molitev rožnega venca se je izoblikovala ob koncu 16. stoletja in je obsegala 3 dele po 50 zdravamarij (veseli, žalostni in častitljivi). Številka 150 ustreza enakemu številu psalmov v Svetem pismu. Ta oblika je ostala nespremenjena do konca 20. stoletja, ko je sveti papež Janez Pavel II. dodal še četrti del rožnega venca (svetli).

Molitev ponavljanja

Rožni venec je molitev ponavljanja, saj kar 50 krat ponovimo eno molitev zdravamarija v enem samem delu rožnega venca. Zdi se, da se to ne ujema z mislijo sodobnega človeka. Toda molitev rožnega venca ni podajanje informacij, je ustvarjanje Božjega okolja, v katerem mi lahko Bog zelo osebno spregovori.

V Apostolskem Pismu Rožni venec Device Marije (naloži si dokument) je sveti papež Janez Pavel II. govoril o velikem pomenu molitve Rožnega venca: “Rožni venec Device Marije, ki se je postopoma razvil v drugem tisočletju ob navdihovanju Božjega Duha, je priljubljena molitev mnogih svetnikov in jo je priporočalo cerkveno učiteljstvo. Dejansko je rožni venec, čeprav ga zaznamuje marijanskost, kar najgloblje kristološka molitev.

V treznosti svojih prvin zedinja v sebi globino celotnega evangeljskega oznanila in je hkrati njegov povzetek. V njem odmeva Marijina molitev, njen nenehni magnifikat za odrešenjsko učlovečenje, ki se je začelo v njenem deviškem naročju. Krščansko ljudstvo se z rožnim vencem podaja v Marijino šolo, da bi se dalo uvesti v premišljevanje lepote Kristusovega obličja in v izkustvo globine njegove ljubezni.

V premišljevanju skrivnosti rožnega venca verujoči zajema polnost milosti, ki jih prejema tako rekoč iz rok Odrešenikove Matere”.

Danes je rožni venec molitev mnogih laikov in družin. Obenem pa je postal skupna molitev vse Cerkve, kraj, kjer se različni stanovi v Cerkvi srečamo.

Ob poplavi duhovnih tehnik, ki zasužnjujejo, ker grobo in nesvobodno preoblikujejo našo dušo, spoznavamo rožni venec kot blago šepetanje skrivnosti Gospoda Jezusa Kristusa, ki po Mariji vstopa v naš svet in v naša srca.

Rožni venec nam pomaga, da na poti upodabljanja po Kristusu rastemo naproti cilju, ki je svetost. Najpomembnejši razlog za ponovno odkritje in poživitev molitve rožnega venca je poklicanost vseh k svetosti.

Vir: www.marija.si, Wikipedija

Foto: Angelo Senchuke, Cathopic (rožni venec v roki), Myriam Zilles, Pixabay (rožni venec na Svetem pismu), Isabella and Louisa Fischer, Unsplash (molitev z rožnim vencem), L’Osservatore Romano (sv. Janez Pavel II.), Prierlechapelet, Pixabay

/0 KOMENTARJEV/
,

Oznanila – 27. nedelja med letom, rožnovenska nedelja (3.10.2021)

V nedeljo ob 9.15 ob lepem vremenu sveta maša zunaj.

ZA SVETE MAŠE IN SREČANJA SKUPIN JE OBVEZEN POGOJ PCT

• Vsi verniki starejši od 15 let morajo za bogoslužje (v cerkvi in na prostem) in za srečanja skupin izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani).
• Odgovorna oseba župnije (župnik/župnijski upravitelj) mora na vidnem mestu obesiti obvestilo o obveznosti izpolnjevanja pogoja PCT.
• Svete maše v cerkvi in zunaj: Pri verskih obredih v cerkvah in na prostem mora biti razdalja med udeleženci najmanj en meter. Člani istega gospodinjstva lahko sedijo skupaj.
• Obvezna je uporaba zaščitnih mask znotraj cerkva, zunaj je obvezna zgolj če ni mogoče zagotoviti 1,5 metra medsebojne razdalje.

Urnik svetih maš:
Štepanja vas:
• Delavniki: ob 8.00 in ob 19.00
• Nedelja in zapovedan praznik: ob 6.30, 8.00, 9.15, (ob lepem vremenu zunaj na travniku) 10.30 in 19.00
• Večernice med tednom ob 19.30.
Bizovik:
• torek in četrtek: ob 19.00
• nedelja in zapovedan praznik: ob 9.15 (ob lepem vremenu zunaj)

SVETO OBHAJILO PO SVETI MAŠI: Tisti, ki zaradi novih pogojev ne morete priti k bogoslužju, lahko na koncu maše pred cerkvijo individualno prejmete sveto obhajilo. Obrnite se na duhovnika, ki mašuje. Med tednom lahko pridete pol ure po začetku svete maše, ob nedeljah pa 45 minut po začetku svete maše. Obhajilo izven maše tako delimo med tednom ob 8.30 in ob 19.30,  Bizovik v torek in četrtek ob 19.30, ob nedeljah pa ob 6.30, 8.45, 10,00, 11.15, 19.45, Bizovik ob 10.00.

VOLITVE NOVIH ČLANOV ŽPS

IZBIRA NOVIH ČLANOV ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA BO PRI SVETIH MAŠAH DANES V NEDELJO 3. OKTOBRA.

Izbira novih članov ŽPS bo pri vseh svetih mašah to nedeljo, 3. oktobra, po vseh svetih mašah. Ta dan boste obkrožili določeno število kandidatov za vaše področje župnije. Prvo področje je Štepanja vas, drugo področje je Bizovik in Hrušica. Pravico do izbire članov ŽPS s kandidatne liste ima vsak župljan, ki je dopolnil 16 let ter je prejel krst, obhajilo in birmo. Na kandidatni listi bodo lahko župljani starejši od 16 let.

Izbira članov ŽPS je bila predvidena že v marcu 2020, pa se je zaradi korone vse prestavilo. Prvo in drugo nedeljo v marcu lani ste po mašah napisali predloge za kandidate župnijskega pastoralnega sveta. Iz teh predlogov bo prihodnjo nedeljo oblikovana kandidatna lista, ki jo bo oblikoval župnik skupaj s komisijo, ki jo je izbral trenutni župnijski pastoralni svet. Vsak kandidat, ki bo na kandidatni listi, bo dal soglasje h kandidaturi.

Iskreno se zahvaljujemo za vaše sodelovanje. Hvala vsem sedanjim in bodočim članom ŽPS. Na tej povezavi najdete pismo ob izbiri novih članov ŽPS-ja, ki ga je napisal novomeški škof Andrej Glavan.

Priporočamo se, da za blagoslov pri izbiri novih članov ŽPS-ja vsi molimo. V ta namen vam prilagam sledečo molitev: Dobri Bog, pred nami je za našo župnijo pomemben dogodek, dan, ko bomo izbirali člane župnijskega pastoralnega sveta. Pomagaj nam, da bomo v svojih bratih in sestrah po navdihu Svetega Duha prepoznali tiste, ki bodo to nalogo v naši župniji opravljali najbolje in jo bodo sprejeli z odprtim srcem in odgovornostjo. Pomagaj nam, da jim bomo tudi vsi ostali župljani pri tem odgovornem delu, vsak po svojih močeh, pomagali s svojimi darovi, in bomo tako skupaj skrbeli za bogato življenje naše župnije.

IZ ŽUPNIJE

• POROČILO O DELIH V ŽUPNIJI:
– Štepanja vas: V letošnjem poletju smo v župniji naredili kar nekaj del, zato na tem mestu navajam krajše poročilo. Napeljali smo vodo in montirali pipe na župnijski travnik (505,78 €). Nabavili smo klopi in nekaj miz, ki se uporabljajo predvsem za svete maše zunaj (1.618,70 €). V župnijski cerkvi smo ob koncu maja zamenjali projektor za pesmi, ker je stari odpovedal (527,04 €). V juliju smo zaradi dotrajanosti zamenjali elektro omarico in naredili novo ozemljitev – položili smo valjanec in vkopali sonde za ozemljitev (1.343,20 eur). V septembru smo zaradi dotrajanosti zamenjali ojačevalec za ozvočenje (866,24 €).

– Bizovik: V začetku septembra so v Bizoviku prebarvali okna, vrata in stene v Klančarjevi domačiji. Za ta dela se iskreno zahvaljujem Milanu Bošteletu, Korlu Zrimšku, Tonetu Babniku in njegovim sodelavcem. Hvala tudi Pepci Dimnik za organizacijo. Bog povrni vsem, ki ste prispevali darove za obnovo Klančarjeve domačije. Blagoslov teh obnovitvenih del bo v nedeljo 10. oktobra po nedeljski maši, ki ob 9.15.

• OTROCI, KI SE BODO NA NOVO PRIDRUŽILI VEROUKU V VIŠJIH RAZREDIH: Če poznate, kakšno družino, v kateri imajo osnovnošolske otroke od 3. do 9. razreda, pa bi se želeli pridružiti verouku, se lahko obrnete na župnika. Ti otroci bodo hodili k rednemu verouku poleg tega pa se bomo še nekajkrat srečali v posebni skupini.

• K celostni verski vzgoji in duhovnemu življenju spada tudi nedeljska sveta maša. Lepo ste povabljeni, da se jo udeležite vsako nedeljo. Do sredine oktobra bo ob lepem vremenu sveta maša ob nedeljah ob 9.15 v Bizoviku in Štepanji vasi zunaj.

VABIMO VAS

• ROŽNOVENSKA NEDELJA, praznik Rožnovenske Matere Božje, 7. oktober

• Oktober – mesec rožnega venca: V mesecu oktobru radi molimo rožni venec, vsaj eno desetko na dan. V cerkvi molimo rožni venec pol ure pred mašo. Molimo ga tudi doma. Kako moliti rožni venec najdete na tej spletni strani.

• TEDEN ZA ŽIVLJENJE: Od 3. do 10. oktobra bo v Sloveniji potekal Teden za življenje 2021 pod geslom “Z veseljem do življenja skrbimo drug za drugega”. Več informacij in razmišljanja ter video prispevke dobite na tej spletni strani.


Pred tednom za življenje poteka devetdnevnica za življenje. V okviru te devetdnevnice ste vabljeni, da molite naslednjo molitev (molitev lahko dobite tudi zadaj v cerkvi): Nebeški Oče! Hvala ti za dar življenja in vere. Prosimo te za milost, da bomo vedno spoštovali življenje vsakega človeka. Napolni nas s ponosom in pogumom, da si bomo v svojih družinah in naši domovini z besedo in dejanji prizadevali tudi za zaščito življenja nerojenih otrok. Obdari starše z ljubeznijo in velikodušnostjo, da se bodo vsi otroci rodili in bodo s svojimi talenti ter svetim življenjem med nami širili Tvojo ljubezen. To Te prosimo po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

• SKAVSTKO LETO se začenja danes popoldne ob 16.30 na župnijskem travniku. Skavtska maša pa bo ob 17.30. V primeru lepega vremena bo maša zunaj, drugače pa v cerkvi.

• KATEHUMENI – UVAJANJE ODRASLIH V KRŠČANSTVO: Katehumeni: Tudi letos bomo imeli v župniji skupino odraslih katehumenov, ki se bodo pripravljali na zakramente: krst, obhajilo in birmo. Nekaj kandidatov, ki se zanimajo za uvajanja v krščanstvo, že imamo. Če poznate kakšnega odraslega, ki nima katerega od teh zakramentov, in bi ga želel prejeti, se obrnite na br. Mateja Štravsa. Srečanja se bodo začela v sredo, 20. oktobra ob 18. uri. Če bo potrebno bomo termin prilagodili. K skupini se lahko pridružite tisti župljani, ki bi želeli poglobiti svojo vero. Vabljeni.

PAPEŽ FANČIŠEK SPODBUJA CEPLJENE PROTI COVID – 19

Cepljenje je dejanje ljubezni.

Papež Frančišek vabi v video sporočilu prebivalce k cepljenju proti koronavirusu: Cepljenje s cepivi, ki so jih odobrile pristojne ustanove, je dejanje ljubezni.

V bratskem duhu se pridružujem temu sporočilu upanja za svetlejšo prihodnost. Zahvaljujoč Bogu in po zaslugi dela mnogih ljudi imamo danes cepiva, da se zaščitimo pred covid-19. Dajejo nam upanje, da se bo pandemija končala, vendar le če bodo na voljo za vse in če bomo sodelovali drug z drugim. Cepljenje s cepivi, ki so jih odobrile pristojne ustanove, je dejanje ljubezni. Tudi prispevati k temu, da bi se večina ljudi cepila, je dejanje ljubezni. Ljubezen do samega sebe, ljubezen do domačih in prijateljev, ljubezen do vseh ljudstev. Ljubezen je tudi družbena in politična, obstaja družbena in politična ljubezen, je univerzalna, prekipeva od majhnih dejanj osebne ljubezni, ki so sposobna spremeniti in izboljšati družbo (prim. Laudato si’, št. 231, prim. Fratelli tutti, 184).

Cepljenje je preprost toda globok način spodbujanja skupnega dobrega in skrbi drug za drugega, zlasti za najbolj ranljive. Boga prosim, da bi lahko vsak prispeval svoje zrnce peska, svoje majhno dejanje ljubezni. Ne glede na to, kako majhna je, je ljubezen vedno velika. Prispevajmo s temi majhnimi dejanji za boljšo prihodnost.

Naj vas Bog blagoslovi in hvala!

Vir: spletna stran Katoliške Cerkve

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (Pohod za življenje 2021)

/0 KOMENTARJEV/
,

Oznanila – 26. nedelja med letom (26.9.2021)

V nedeljo ob 9.15 ob lepem vremenu sveta maša zunaj.

ZA SVETE MAŠE IN SREČANJA SKUPIN JE OBVEZEN POGOJ PCT

• Vsi verniki starejši od 15 let morajo za bogoslužje (v cerkvi in na prostem) in za srečanja skupin izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani).
• Odgovorna oseba župnije (župnik/župnijski upravitelj) mora na vidnem mestu obesiti obvestilo o obveznosti izpolnjevanja pogoja PCT.
• Svete maše v cerkvi in zunaj: Pri verskih obredih v cerkvah in na prostem mora biti razdalja med udeleženci najmanj en meter. Člani istega gospodinjstva lahko sedijo skupaj.
• Obvezna je uporaba zaščitnih mask znotraj cerkva, zunaj je obvezna zgolj če ni mogoče zagotoviti 1,5 metra medsebojne razdalje.

Urnik svetih maš:
Štepanja vas:
• Delavniki: ob 8.00 in ob 19.00
• Nedelja in zapovedan praznik: ob 6.30, 8.00, 9.15, (ob lepem vremenu zunaj na travniku) 10.30 in 19.00
• Večernice med tednom ob 19.30.
Bizovik:
• torek in četrtek: ob 19.00
• nedelja in zapovedan praznik: ob 9.15 (ob lepem vremenu zunaj)

SVETO OBHAJILO PO SVETI MAŠI: Tisti, ki zaradi novih pogojev ne morete priti k bogoslužju, lahko na koncu maše pred cerkvijo individualno prejmete sveto obhajilo. Obrnite se na duhovnika, ki mašuje. Med tednom lahko pridete pol ure po začetku svete maše, ob nedeljah pa 45 minut po začetku svete maše. Obhajilo izven maše tako delimo med tednom ob 8.30 in ob 19.30,  Bizovik v torek in četrtek ob 19.30, ob nedeljah pa ob 6.30, 8.45, 10,00, 11.15, 19.45, Bizovik ob 10.00.

VOLITVE NOVIH ČLANOV ŽPS

IZBIRA NOVIH ČLANOV ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA BO PRI SVETIH MAŠAH V NEDELJO 3. OKTOBRA.

Izbira novih članov ŽPS bo pri vseh svetih mašah prihodnjo nedeljo, 3. oktobra, po vseh svetih mašah. Ta dan boste obkrožili določeno število kandidatov za vaše področje župnije. Prvo področje je Štepanja vas, drugo področje je Bizovik in Hrušica. Pravico do izbire članov ŽPS s kandidatne liste ima vsak župljan, ki je dopolnil 16 let ter je prejel krst, obhajilo in birmo. Na kandidatni listi bodo lahko župljani starejši od 16 let.

Izbira članov žps je bila predvidena že v marcu 2020, pa se je zaradi korone vse prestavilo. Prvo in drugo nedeljo v marcu lani ste po mašah napisali predloge za kandidate župnijskega pastoralnega sveta. Iz teh predlogov bo prihodnjo nedeljo oblikovana kandidatna lista, ki jo bo oblikoval župnik skupaj s komisijo, ki jo je izbral trenutni župnijski pastoralni svet. Vsak kandidat, ki bo na kandidatni listi, bo dal soglasje h kandidaturi.

Iskreno se zahvaljujemo za vaše sodelovanje. Hvala vsem sedanjim in bodočim članom ŽPS. Na tej povezavi najdete pismo ob izbiri novih članov ŽPS-ja, ki ga je napisal novomeški škof Andrej Glavan.

Priporočamo se, da za blagoslov pri izbiri novih članov ŽPS-ja vsi molimo. V ta namen vam prilagam sledečo molitev: Dobri Bog, pred nami je za našo župnijo pomemben dogodek, dan, ko bomo izbirali člane župnijskega pastoralnega sveta. Pomagaj nam, da bomo v svojih bratih in sestrah po navdihu Svetega Duha prepoznali tiste, ki bodo to nalogo v naši župniji opravljali najbolje in jo bodo sprejeli z odprtim srcem in odgovornostjo. Pomagaj nam, da jim bomo tudi vsi ostali župljani pri tem odgovornem delu, vsak po svojih močeh, pomagali s svojimi darovi, in bomo tako skupaj skrbeli za bogato življenje naše župnije.

IZ ŽUPNIJE

• BIRMA: Včeraj je bila v naši župniji birma. Med nami je bil birmovalec škof Franc Šuštar, ki je 22 mladim podelil zakrament svete birme. Hvala br. Luku in vsem animatorjem, ki ste mlade pripravljali na birmo. Vse birmance priporočamo v vaše molitve.

• POROČILO O DELIH V ŽUPNIJI:
– Štepanja vas: V letošnjem poletju smo v župniji naredili kar nekaj del, zato na tem mestu navajam krajše poročilo. Napeljali smo vodo in montirali pipe na župnijski travnik (505,78 €). Nabavili smo klopi in nekaj miz, ki se uporabljajo predvsem za svete maše zunaj (1.618,70 €). V župnijski cerkvi smo ob koncu maja zamenjali projektor za pesmi, ker je stari odpovedal (527,04 €). V juliju smo zaradi dotrajanosti zamenjali elektro omarico in naredili novo ozemljitev – položili smo valjanec in vkopali sonde za ozemljitev (1.343,20 eur). V septembru smo zaradi dotrajanosti zamenjali ojačevalec za ozvočenje (866,24 €).

– Bizovik: V začetku septembra so v Bizoviku prebarvali okna, vrata in stene v Klančarjevi domačiji. Za ta dela se iskreno zahvaljujem Milanu Bošteletu, Korlu Zrimšku, Tonetu Babniku in njegovim sodelavcem. Hvala tudi Pepci Dimnik za organizacijo. Bog povrni vsem, ki ste prispevali darove za obnovo Klančarjeve domačije.

• OTROCI, KI SE BODO NA NOVO PRIDRUŽILI VEROUKU V VIŠJIH RAZREDIH: Če poznate, kakšno družino, v kateri imajo osnovnošolske otroke od 3. do 9. razreda, pa bi se želeli pridružiti verouku, se lahko obrnete na župnika. Ti otroci bodo hodili k rednemu verouku poleg tega pa se bomo še nekajkrat srečali v posebni skupini.

• K celostni verski vzgoji in duhovnemu življenju spada tudi nedeljska sveta maša. Lepo ste povabljeni, da se jo udeležite vsako nedeljo. Do sredine oktobra bo ob lepem vremenu sveta maša ob nedeljah ob 9.15 v Bizoviku in Štepanji vasi zunaj.

VABIMO VAS

• Pričevanje naših ponovincev: Naši ponovinci, Domen Rabak, Jožef Mezeg in Dominik Papež, ki so se letos vrnili iz Italije, bodo ta četrtek 30. septembra po večerni maši v Štepanji vasi ob slikah spregovorili o tem, kako je v Italiji potekala njihova vzgoja in študij. Lepo vabljeni na ta predstavitveni večer.

• V tem tednu poteka nekaj dogodkov ob 800. letnici rojstva sv. Bonaventura. Več si preberite na plakatu pred cerkvijo ali na spletni strani.

• Tridnevnica pred praznikom sv. Frančiška bo od tega petka 1. oktobra do nedelje 3. pri večerni sveti maši v Štepanji vasi. Prihodnjo nedeljo pred bomo pred večerno mašo obhajali Tranzitus – spomin smrti sv. Frančiška. Ob lepem vremenu bo maša zunaj.

• ROŽNOVENSKA NEDELJA, praznik Rožnovenske Matere Božje, 7. oktober

• Oktober – mesec rožnega venca: V mesecu oktobru radi molimo rožni venec, vsaj eno desetko na dan. V cerkvi molimo rožni venec pol ure pred mašo. Molimo ga tudi doma. Kako moliti rožni venec najdete na tej spletni strani.

• TEDEN ZA ŽIVLJENJE: Od 3. do 10. oktobra bo v Sloveniji potekal Teden za življenje 2021 pod geslom “Z veseljem do življenja skrbimo drug za drugega”.
Pred tednom za življenje poteka devetdnevnica za življenje. V okviru te devetdnevnice ste vabljeni, da molite naslednjo molitev (molitev lahko dobite tudi zadaj v cerkvi): Nebeški Oče! Hvala ti za dar življenja in vere. Prosimo te za milost, da bomo vedno spoštovali življenje vsakega človeka. Napolni nas s ponosom in pogumom, da si bomo v svojih družinah in naši domovini z besedo in dejanji prizadevali tudi za zaščito življenja nerojenih otrok. Obdari starše z ljubeznijo in velikodušnostjo, da se bodo vsi otroci rodili in bodo s svojimi talenti ter svetim življenjem med nami širili Tvojo ljubezen. To Te prosimo po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

• POHOD ZA ŽIVLJENJE bo v Ljubljani potekal v soboto 2. oktobra. Za pohod se je potrebno prijaviti. Vabljeni! Več na http://24kul.si/

• SKAVTSKO LETO SE BO ZAČELO prihodnjo nedeljo, 3. oktobra, ob 16.30 na župnijskem travniku. Nato se bodo skavti pridružili večerni maši. Pred sveto mašo bomo obhajali traznitus: spomin na smrt sv. Frančiška. V primeru lepega vremena bo zato večerna sveta maša prihodnjo nedeljo ob 19.00 zunaj na travniku.

• KATEHUMENI – UVAJANJE ODRASLIH V KRŠČANSTVO: Katehumeni: Tudi letos bomo imeli v župniji skupino odraslih katehumenov, ki se bodo pripravljali na zakramente: krst, obhajilo in birmo. Nekaj kandidatov, ki se zanimajo za uvajanja v krščanstvo, že imamo. Če poznate kakšnega odraslega, ki nima katerega od teh zakramentov, in bi ga želel prejeti, se obrnite na br. Mateja Štravsa. Srečanja se bodo začela v sredo, 20. oktobra ob 18. uri. Če bo potrebno bomo termin prilagodili. K skupini se lahko pridružite tisti župljani, ki bi želeli poglobiti svojo vero. Vabljeni.

PAPEŽ FANČIŠEK SPODBUJA CEPLJENE PROTI COVID – 19

Cepljenje je dejanje ljubezni.

Papež Frančišek vabi v video sporočilu prebivalce k cepljenju proti koronavirusu: Cepljenje s cepivi, ki so jih odobrile pristojne ustanove, je dejanje ljubezni.

V bratskem duhu se pridružujem temu sporočilu upanja za svetlejšo prihodnost. Zahvaljujoč Bogu in po zaslugi dela mnogih ljudi imamo danes cepiva, da se zaščitimo pred covid-19. Dajejo nam upanje, da se bo pandemija končala, vendar le če bodo na voljo za vse in če bomo sodelovali drug z drugim. Cepljenje s cepivi, ki so jih odobrile pristojne ustanove, je dejanje ljubezni. Tudi prispevati k temu, da bi se večina ljudi cepila, je dejanje ljubezni. Ljubezen do samega sebe, ljubezen do domačih in prijateljev, ljubezen do vseh ljudstev. Ljubezen je tudi družbena in politična, obstaja družbena in politična ljubezen, je univerzalna, prekipeva od majhnih dejanj osebne ljubezni, ki so sposobna spremeniti in izboljšati družbo (prim. Laudato si’, št. 231, prim. Fratelli tutti, 184).

Cepljenje je preprost toda globok način spodbujanja skupnega dobrega in skrbi drug za drugega, zlasti za najbolj ranljive. Boga prosim, da bi lahko vsak prispeval svoje zrnce peska, svoje majhno dejanje ljubezni. Ne glede na to, kako majhna je, je ljubezen vedno velika. Prispevajmo s temi majhnimi dejanji za boljšo prihodnost.

Naj vas Bog blagoslovi in hvala!

Vir: spletna stran Katoliške Cerkve

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (cerkev na Malenskem vrhu)

/0 KOMENTARJEV/

Sveti oče: Pomagajmo Evropi ponovno najti obličje Jezusa in njegove neveste

Papež Frančišek je v četrtek, 23. septembra, ob 17. uri v baziliki svetega Petra vodil slovesno somaševanje ob začetku plenarnega zasedanja Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE), ki obhaja 50-letnico delovanja. Srečanja se udeležuje tudi predsednik Slovenske škofovske konference ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Sveti oče se je v homiliji zaustavil ob treh glagolih: premisliti, ponovno zgraditi ter videti.

Skušnjava, da bi udobno ostajali v svojih strukturah

Današnja Božja beseda nam ponuja tri glagole, ki nas vprašujejo kot kristjane in pastirje v Evropi: premisliti, ponovno zgraditi, videti.
Premisliti je tisto, k čemur Gospod vabi po preroku Ageju: »Premislite vendar o svojem ravnanju,« dvakrat reče. In dvakrat reče ljudstvu (Ag 1,5.7). O katerih vidikih svojega ravnanja je moralo premisliti Božje ljudstvo? Prisluhnimo, kaj pravi Gospod: »Za vas same pa je čas, da prebivate v svojih hišah z deščenim obojem, medtem ko je ta hiša v razvalinah?« (v. 4) Ljudstvo, ki se je vrnilo iz izgnanstva, je poskrbelo za to, da si je ponovno uredilo svoja prebivališča. In sedaj se zadovolji s tem, da je udobno in mirno doma, medtem ko je Božji tempelj v razvalinah in ga nihče ne obnavlja. To povabilo k premisleku nas vprašuje: tudi danes imamo v Evropi mi kristjani skušnjavo, da bi ostajali udobno nameščeni v svojih strukturah, domovih in cerkvah, v svojih gotovostih, ki izhajajo iz izročil, v zadovoljstvu nekakšne složnosti, medtem ko se povsod naokoli svetišča praznijo in je Jezus vedno bolj pozabljen.

Mnogi čutijo materialne potrebe, ne pa potrebe po Bogu

Premislimo: koliko ljudi ni več lačnih in žejnih Boga! Ne zato, ker bi bili slabi, ne, ampak zato, ker ni nikogar, ki bi v njih vzbudil apetit po veri in ponovno razvnel žejo, ki je v srcu človeka: tisto »konkretno in večno žejo«, o kateri govori Dante (Raj, II, 19) in ki jo diktatura potrošništva, lahkotna, vendar zadušljiva diktatura, skuša uničiti. Mnogi čutijo le materialne potrebe, ne pa potrebe po Bogu. In mi smo glede tega vsekakor zaskrbljeni, vendar pa koliko za to resnično skrbimo? Lahko je soditi tiste, ki ne verujejo, z lahkoto naštevamo razloge za sekularizacijo, relativizem in za mnoge druge izme, vendar pa je to navsezadnje nekoristno. Božja beseda nas vodi k razmišljanju o sebi: ali čutimo naklonjenost in smo sočutni do tistih, ki niso izkusili veselja ob srečanju z Jezusom ali pa ga nimajo več? Ali smo mirni, ker nam v bistvu nič ne manjka za življenje, ali pa smo zaskrbljeni, ko vidimo toliko bratov in sester, ki so daleč od Jezusovega veselja?

Izhod iz težav in zaprtosti je vedno pot zastonjskega daru

Gospod po preroku Ageju naroča svojemu ljudstvu, naj premisli še o eni stvari. Pravi: »Jeste, pa se ne nasitite; pijete, pa se ne odžejate; oblačite se, pa se ne ogrejete.« (v. 6) Skratka, ljudstvo je imelo, kar je hotelo, in ni bilo srečno. Kaj mu je manjkalo? To nam pove Jezus, z besedami, ki se zdijo podobne Agejevim: »Lačen sem bil in mi niste dali jesti, žejen sem bil in mi niste dali piti, nag sem bil in me niste oblekli.« (Mt 25,42-43) Pomanjkanje dejavne ljubezni je razlog za nesrečo, saj le ljubezen nasiti srce. Zaprti v zanimanje za lastne zadeve, so prebivalci Jeruzalema izgubili okus zastonjskosti. To je lahko tudi naša težava: osredotočiti se na različna stališča v Cerkvi, na razprave, agende in strategije ter izgubiti izpred oči resnični program, ki je evangelij: zalet dejavne ljubezni, gorečnost zastonjskosti. Izhod iz težav in zaprtosti je vedno pot zastonjskega daru. Druge ni. Premislimo o tem.

Vrnitev k preroški in celoviti viziji ustanovnih očetov

In po tem, ko smo premislili, je naslednji prehod: ponovno zgraditi. »Pozidajte hišo,« naroči Bog po preroku (Ag 1,8). In ljudstvo ponovno zgradi tempelj. Preneha biti zadovoljno z mirno sedanjostjo in dela za prihodnost. In Kroniška knjiga nam pravi, da so nekateri ljudje temu nasprotovali, zato so imeli eno roko na kamnih, da so gradili, drugo pa na meču, da so branili ta proces ponovne gradnje. Ni bilo lahko ponovno zgraditi templja. To potrebuje izgradnja skupnega evropskega doma: da bi opustili trenutne koristi in se vrnili k daljnovidni viziji ustanovnih očetov, preroški in celoviti viziji, saj niso iskali trenutnih soglasij, ampak so sanjali prihodnost vseh. Tako so bili zgrajeni zidovi evropske hiše in le tako se bodo mogli utrditi.

Izhajati iz temeljev: blagovest, bližina, pričevanje

To velja tudi za Cerkev, Božjo hišo. Da bi bila lepa in gostoljubna, je potrebno skupaj gledati v prihodnost, ne pa ponovno graditi preteklosti. Žal je v modi tisti »restavracionizem« preteklosti, ki nas ubija, vse nas ubija. Seveda moramo izhajati iz temeljev, iz korenin – to je res –, saj se od tam začne ponovno graditi: iz živega izročila Cerkve, ki temelji na bistvenem, na blagovesti, na bližini ter na pričevanju. Od tukaj se ponovno gradi, iz temeljev izvorne Cerkve, ki je od nekdaj, iz češčenja Boga ter iz ljubezni do bližnjega in ne iz lastnih okusov; ne iz sporazumov in pogajanj, ki jih lahko naredimo sedaj, da bi, recimo, branili Cerkev ali krščanstvo.

Hvala za to delo ponovne gradnje, ki ni lahko

Dragi Bratje, rad bi se vam zahvalil za to delo ponovne gradnje, ki ni lahko, in s katerim nadaljujete z Božjo pomočjo. Hvala za teh prvih 50 let v službi Cerkvi in Evropi. Spodbujajmo se, ne da bi se kdaj predali malodušju in sprijaznjenosti: Gospod nas kliče k čudovitemu delu, da bi si prizadevali, da bi bila njegova hiša vedno bolj gostoljubna, da bi vanjo lahko vstopil vsak in v njej prebival, da bi imela Cerkev odprta vrata za vse in nihče ne bi imel skušnjave, da bi se osredotočili le na to, da bi opazovali in zamenjali ključavnice. Drobne izbrane stvari … In mi smo skušani. Ne, sprememba prihaja z druge strani, prihaja iz korenin. Ponovna gradnja izhaja z druge strani.

Spomin na zavetnike Evrope in druge obnovitelje vere

Izraelsko ljudstvo je ponovno zgradilo tempelj z lastnimi rokami. Veliki obnovitelji vere te celine so storili isto – pomislimo na Zavetnike. Tvegali so svojo majhnost ter zaupali Bogu. Mislim na svetnike kot so Martin, Frančišek, Dominik, Pij, katerega se spominjamo danes; na zavetnike kot so Benedikt, Ciril in Metod, Brigita, Terezija Benedikta od Križa. Začeli so pri sebi, s tem, da so spremenili lastno življenje tako, da so sprejeli Božjo milost. Niso bili zaskrbljeni zaradi temnih časov, zaradi nasprotovanj in določenih sporov, ki so vedno obstajali. Niso izgubljali časa s tem, da so kritizirali in obdolževali. Živeli so evangelij, ne da bi se ozirali na pomen in politiko. Tako so s krotko močjo Božje ljubezni udejanjili Božji slog bližine, sočutja in nežnosti ter so zgradili samostane, izboljšali zemljišča, povrnili dušo ljudem in državam: nobenega »socialnega« programa, samo evangelij. In z evangelijem so šli naprej.

Vsaka ponovna gradnja poteka skupaj, v znamenju edinosti

Ponovno zgradite mojo hišo. Glagol je spregan v množini. Vsaka ponovna gradnja poteka skupaj, v znamenju edinosti. Z drugimi. Lahko obstajajo različni pogledi, vendar pa je vedno potrebno ohranjati edinost. Če ohranjamo milost vzajemnosti, Gospod gradi tudi tam, kjer mi ne uspemo. To je naša poklicanost: biti Cerkev, eno samo Telo med nami. To je naša poklicanost pastirjev: zbirati čredo, je ne razkropiti in niti ohranjati v lepih zaprtih ogradah. To pomeni umoriti jo. Ponovno graditi pomeni postati obrtniki občestva, tkalci edinosti na vseh ravneh: ne zaradi strategije, ampak zaradi evangelija.

Jezus je vedno novost, srečanje z njim te osupne

Če bomo tako ponovno gradili, bomo svojim bratom in sestram omogočili, da bodo videli. To je tretji glagol, s katerim se zaključi današnji evangelij, s Herodom, ki je skušal »videti Jezusa« (prim. Lk 9,9). Danes, kakor tedaj, se veliko govori o Jezusu. Tedaj se je govorilo: »Janez je vstal od mrtvih … Elija se je prikazal … Eden od starodavnih prerokov je vstal.« (Lk 9,7-8) Vsi ti so Jezusa cenili, vendar pa niso razumeli njegove novosti in so ga zapirali v že videne vzorce: Janez, Elija, preroki … vendar pa Jezusa ni mogoče popredalčkati v vzorce »slišano« ali »že videno«. Jezus je vedno novost, vedno. Srečanje z Jezusom te osupne; če tega ne čutiš, nisi srečal Jezusa.

Pomagajmo Evropi ponovno najti Jezusovo obličje

Mnogi v Evropi mislijo, da je vera nekaj že videnega, kar pripada preteklosti. Zakaj? Ker niso videli Jezusovega delovanja v svojem življenju. In pogosto ga niso videli zato, ker ga mi s svojim življenjem nismo dovolj pokazali. Boga se namreč vidi na obrazih in v dejanjih moških in žensk, ki jih spremeni Njegova prisotnost. In če kristjani, namesto da bi izžarevali nalezljivo veselje evangelija, predlagajo obrabljene, intelektualistične in moralistične verske sheme, ljudje ne vidijo Dobrega Pastirja. Ne prepoznajo Njega, ki je zaljubljen v vsako svojo ovco, jo kliče po imenu in jo išče, da bi si jo zadel na rame. Ne vidi Tistega, čigar nedoumljivo strastno ljubezen oznanjamo, prav zato, ker je njegova strastna ljubezen ena sama: človek. Ta božja, usmiljena in pretresljiva ljubezen je večna novost evangelija. In od nas, dragi bratje, terja modre in drzne odločitve, storjene v imenu nore nežnosti, s katero nas je Kristus rešil. Ne naroča nam, naj dokažemo, naroča, naj pokažemo Boga, kakor so to storili svetniki: ne z besedami, ampak z življenjem. Naroča molitev in uboštvo, ustvarjalnost in zastonjskost. Pomagajmo današnji Evropi, ki je bolna od utrujenosti – to je bolezen današnje Evrope –, ponovno najti vedno mlado obličje Jezusa in njegove neveste. Ne moremo drugega kot popolnoma dati same sebe, da bi se videla ta neminljiva lepota.

Vir: Vatican News

/0 KOMENTARJEV/